*


GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
»LETOM: 2876 CORTUUTDT.
Entered as Second-Clua Hatter, September 21, 1913, at the Poet Office at Hew York, H. Y., uder the Aet Oongre« of Kareh 8,1879.
TSLBFOK: 2876 OOBTLANDT,
MO. 147. — ŠTEV. 147.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 23, 1917. — SOBOTA, 23. JUNIJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Nabor za regularno armado.
Nabor traja od 23. do 30. junija. — Predsednik Wilson poživlja prostovoljce. — Državljanstvo ni potrebno. — Niti prvi državljanski papir ni potreben. — Vsi registrirani pod 21. in nad 30. letom naj se javijo prostovoljno.
4'8 tem določam čas od 23. do 30. junija kot naborni teden za regularno armado in poživljam vse neoženjene moške med 18. in 40. letom, ako nimajo svojcev, za katere morajo skrbeti ter niso zaposleni v strokah, ki so neobhodno potrebne za nadaljevanje vojne, da se prijavijo za vojno službo tekom tega tedna, ker rabimo armado 70 ti-
so<- moz
Woodrow Wilson.
Rabimo dobrovoljce za regularno armado.
Z oziram na potrebo mož za regularno armado vlada tako »(»pojmovanje, da je predsednik naborne komisije županovega odbora za narodno obrambo, Aleksander J. Hemp hi 1, objavil sledečo izjavo:
\
Registracija ne zadene regularne armade.
Po postavi bodo registrirani moški, ako bodo poklicani |>od orožje, pripadali narodni armadi.
Trajalo bo še več mesecev* predno bo 1a armada iz-vežbana, da bo sposobna, da jo pošljejo na bojno polje. V tem času pa mora biti regularna armada izpolnjena.
Dežela ne more čakati tako dolgo, da bo narodna armada izvežbana.
Ako pa bi se to zgodilo, bo izgubljenih več mesecev. Tako mora regularna armada storiti to delo in ako hoče to storiti, mora imeti več mož-prostovoljcev.
Zato se poživljajo registrirani moški, da se prostovoljno javijo.
Moški, ki govori angleško in je star od 18 do 40 let, je v dobrem zdravstvenem stanju in neoženjen, se želi v regularno armado.
Prvega državnega papirja se ne zahteva.
Pomnite, da želimo ljudi, ki so stari od 18 do 40 let. Tu spadajo moški, ki So se registrirali in oni pod in nad registralno starostjo.
Ako si v starosti od 21 do 31 let, te želimo. Ako si star 18 do 20 let, ali pa od 3] do 40. in se nisi registriral, te tudi želimo.
Plača in napredovanje.
Začetna mesečna plača je $30. Vsak ima priložnost, da hitro in dobro napreduje.
rniforme, opravo, hrano, stanovanje, zdravila, zdrav nike preskrbi vlada.
Varčen človek si more prihraniti celo plačo. Ako ima kak vojak svojee. katerim hi želel pošiljati denar, lahko odloči del svoje plače in vlada bo vsak mesec ]>oslala do-h*Vni znes<»k osebam, katerim želijo, da se pošlje.
Doba vojaške službe.
Vojaki ostanejo v službi ves Čas vojne. Po vojni bodo lahko častno odpuščeni.
Veeja družba mož iz istega okraja, ki imajo kako skupnost in isti jezik, lahko vložijo prošnje, da se jih u-vrsti v isti polk.
Ker registracija nima stika z regularno armado, zate naj prostovoljci priglasijo naborni komisiji na sle-ih krajih:
Vzhoana stran:
280 H roadway. O lavna postaja naborne komisije IXelancy St.; 7<i Bowery, 131 Park Row, 142 East Hth St.; .M« Third Avenue; 150 East 125 St.; 38 East *>3 St. 240 East 50 St.; 50 East 42 St.
Zapadna stran:
72J) Sixth Ave. Glavna postaja za zapadno stran in Jersey. Capt. Louis R. Dice.
39 Whitehall St.; 110 West St.; Post Office Bldg Broadway and Park Row; 113 West 23rd St.; 200 West 34 St.; 614 Eighth Avenue; 1931 Broadway, 2306 -8 Ave.
Bronx.
406 East 149 Street.	v
Jersey City and Hoboken: ~ "
Post Office Bldg. Jersey City, N. J.
162 Newark Ave., Jersey City, N. J.
212 Washington St., Hoboken, N. J.
Brooklyn:
m Fulton St. Main Office W. C. Tromaino
142 Fiatbuah Ave.; 269 Broadway; 752 Manhattan Ave.; Post Office Bldg. Station G.; 1262 Broadwav, Post )f7j ld5' Nation S., Borough Hall Park, Recruiting rent; Hatbush Ave. and Nevins St., Recruiting Tent
to d<
▼ Pirtja.
a____i Venizcloa se bo posvetoval s
AH««, Grško, 23. junija. — prejinjim ministrskim predsedni WnixHo*, ki j« sds j
vlsde,
kom Zaimkom, kfeterega so zavezniki izgnali. Poskušal bo zdru-
CENTRAl New»TMOTO»i»wiČirM«*?*o3^
ANGLEŠKA PROTIZRAČNA BATERIJA.
Vsa Rusija za vojno. Z raznih bojišč. Zrakoplovstvo po vojni.
Narodni kongres zahtev«, da se takoj prične z ofenzivo. — Novi vojaški voditelji. — Mesta iste pravice kot Petrograd.
Francosko bojišče.
Pariz, Francija, 22. junija. — Južno od La Per smo vdrli v nem- ten1'	se bocl° zrakoplovi ipo
London, Anplija, 22. junija. — Xikdo ne more resno dvomiti o
vojni rabili na različne načine v svetovni trgovini. Največ se bodo
London, 21. junija. — Poročila iz Petrograda na Exchange Telegraph Co. pravijo, da je kongres se*>no vroči boj iso bili pri Braye-delavskih delegatov iz cele Rusi- en-Laonnis.
ške zakope in smo vjeli nekaj vojakov.
Artilerijski boji so se nadalje- 3>orabili zrakoplovi za prenašanje
vali vzhodno od Vauzallion; po- PoSt*> kar ho v velikih slučajih
zelo velikega pomena, ker bo po-
šiljanje požte izelo olajšano. Tudi
o-	ii v • •, v- se bo delalo na to. dia se bodo
omoči ob 11. so Nemci naskoči
li naše postojanke pri
solucijo, v kateri zahteva, da se Heighs na razdalji 400 metrov.
armada reorganizira in da se ta- Sovražniku se je posrečilo zavze- Stroški ne tbodo tako veliki kot
ko j prične z ofenzivo.	i ti nekaj višin prednjih zakopov, sc je prvotno mislilo. Letala so se
Imenovali so vojni kabinet, v toda kmalu na to sjno ga s pro- JzbolJ^a in letalci si bodo prido-
tinapadom pognali nazaj.	t^111 mnogo izkušenj, ;da bo tudi
Zavzeli smo zopet vse izgubi je- vožnja po zraku bolj vama. Moč-
zgrajena letala z dvojnim
je včeraj izrazil zaupanje v pro-vizorično vlado in je sprejel re-
LoKOCl-	•	•
Teton zrakaplovi porabili za prevažanje potnikov.
katerem so voditelji ruskih armad in mornarice tfr zastopniki tehnike.
V narodnem kongresu delavskih in vojaških delegatov je zastopa-
ne pozicije.
Nočno poročilo:
no
strojem bodo motgla leteti po 9
,	. , niilj na uro, t c-da razdalja poleta
Bombardiranje naših postojank bo velika in vožnja varna v 2ra.
južno od Filain in v okraju Brave ku se dogQd[ zdaj samo ^ negre.
ča
Industrijalno določenje cen.
Podjetniki in trgovci se boje, kaj jih bo doletelo v bodočnosti. — Nekateri zahtevajo, naj vlada določi primerne cene. — Korporacijam naj se odvzame 50 odstotkov voj. dobičkov. Vojno se bo dalo z financirati z davki.
Washington raziskuje sedaj ce- j obveznic. To vojno bomo lahko fine Produce premoga, jekla, pe-| nancirali ^^ z davkj K° troleja, bakra in drugih temelj-1 v	..
nih surovin. Da zavaruje uporabni , ^orPoracijam je namreč treba ke teh surovip, predlaga vlada dati mi^Jativo dobička in prospe-zmanjšanje cen teh surovin po- f"™ lNaj Ie ^P^avijo denarja torn regulacije ali pa vladno obra- f.ollkor ga morejo in nato naj se tovanje tozadevnih industrij Jim vzame najprvo 50, pozneje 75
Ne le blagovni trg, temveč celi mA ™	koneČDO celih 90
industrialni svet trpi na napadu :°Pstotkov- Ne sme pa se ubiti go-
živčne bolezni. Nikdo nima niti 81\.dokler 86 Bedl na jajcih ter
vali.
sledu gotovosti. Majejo se tržne vrednosti, ki temelje na nadaljevanju zaslužkov preteklih par let
Pri tem pa so seveda tudi gotove meje. Ne moremo trpeti ni-
T pi vivttllll Jjai tri.,	•	---V* jrvu m-
To pa je manjše zlo. Večjo zlo je kake orgije vojnih cen. Niti vla-strah podjetnikov in trgovcev gle!niti narod ne smeta postati žr-de bodočnosti. Če izdelujem na- ^vi z °zirom na cene indnstrijskih primer jaz poljedelsko orodje ter i Potrebščin.
ne vem, kakšna bo cena, za ka-' Sedaj pa nastane vprašanje, če tero bom moral prodajati svoje! je tako orgijo mogoče preprečiti, blago, pač ne morem sklepati po-; ne da bi se s tem zadalo industriji godb za bodočnost, od katerih po- j velik udarec ? Da. Mi lahko dolo-godb je odvisna stalnost ali nepre- čimo cene ter preprečimo ropa-stana trajnost podjetja. Vlada nje na debelo. Določite cene kot ima na P0«11*1^ predloge za kon- so v veljav isedaj. Izdajte posta-trolo živil pravico določiti ceno vo, ki prepoveduje višje cene kot
poljedelskega orodja ter pomagati stem poljedelstvu. Če bo pa vlada zmanjšala prihodnji teden ceno surovin, katere potrebujem
prevladujejo sedaj, razven če jo mogoče pred Federal Trade Commission opravičiti in utemeljiti tako zvišanje cen. To naj bi se zgo-
,	*	,	------v	Ml
jaz ,ne morem kupiti teh surovin dilo tako kot se mora povišanje
danes.
Na podlagi vsega tega se nihče ne čuti varnim, kajti oprema moderne vojne pomeni vpokiicanje cele narodne industrije v narodno službo.
železniških pristojbin opravičiti in utemeljiti pred Iterstate Commerce Commision. Pribite cene kjer so sedaj in sicer za vse ameriške kupovalce, zvezno vlado ali privatnike. Brez vsakega dvoma
Nekateri ljudje zahtevajo, naj ima kongres pravico določiti cene določi vlada primerne cene. Kaj na podlagi amtuiake ustave.
nih več sto delavskih in vojaških
svetov, ki so se vstanovili po celi "	•	- . .
Kusiji odkar se ie pričela revolu- en;La°™ls. \e trajalo skozi vso č ako kak ^ telovadi Ako nusiji, odKar se je priteia re\oiu- noc protl Jutru pa so Xemci vpri- i Ja_ ,
ciia	f	T t-. • \	,	letalo plove po zraku v ravni črti,
Petrograjski delavski in voja-	^e ki^pa imlle' ^ f^V^ ^ k<>t V
ški svet, ki je bil dosedaj nekak il^eU^ll Pov" i^so bm ^ ^ ^ ^ ^ diktator, je zastopan na kongre- vsi napadi	le v sredini Sft	1 a ero more nosL i zrako-
su na isti podlagi kot svet iz Mo- je S0V1Tažniku posre;.ilo zavzeti	tohko varne^ bo tudl vaz |
skve, Odese ali Krakova. Kongres kflj zakopoV-	!
je naprimer primerna cena za jeklo? Stroški produkcije? Kateri stroki produkcije? Nižji stroški Steel korporacije ali višji manjšega in neodvisnega podjetnika? Cena mora biti namanj vsaj tako
Pri tem bi bil vsakdo zavarovan Iti vsi uporabniki potrebnih surovin in snovi bi bili zagotovljeni glede strokov surovni, katere potrebujejo kot so že sedaj ' glede svojih prevoznih stroškov
ki ima sedaj zasedanja, ima naj-
V današnji vojni se vedno več
višjo oblast nad vsemi masami m T	,	.	.. . letal rabi, bodisi za poizvedova
• i • x • j	. l^epe uspehe smo imeli s svojimi	_	» a
petrograjski svet je podrejen te-	—	—i—
llilUSUl V U1121I11 i^fUVP l;IIHI)H!lf 111 i	.
se
...	jepe	Imel"LS SV^,mi nje, bodisi za boje. v zraku. Čez
mu kongresu jn se mora ravnati	napadi v bližini Neuve ChapeUe m dxajset let se bodo zrak lov<5:
__- „„ , ...	Armentieres. So\Taznik je imel ___,	3	.
po njegovih odredbah.	... . ,	A .J . . posmeho\aJi seaanjim zrakoplo-
j*.!- ii	veliko izgub	na mrtvih in jetni- „ r, , , , .	, I
i*rakticno predstavlja ta kon-	0	J j vorrn. Zrakoplovstvo bo napredo-
gres revolucjonarne mase cele de-
žele. Kot tak ima kongres večjo'
Nočno poročilo:
valo iui vsaka država ibo morala
I imeti večje število izvežbanih Era-
oblast kot Duma, ki zastopa samo Z lahkoto smo ponoči odbili so- kopiovcov bodo prevažali po-
srednji stan.	i vra^! ^Pad pri Epeh>; Mno^° ,što. četudi bo poštnina za zrako-
; ____j „ 1 • , - t mrtvih Nemcev je obviselo na na-' , . .,
Duma je pred nekaj dnevi gla- ... . ..	... plovno pošto mocro<'e mnoffo višja!
sovala za ofenzivo. Ker je bil ge- Z™™ Z?™3*' ^^ P& ^ J'h|kot na vlakih in pamikih, bo v ve- j
j likih, bo v velikih slučajih zračna
tudi vjeli.
neral Brusilov imenovan za vr-hovneg apoveljnika vseh ruskih armad in je izdal proklamacijo, s katero poživlja vojake na boj. je gotovo, da se bo v kratkem pričela na ruskem bojišču velika ofenziva.
Tudi obisk vojnega ministra Kerenskija na fronti znači, da se bo bojevanje pričelo.
Tudi imenovanje vojnega kabineta pomeni, da so se razmere v Rusiji temelj to izpremenile. Ker so govorice o mirovnem socjali-!**8- —
i pošta neobhodno potrebna, kakor
j jc potrebaia trgovska mornarica vi vojni za bojne ladje. Lažja letala i
Boji z Rusi.
Dunaj, Avstrija, 22. junija. Na nekaterih krajih v Galiciji in bodo pa lahko prevažala pošto i Voliniji postaja sovrana artilerija inraogo hitreje kot pa vlaki in par-vedn oboi j živahna; streljajo tu-;»iki; to bo zelo velike koristi za s težkimi topovi. Tudi zrako- j trgov;no.
Trgovski svet tudi polaga veli-
di
plovci so bili bolj delavni.
Berlin, Nemčija 22. junija — ko važIlost na to? da ^ bo p(>tom Pri Smorgonu, zapadno od Lut-jzrakoplovov lo razkr;ti mno. ska, ob Zlohov-TarnOpol zeleznici j ^ nena.seijene?a sveta. S pomoč-j postaja artilerija vedno zivahnej-. jo 2rakoplova bo mogo^e iprei>jka.|
ti go.ro Everett v Himalaji, ka\jti
Določitev cen.
Vlada mora določiti ceno živilom.
Amendment senatora Boraha. _
Paroplovna komisija.
stičnem kongresu v Stockholmu Can^ad, Turcij-a. 22. junija. —itekom vojne so letalci dosegli vi-prenehale, je to znamenje, da se j Jugovzhodno od Erzingana sejejšino te najvišje gore na svetu, je demokracija velike slovanske; nek ruski polk približal našim. Do zdaj M že m ^ropla.
111. - ^ JI 1 ^ v .1	J — 1. _ _ _ ___?? . *\>*0<1 n 1 1 vn <inf o m 4* rv/-l n	»m «1»r»	~
republike odločila, da bo z orožjem strla centralne države.
Rnmnmka komisija.
Pristanišče ob Pacificn, 23. junija. — Tu sem je prišla rumun-ska komisija. Člani te komisije so gTof V azil Rtoica, Rev. F. Metza in Basaile Lukaci. ■
Grof Stoca nosi uniformo ruskega poročnika.
Potem, ko bo komisja obiskala Washington, bo pričela z naborom za rumunsko armado, ki zdaj šteje 600 tisoč mož.	_
Splošna stavka na Španskem.
Bomo Aim, Argentina, 22. junija. — Kakor pravi neko poročilo is Madrida, je sklicana splošna stavka po vsem Španskem. V Barceloni so zaprte vse to-
prednjim četam, toda sovražnika
ne, ki morejo nositi do 15 potni-
smo odbili; na mrtvih je izgubil>v s takim aeroplanom b7mo-200 moz Vjeli smo večje število se ljati iz Londona v Bom.
sovražnih vojakov ter smo vpleni-,	• - -
1 oay v Indiji in vožnja (no bo mo-
pri
li dve strojni puški in mnogo vojnega materjala.
Macedonsko bojišče.
Sofija^ Bolgarsko, 22. junija. — Severno od Bitolja se vrše izvan-
goče dražja kot na parniku, tem pa mnogo hitrejša.
Na Angleškem, Francoskem hi Italiji se aa ta problem, zelo zamikajo, zlasti, kar se tiče vojaških zadev. Za poizvedovalno službo je redno vroči artilerijski boji. V Zeppelin mnogo bolj pripraven kolenu reke Cerne so bolgarski kot pa aeroplan. 'kajti Zeppelin polki vdrli v sovražne zakope in plava lahko naravnosfc m^vjgor
so se vrnili z laškimi jetniki, vzhodno od Črne in ob Strum i se poroča o 1 ju tih bojih.
Cocchi j« prlznaL
Botopiit Italija, 23. junija. — Alfredo Cocchi, ki je "bil včeraj aretiran v Bologniji, je danes ita-ljanskim oblastim priznal, da je umoril Bath Croger t New Yor-
ali navizdol, more pa tudi. stati pri miru v zraku, kar pa aeroplan ne more. V .trgovskem ozira pa je aeroplan zopet bolj pripraven.
Angleška vlada je že imenovala odbor 15 članov, katerim načelu je lord Nortlicliifo, da bodo preiskali, kako bi ce zrakoplovi mogli porabiti t mirnem čsml.
Živimo y časa, ko se bodo sanjo
visoka kot so najvišji sedanji pro- ter transportaciskih pristobin. V izvajalni stroški, kajti mi nočemo, industrialni svet bi se vrnil mir. da bi se tega ali onega izgnalo iz Stem pa bi se t*idi pospešilo na-industrije. Danes moramo bolj rodno produkcijo na nani kot so kot v katerem drugem času pro- j to dosedaj še ni zgodilo izvajati z nezmanjšano eneržijo. | Zakaj bi se ne poskusilo stopiti Določene cene naj bi bile višje na trdna in zdrava tla in stopiti kot najvišji proizvajalni stroški, takoj, mesto da se brodi in gazi da se s tem privabi na polje vsa- po globokih vodah demagogije ki kega ameriškega izdelovalca je- so preplavile v sedanjem" čksu k,a-	i Washington?
Kaj pa naj se všteje ali vključi j Treba je hitre in odločne akcije v produkcijske stroške* Ne le se-;na tem polju.
danje visoke plače, velike stroške;	_* _
za materijal in kurivo, visoke pri- * stojbine za izposojeni kapital. — Vključiti moramo tudi velike a-mortizacijske ali odplačevalne svote za razširjenje podjetij, ki bodo po vojni brez vsake koristi. Celi mirni svet ne bo mogel uporabiti jekla, ki ga bomo kmalu pričeli izdelovati. Že sedaj, tekom vojne je treba odšteti od kapitala naše velike naprave in orodje. V drugačnem slučaju bodo naše velike ameriške korporacije po vojni tako oslabljene, da se ne bodo mogle po vojni ustavljati velikemu mednarodnemu tekmovanju na industrijalnem polju. Dovoliti se jim mora, da odpišejo že sedaj svoje velike naprave ter u-stvarijo rezervo v tem Času priprav za mirno stanje.
Korporacije naj zaslužijo kolikor morejo. Nato naj se jim odvzame 50 odstotkov njih vojnih dobičkov. Ostanek naj porabijo za finančno ojiačenje njih podjetij ali za podpisavanje novih vojnih, posojil.
Če bomo namreč naložili primerne dohodninske ter davke na prevelike dobičke, ne 'bo treba v bodočnosti izdajati tolikih vojnih
Washington, D. C., 22. junija. Poslanci danes zahtevali, naj vlada določi ceno živilom.
Senator Borah je sestavil a-mendmet. ki določa, da bi imel predsednik Wilson pravico določiti cene živilom ter kaznovati vse špekulante z živili.
Borah je zahteval naj se določi maksimalno ceno «a kruh, meso in druga žvila, ter za premog in o-lje; vsak, ki bi tozadevno postavo prekršil, na bi bil strogo kaznovan.
Člani paroplovne komisije so izjavili, da je zdaj premog predrag, da bi ga mogla dobavljati Italija. Za Italijo je najboljše, da dobiva premog, katerega potrebuje, iz Walesa.
V senatu so se vršile velike debate. Zaenkrat se še ne more reči, če Borahov amendment sprejet.

PoSi^jateljem denaija.
r	O —1
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so fiiMtini po laški armadi. *
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
AAKfln£
«Kow York, H. Y«


GLAS NAHODA. 23. JUN. 1917.
"GLAS NARODA"
(&0T«ni*n Daily.)
Owned and published by thi
ILOT1VIO PUBLISHING
(t corporation.)
emANKSAKSEP rtdent	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
0 O M P ▲ M Y
Place of BtubIi « of the corporation and addresses at a bore officers:
82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. T.
Sn celo leto velja list sa Ameriko
la Cant do....................$3.50
Ca pol leta	2.00
Ea četrt leta	1.00
Za celo leto ca mesto New York f&OO Za pol leta ca mesto New York.. 3.00 Za četrt leta sa mesto New York UBO Za Inosemstro sa celo leto ...... 6.00
**QLAfl NAHODA" lahaja rsak dan lsrsemg nedelj ln prasnlkor.
DLAB NARODA"
("Voice at the People") sssuufl every day except Sundays and Holiday*.
Subscription yearly $3.50.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje MiaHUiii
_______________naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln pofilljatram naredite ta naslov: -O L A 8 NARODA"
Dopis.
Brooklyn (Ridgewood), N. Y. fkerlca'\ ki no vtikuje nos v reči, Ni najslabši said, ka-j katere ga nič ne brigajo. Jaz som terega ose glodajo. i — »c da bi se hvalil — iznan kot V zadnji izdaji "Ave Maria";Tniraljuben človek, toda upiral se sem začel črtati mali " Wurstzip-j	■ »vojmii «labimi inoe-
fei", kaieri se prične <z "O, «ay'\
mi tifttim, kateri hočejo pod krinko *4 tribuna'' postati polagoma
Star Špangled Ban "Sokrati" in vladati nad že tako dosti tlačenim narodom slo-
ts Cortlandt St..
New York City.
Telefon: 2876 Cortlandt.
Premišljevanje.
Dol^a in duljja leta so pretekla, prediio se je začel zavedal i človek svojega dostojanstva, predno je prišel do prepričanja, da so si ljudje podobni med seboj, da ni nih-ee ve<* in ilikdo manj. da je zemlja dovolj široka, prostrana in bogata in da nudi vsakemu v polni meri dovolj sredstev za kratko pot od rojstva do smrti.
In ravno v trenutku, ko se je začel vzbujati v ljudeh eut bratstva, medsebojne ljubezni in medsebojnega vpo-števanja, ko ni dosti manjkalo do žetve, ki jo je zasejal razum vsakega je zavil ves svet črn oblak, ki je tako teman in neprediren, da ljudje ne vidijo skozenj solnca, ka tero je še malo prej opajalo in slepilo njihove oči.
Ves svet je napolnila groza.
Iz česa se je rodila, kdo jo je povzročil i
Učenjaki pravijo, da nekaka nadnaravna sila, kateri- naloga je skrbeti, da s«* ljudstvo preveč ne razmnoži.
Drugi zopet zatrjujejo, da so jo j>ovzročili kralji in cesarji, in celo taki se dobe, ki so popolnoma uverjeni, da je nastala i>o želji in volji tega ali onega naroda.
Nikdo ni na jasnem, kje je njen izvor in vzrok.
Ve se le toliko, da sedanje strahote omogočuje malomarnost in zaslepljenost narodov, raznih drugih skupin člove^k družbe in deloma tudi vsakega posameznika.
Z neko trpko naslado so se pogreznili do kolen v blato, in ko so vsi od prvega do zadnjega hoteli nazaj, ker se jim je blato zagnjusilo, so se vdirali bolj in bolj.
Zdaj tiče nekateri že tako globoko, da jim sega blato vratu in da ni več daleč čas, ko se bo čisto strnilo nad liovimi glavami. Veliko s<* piše, veliko se ugiba, še več se govori, ln ker se glavarji ne morejo opravičiti pred svojo t jo, kličejo na pomoč vsemogočnega Boga.
Ker ljudstvo v strahu pred glavarji, katerim je dalo '' s«Kinika, oblastnika in izkoriščevalca, ne sme razode-vojili čustev, pa — trpi, strada in prenaša udarce, katerih niti živina ne bi mogla prenesti.
Ljudje — vladarji sveta — so dopustili, morda vsled nespameti. morda vsled dobre volje, da je zavladalo par os<:b njim in eelemu svetu.
Zdaj, ko je ogorčenost nad razmerami prekipela do viška, ko se hoče vsak med nami otresti bremena, spoznavamo, vsi od prvega do zadnjega, da je prepozno, in da bo breme, namesto, da bi se manjšalo, postajalo vedno večje in silnejše, da bo raslo in naraščalo toliko časa, da se bomo vsi zgrudili pod njim.
Zdaj ni več doba dokazov, zdaj ne zaleže več še tako prepričevalna beseda o pravici.
Koliko časa bo trajalo vse to? \li bo kdaj končano, ali ne bo končano nikoli?
do nji
Vi
tu ti
Kot strasten pevec in misleč, da .se citira ner", s«m nadaljeval in zapel: "Can you see." Xadaljevaje z branjem sem pa uvidel, da se motim in du se članek ipeča v sarkastičnem slogu s <; Slovenskim Do-moan" v Greater New Yorku.
Prav tako! Priznati se mor*, da je tukajšnja slovenska naselbina v te«« oziru zares jako malomarna, to pa zaradi tega, ker se ^e odbor oziral na čutila tistih,
venskim. Dosedaj sem se še vedno ravnal po samostanskem Izreku:
Qui vnLt halbere pacem Sede at post foritaeem, Kt bi bat bonum vin um Lnudatque Deura TVinnm.
(Kdor ho;*e imeti mir, naj so vsede za peč, naj pije dobro vineč in hvali troedinega Boga.) A previdel sem. da to ni mogoče.
kateri so za slovensko cerkev po-j Mi imamo v Ameriki lepo število
hirali in se je radi tega cela agitacija (ustavila. Tisti, kateri so za nameravani "Slovenski Dom" res kaj prispevali, naj se obrnejo na blagajnika g. Vinko Zevnika tali pa na mene in naj ne hodijo
duhovnih gospodov, kateri so se šolali v anierikanskih ' elumnia-tih" in zhMjo gotovo toliko, kakor iz Evrope došli oo. frančiškani; imajo gotovo tisto iskreno ljubezen do svojega naroda kakor zad-
okoli, kakor mačka okrog vrele nji ki vendar so mirni, skrbijo za kaše. Zatrjujem pa vsakemu, ka-j procvit in napredek svojih fara teri se za "Dom" zanima in ako|*m ya blagostanje svojih faranov.
bi se ta želja uresničila, da bode "Dom" last slovenskega, narodu in da se imovinska pravica ne bo že prej, kakor bomo notri, v knjižila na drugo ime.
< i lede mene moram še enkrat
Zadostno je tedaj, da si samo menihi tolmačijo na tako čuden način najlepši -nauk Kristusov: Mir bodi med vami.
Toliko za danes. 0e se me ne bo pustilo v bodoče pri miru, zavel
ae bani baviti
reči, da jaz ženskemu društvu sv. Ane nisem dal nikakih nasvetov za spoved, ker to je naloga /upnikova, še manj pa sent psoval duhovnega vodjo K&KJ, katere-] palačo na 52. ulici, ga poznam osebno kot
V-uriciilum vi-
tje" različnih gospodov za časa* vladike Horstmana, — ali se bo pa treba osebno podaji v tisto
f ajn -OOO-
Josip Rems.
Svarilo Japonski.
Washington, D. C., 21. junija, odobrava, da ima Japonska svoje V nekem članku v listu "Gaiko stališče v Mandžuriji in Mongoli--Tiho" svari dr. S. Niego, profesor ji; toda s tem Amerika še ne dona vseučilišču v Kioto, japonski ovljuje, da bi Japonska osvojila narod pred aneksijo Kitajske, ker te deželi. Ali bi to bilo v interesu je nevarnost, da. se iz tega izci- Japonske, ako bi anektirala to mijo mednarodni zapletljaji in zemljo navzlic opoziciji Ameri-morebiti celo vojna z Združenimi ke- — Ne!
državami in naj bo Japonska za- Osvojitev bi samo povečala med dovoljna z razširjenjem trgovine, državami sumnjo. da si hoče Ja-Med drugim piše profesor: ponska osvojiti tudi Kitajsko. Ako — Kakor v preteklosti se mo- pa bi se Kitajska razdelila, potem ra japonska politika predrugači- bi dobila tudi Anglija največji deti v soglasju s principom, da se o- If ž in ne Japonska, hrani integriteta kitajskega ozem Japonska je v položaju, da se Ija. Ako Japonska zasleduje mi- okoristi z Mandžurijo in Mongo-rovno politiko, bo bojazen Kitaj- lijo po svojih srčnih željah, toda ske, Amerike in drugih držav, kar tako daleč ne sme iti, da bi ti de-se tiče Kitajske, prenehala in na- želi anektirala. Zato je to največ-stopilo bo zopet pravo kitajsko- ja predrznost, zahtevati aneksijo japonsko prijateljstvo in ameri- za ceno prijateljskih razmer s Ki-ško-japonska vojna ho izključe- tajsko, Ameriko in drugimi drža-na.	, vami.
Poglavitni vs.tok, da obstaja^ Zato m<>ra. Japonska ohraniti
- Posledice moderne iz- -najdbe.
IzmM sintetičnih ali umetnim potom proizvajanih barv ima najbolj zanimivo zgodovino takozva-na Jndigo-barva. Ta modra uar-va, ki je bila po čelom svetu znana ranli svoje trajnosti, je bila prvotno produkt Indigo-rastline. ki uspeva v Močnih deJih sveta. Možje, ki so imeli v rokah izdelovanj« te barve, so bili v številnih ozirih slični mašam lastnim pridelovalcem bombaža. Bili so ne-znanstveni in nazadnjaški ier imeli v svojih rokah kontrolo glede produkcije materijala, ki se ga je potrebovalo po celem svetu. Bili so neizmerno bogati ter bolj domišljavi kot kaki princi. Včasih so prišli v središča industrije in kulture, da zapravljajo svoj denar, in stari London jim je nadel naslov ' 1 ndigo Nabobs".
V dotičnem času je sir llemy Perkints, ameriški kemik, katerega se je za njegove zasluge dvignilo v ph miški stan, vpiizarjal poskuse s premogovnim katra-moni, ki tvori stranski produkt peči, v katerih se proizvaja znani koks, pri čemur se pridobiva svetilni plin.
Krraeeno je dobil neko črnino1 mešanico, katero bi vdak -drugi' komik vrgel proč. Perkuts pa jo je raztopil v alkoholu ter naše!,' da ima. sijajno škriatasto barvo. Xa ta način se je razkrilo, da je mogoče pridobivati iz premogov-uega botrama Mi o v, ki je v kemičnem smislu isto kot princip Indi-
MH HL: Frank Bambick Bamblcb, Frank Laorlcb, A. Oberstar ln John ZaleteL Im Salle, I1L: Matija Komp. Uringataa, DL: MIh. Clrar. Nekomia, DL in akoUea: Math. Galabek.
North Chleaf* HL la ekoHea: Antoa
Kobal tu Math. Ogrln. S«. Chicaco. HL: Frank Čem«. Springfield, DL: Matija BarborlC. Vwkepa, DL In akoHen: Math. Ogrln ln Frank Petkoviek.
Cherokee, Kana.: Frank Reflwntk, Kolombas, Kana.: Joe Knaeflc. Franklin, Kana.: Frank Leskove«. Frantenac, Kana. In akoliea: Bok Firm ln Frank Kernc.
Kanta« City, Kana.: Gaa Bajak In Peter Scbneller. Mineral,.Kana.: Frank An^oitln. Bingo, Kana.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. ln okoUea: Frank Vodopivec. Baltic, Mleh.: M. D. Ukorlcb. Calumet, Mich. In okolic*: M. V Kobe. Martin Bade ln Pavel Shalta. Detroit, Wtk: Jos. Glaalch. Manlattque, Mich. In okolica: Jona Kotalan.
Chisholm, Minn.: Frank Govie, Jak Petrich ln K. Zgonc.
Ely, Minn. In okolica: Ivan Gonfta, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec In Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Lonls Govie ln JarlJ Katae.
Gilbert, Minn. In okolica: U VeaaL Hibbins. Minn.: Ivan Poufie. Kitzville, Minn. In okolica: Jo« Adami ch.
MeKinley, Minn, ln okoUca: Fr. Boje New Dnlnth, Minn.: John Jerlna. Sartell, Minn. In okolica: F. TrtUer Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb. St Louis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena, Mont in okolica: Frank Petrich.
Klein, Meat.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont: Math. Urlch. Bonndnp, Mont: Tomafi Paulln. Dawson, N. Max.: Mike Krivec. Gowanda, N. I.: Karl Sternlia-Little Falls, N. ¥.: Fran* Gregorks
SLADKE SANJE.
Vi boste spali mirno, če imate PEDISIN na mizi.
Delavec lahko spi mirno, ne oziraje se, ako je težko delal, če ima PEDISIN, pravega delavskega prijatelja na svoji mizi.
Ker, ki vstane zjutraj, mu jo j prvo tlelo, tla se namaže s PEDI-s SINOM in PEDISIN mu brani poji en je nog. rast kurjih očes. mehurjev in drugih odrastkov.
Zvečer po težkem dnevnem delu ostanejo noge ravnotako sveže, kakor če bi počivale ves dan. Mi-ljoni in miljoni ga rabijo in vi ga morate naročiti pri sledečem naslovu :
CROWN PHARMACY
£81» E. 79th St.. K. C leveland. Ohio.
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj JOIIX KARČfO. P res l 1 'A letom je delal v Forest City, Pa Kdor ve za njegov naslov. naj rni I »kugo vol i naznaniti, ali naj se pa	oglasi «voje-
JiMi prijatelju: Lonis Vidovič, Box 421. Forest fit v. Pa.
fta okoUca: Math
hladno prijateljstvo med Japon sko in drugimi državami in pose-
princip nedotakljivosti in neodvisnosti Kitajske in mora braniti
bno z Ameriko in Kitajsko, je enake pravice za trgovino na Kito. da je Japonska zadnja leta za-1 tajskem. Med tem, ko se bo vest-sledovala agresivno politiko in no držala tega principa, mora tu-
politika Japonske napram Kitaj ski ni bila odkritosrčna.
Japonska je dela svečano obljubo, da bo spoštovala kitajsko neodvisnost, da bo varovala inte-
di skrbeti za to, da se ne bodo pravice kratile od strani drugih držav, ki imajo na Kitajskem svoje interese.
Ako bi hotela kaka država o-
griteto Kitajske in da bo podpi- ?rožati niir na Daljnem Vzhodu, rala enako priložnost trgovine po tedaj mora Japonska zastaviti sameznih držav. Ta obljuba je tu<li svoja narodno eksistenco za tudi zapopadena in dogovorih z to' se tak nesramen vpliv od-Ameriko, Angleško, Francosko in'strani-
Rusijo in je tedaj dosledno polo-1 Japonska narodna moč in nje-žen diplomatčini princip naspro-'113 armada ter mornarica se lahti Kitajski.	j ko porabi v višje in plemenite na-
Odveč bi bilo trditi, da je Ja-jnLene za ohranjenje Kitajske, poski v prid propaganda osvoji-! Stanje-odprtih vrat z ozirom A;i S») se že dodobra razvile vse najnižje strasti, skri- t« si Kitajsko. Nemogoče ni za 114 trgovino bo Japonski mnogo
Japonsko podjarmiti si Kitajsko koristilo. Ako tuje države inve-s svojo armado in mornarico; to-' stirajo svoj kapital na Kitajskem da vladati tristo mi jonski narod, "na tega tudi Japonska svoj ki ima drug jezik, drugo civili-; dobiček. Japonska mora podpira-zacijo, drugi ideje, običaje in na-!^ investiranje tujega kapitala, vade, je nemogoče.	j skrbeti mora zato, da ne bi kaka
Anektiranje Kitajske bi pome- slia hotela imeti v tem monopol, nilo uničenje Japonske. Pri vsem! Pred vojno je Japonska za sitem pa je veliko zagovornikov	hlepenela po ekonomični
*e v človeškem sreu, ali je mogoee sploh kdaj na-j»olt iti mero hinavci ne, zlobnosti in zločinov? Narod mora molčati, govore samo veljaki. Da vidijo širše in višje, stoje na tilniku ubogega de-avea in govore o pravieah proletarea.
Z okrvavljenimi rokami pišejo na tablo besede o — pravicL	•
Ko sklepajo in stiskajo močne verige, pridigujejo o — svobodi in prostosti narodov.
Ko človek vse to premišljuje, ko vse to čuti in vidi, se v* dno bolj uverjuje v veri, da je bila bajka o Vstajenju
zlagana...
-ooo-
Navodilo za cenzus.
Nc odlagaj registriranja čez pondoljek, ko je zadnji dan, ki je *A to določen.
Vai delodajalci se bodo ognili MHnoatim in n«f>rilikam, ako »a pirefwivajo, ako oo se njihovi uckt ^bonci regi&triralL Ako kdo tega m -«u*m!, se jih naj opomni, da to jm» postavi »tore takoj.
Kdor ae ni registriral, bo kaz-f zaporom festih mesecev,
Policija je popisala posamezne stranke po hilah; n tega seznama se bo razvidelo, kdo se je re-gi^riral in kdo ne.
Vsi moški in ženske od 16. do 50. leta ae morajo v državi New York rejgmtrirati in dobiti izkaznico.
Posebne priloenoati se bodo n-vedle na vseh registracijskih prostorih v soboto popoidne m zve-
za aneksijo Kitajske; tudi jih je razdelitvi Kitajske. Po vojni se mnogo, ki zagovarjajo osvojenje bo mogoče pokazala močnejšo Mandžurije in Mongolije.	i nad Anglijo, Francosko, Busijo
Nekateri pravijo, da se mora in Nemčijo, vsaj za nekaj časa; Japonska polastiti Mandurije in nikakor pa ne nasproti — Arae-Mongolije, da bo Japonska na riki. varnem pred ruskim napadom.
Drugi pa zopet trdijo, da je Mongolija in Mandžurija potrebna Japonski, da dobiva iz teh dežel;
Grajenje cest v Venezueli
Konzul Združenih držav Homer
železo, premog, klavno živino, fi-( Brett v La Giuayra, Venezuela, je
žol in konje. .
Drugi zopet so mnenja, da morate Mandžurija in Mongolija proti pod japonsko kontrolo, da bo varovala nedotakljivost Kitajske.
Take tendece so krivične na-
sporočil državnemu departmental v Waahingtonu, da je bila politika venezuelske vlade dosedaj gradita ceste s pomočjo ročnega dela, s čemur se je zagotovilo delo številnim osebam, ki bi bile drugače brez posla. Pred kratkim pa
pram Kitajski in dajo Ameriki se je kupilo večje število strojev povod, da sumi Japonsko, da za-1 v Združenih državah in na pod-sleduje agresivno politiko proti lagi tega,se je ugotovilo, da more
go-rastline. Imenoval jo je "Ani-ib, Jernej Per.
lin", kar je portugiški izraz za' Bifcfrtf. O.
"Indigo".	| Kramar.
Poznejši poskusi s tem katra-' Bridgepart, O.: Frank Hočevar.
mom so pro izve dli "Alizarin"!	***** *
a "t	*	. John Malovrh,
raeciio in v »zvezi s tem je zanimi-( cierdand. O.: Frank Sakser, Jtkd
vo pripomniti, da je to razkritje Debevc, Chaa Karllnger. J. MarinOd,
ustanovilo veliko industrijo slad- Frank Meh, Jota* Proator ln Jalot
korja v Nemčiji in Franciji, ka- Reanlk-
teri sladko,- se je pridobivalo iz T	^	An*"U
, ,,	1	,1/ouls Bal«nt m J. KumSe.
sladkorne pese.	j NUm>i 0.. f^ KogovSek.
V	sled razvoja sintetičnih barv Yoonsstswn, 0.: Antoa KlkelJ.
so stopile industrije naravnih Ore^en Citj.Oref.: U. Justin ln 3 barvil seveda hitro v ozadje. .Maley.
Konečno so kemiki po razvoj ,' ^^ ^^ in u got ovij »mi j 11 številnih barv Bescmer, Pa.: Louia Erlbar. posvetili vso njih pozornost Ind:-? Brooehtoo, Pa ln akatiea: Antoa go-barvi ter izjavili, da bodo v Ipavec.
stanu proizvesti pristni Indigo.' Bordina, Pa. la afcaUca: Joh»
ki bo boljši in breaprimerno ce-Pa.: John Kokllch.
.»iejsi kot pa je naravni produkt Cecil, Pa. In akoliea: Mike KoCeraz
Indigo-Nabobi st> se nekaj časa Conemaoch, Pa.: Ivan Pajk. VM
smejali, j, nemški kemiki so <ie- BovanSek in Joa Turk.
lali toliko časa. da s.) razvili prak-' Claridje, Pa.: Anton Jerlna ln Antat
tičen indnstrijalni proces za pri- k°»°81ot-
- T„,1;„ ,	• r> • Dunlo, Pa. m okolica: Joseph Baior.
dobivanje Indigo-barve iz Benzo-j ExportT p,.. ^^ 8upftI1ac ln Fr
la. katerega se istotako izdeluje Trebeta.
iz premogovnega katrama.	| Forest City, Pa.: Mat. Kamin, Fraal
Ker je (bila na razpolago -šf I^eben ln K. Zalar. velika produkcija neporabne-a1 Fareil, Pa.: Anton ValentlnJSt
toluola, so pričeli nanovo z de^ni^^?1*0*1' ^ ta
ter razvili proces, ]>otom katere-. Haatettcr,
ga se je pridobivalo Indigo iz t a-'Jordan.
kozvaaiega naftalina.	I Johnstown, Pa.: Frank Oabrenja 1»
I'.iietni Indigo je uničil dotične John šolane.
rndigo-Nabobe. Njih proizvod ni 1«««™. Pa. la akafica: Aat
mogel tekmovati glede cene in 0^1^ Pm tn ^^^
^,„1____,.	Manor, Pa. In okonea: Fr. Demsai
eaiakomeniosti z umetnim produk- Mooa Bnn> Pm.: r^k Maček in F*
toqn in pri poskusu, da tekmujejo Podmilfiek.
z modernim produktom, so izgu-j Pittsburgh, Pa. la okolica: U. B bili vse velikansko premoženje (Jakobich, Z. Jakahe. Klarlch Mat., 1 Kitajska je največji ko„su,„eat	Jg*
na svetu glede Indigo-barvila. j g,^ Bethlehem, Pcnna.: Jem To pa raditega, ker je modra bar- Kopriršek. va sveta barva Kitajcev. L. 1913, Steelton, Pa.: Anton Hren. so uporabili Kitajci nič manj kot Turtle Creek, Pa. la akalLa: Fran« 64 odstotkov celega nemškesra Schlfrer.
ek sport a Indigo-barvila, kar je ^ ^ ^ akaHea: AloU Tolar, predstavljajo nad osem miljonov: West Newton, Pa.: Josip Jovan. dolarjev vrednosti.	j WUlock. Pa.: J. PeterneL
V	Združenih državali je sedaj Murrmj, Utah In okolica: J. Kastall*
le ena družba, ki proizvaja umet-; Tooeto- UUh:	PalCli
ni Indigo.	Black Diamood, Wash.: 4
Porenta
Davis, W. Va. In okolica: Job*
Brosich ln John Tarželj.
Thnanss, W. Ta. la <>!:oBea: j Korenphan.
Milwaukee, Wla.: Aug. Oollander ia Josip Tratnik. Sheboygaa, Wla.: Anton He, Martlx
NA PRODAJ
je mesnica z opravo v sredini slovenska na šel l ji ne. Dobra prilika za delavnega Slovana. Trguje s-za gotov denar. Vač se tpoizve ipri
St. Lhur Market, 6005 St. Clair Ave.. Cleveland, O. (23-26—6)
frank
Pa. la okoUca: Fran*
Luško bojišče. Dunaj, Avstrija, 22. junija. — Na laškem bojišču na planoti Set-te Communi je bilo včeraj mirnejše kot prejšnji'dan. V bojih od 10.
junija smo vjdi 16 častnikov in ;Koa. John Stampfel ln Heronin Svetlin 650 mož. Uspešne boje z ročnimi granatmi smo imeli v okraju Col-brion.
MAJU ZASTOPimB,
katert oo pooMaWml pofefeati nlno m dnamik "Glas Naroda". Naročnina aa "Glas Naroda" Je: aa celo leto $3.50. m pol leta $2.00 In aa Četrt leta pa $1.00. Vaak asstopalk hrta potrdile aa sroto, katero Jo prejel ta Jih rojakom priporočamo.
Cat: Jakob Lodb.
West Allia, Wla.: Anton Demiar lt Frank Skok.
Boefc Oprta gt, Wye.: Frank Fort ona A. Joatln. Valentin Mardna ln TsJ
Frank Skrabee.
Japonski; saradi tega ae odtuju- en človek s takim strojem izvr jejo razmere med Ameriko in Ja-iiiti delo, za katero se je po prej-v a.' ■ ja. powko.	I »nji metodi potrebovalo (Jvajeet
Nekateri ______
'žf/ ■ #

NAZNANILO.
Radi preobilega posla sem bil primoran poiskati namestnika in posrečilo se mi je dobiti
Dr. Milana Milojevič-a, da je sprejel to mesto. Dr. Milo-jevič je obiskaval š-jle v Lgublja-<ni in potem študiral medicino v Gradcu na Štajerskem, potaneje je nadaljeval svoje študije na raznih evropskih klinikah in eno leto v ameriški bolnišnici. S pomočjo dr. Milojeviča mi bo zdaj mogoče zdraviti vsakovrstne bolezni, bodisi moške, ženske ali otročje.
Dr. Jo«. Orahek,
843 East Ohio Street, North Side, Pittsburgh, Pa. (26 5—26-6 2x v t)
, -v.	-	_	-
VAŽNO ZA SLOVENCE
v Fore?t City, Pa., in okolici.
Jugoslovanski socialistični klub v tej naselbini bo priredil DVA SHODA, in sicer din- 7. in d. julija t- I. Prvi shod se bo vri.I v Borough liuihlingu ob 7. zve,-i v. drugi .pa drugi daw, v nedeljo, v Red Men Hali ob 2. popoldne.
Na t«-li shodih bo govoril najboljši sJovenski govornik in urednik "ProlHarea", znani sodrug Kthin Kristan.
V soboto -bo govoril o svetovnem poJožaju, vojni in miru.
Xa drugem shodu pa o delavstvu in socializmu.
Ker bosta ta dva shoda velikega pomena za našo naselbino, v kateri so j>o večini sami delavci, j« želeti, da se jih polnoštevikno udeleže.
Nobeni delavec ne sme pozabiti, da je združenje vseh delavskih ■mas v eno skupino ra-di zboljšanja njih položaja velikega ijhi-mena. Delavci, pridite vsi! (2x 23&30-6)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcom naznanjamo vsem sniancesn in prijateljem, da je nas brat, bratranec, stric itd.
GAŠPAK REVEN preminul dne 11. junija v starosti l-at po dolgi, mučni bolezni su-šici. Bolehal je 4 leta in 4 mesece. Večina časa njegove bolezni je bil v državni bolnišnici v Cressonu, Pa., kjor ga je tudi dohitela smrt
Na njegovo željo, katero je imel š»* v življenju, smo ga pripeljali na dom njegovega brata in ga pokopali po katoliškem obredu s peto sv. mašo na .St. Mary pokopališču v Homesteadu, Pa.
Doma je bil iz Žirovskega vrha nt. 7. fara Ziri. V Ameriki je bival 7 let in ČS mesece. Prva lota je 4>il član društva štev. 33 SSPZ v Bishopu. Pa. Ko so ga zdravniki spoznali neozdravljivim, mu je Zveza izplačala odpravnino $400.
Tukaj zapušča dva brata, enega bratranca in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa enega brata v vojni C če še živi, naan ni znano) in tudi več sorodnikov.
Hvala lepa Matevžu Premro in njegovi soprogi Josipini na Mea-dov Lands, Pa., ki sta mu stregla •nekaj mesecev v začetku njegove bolezni; hvala tudi g. Alojziju Zupančiču v Hays, Pa., za njegov trud. ko je bil kot varuh njegove lastnine; hvala vsem prijafteljem, kateri so nas tolažili ob njegovi krsti in ga spremili k večnemu počitku.
Še enkrat kličemo: hvala vsem skupaj • Tebi pa. nepozabni brat Gašpar, bodi lahka svobodna zemlja!
Žalujoči ostali: John in Valentine Keren, brata-Frank Reven, bratranec.
Hays, Pa.	(23-2C—6)


nrag ^mopx, 23. am mi

Delavci in njih pravice v vojni.
Delavski raired j® največji in najbolj liberalna *»lcmcnt v vsakem modernem narodu. Nobena demokratoma vojna ni možna bres popolne podpor« delavstva. VpraAamge, da se zagotovi sodelovanje dfkavstva. pa se ne reši aa mo pcMebi. V tem oairu je treba neposredne pozornosti in akcije, t
V	Ameriki je problem wti kot v drugih deielah. Ldudje bodo patriotskem, kajti oni sovražijo av-tokrstiena načria. Podpirali bodo ittrio vlado proti avtokratotn po ■vHn, v kolikor ho prepričani, da jih ne kontrolirajo naži lastni domači avtokrati.
Vsak, kdor črt* časopise, ve, da podpirajo »tevilm veliki delodajalci sploino vojaško službo kot dobro sredstvo, a katerim bo mo-IToče ukiniti unije: Nekateri pišejo v javnih časopisih o vojni z Nemčijo na poxUagi principa: — Inoz**ui0ike zmešnjav« odvračajo pozornost od ncaadovoljsHŽev doma. —
In prav kot »o vedeli francoski republikanci, «t* se bodo rojaluti in klerikalci oprijeli vojne kot r*Mveze. da «op^t pridejo do mora, tako vedo tudi naši delavci, dm bodo porabile delu sovražne sile to krizo za napad na organi-aerano delavstvo.
Sedaj ne- gre i/a vrprasanje, če je kdo za organizacijo delavstva sli proti njej. Gre namreč za druge stoteri. Demokracija ne more irvesti uspeMin« vojne brez splošnega sodelovanja delavstva. Delavske organizacije pa prav gotovo ne bodo podpirale vojne, ki se obrsč* proti njim samim.
Ne more se pričakovati od de-larvstva mišljenja, da je domoljubna dolžnost podvreči se predolgemu delu in xlabi plači za večjo slavo in dobiček delodajalcev.
Tesarska Nemčija je bila dosti previdna, da je videla vnaprej nevarnost vsakega upravičenega ne-cedovoljtitva mt«i svojim delavstvom ; Francija je to istotako hi tro t<i>oznala. Anglija pa le počasi Konečno, po številnih tesnih momentih, pa se je morala tudi Am-{riija. lotiti problema ter ga rsški. 8edaj natutane vprašanje, če smo mi sami dosii previdni, da se oko-riftttmo a temi izkušnjami. Ce tega ne bomo storili, bomo šli skozi več msseeer mučnih stavk in industrija] ne vojne.
Ens točka je, ki zasluži poudarka v tej zvezi, in sicer poudarjanje dnjstva, da so vse voj ne odredl>e začasne ali provizo-rične.
V	prvih dveh letih vojne, ko je reševala Anglija problem izdelovanja m uniči je, se je celo vprašanje zavleklo radi vkoreninjenega angleškega spoštovanja do uveljavljenih pravil glede dela ter radi strahu, da se določi za bodoč nost nezdrava pravila.
Le počasi je pričel narod spoznavati, da je kriza tako velika kot ie nikdar poprej in da je treba metod, ki niso v nobeni zvezi s potrebami normalnega časa. Proces hitrejšega izdelovanja mu-nicije bi se nevrjetno pospešilo, če bi iznašli angleški aria »ni ki način, kako poeftop&ti v veliki sili. Zadostovala bi jasna izjava, da so vojne odredbe začasne in da se v bodočnosti ne bo oziralo na nje. —
Ena stvar je čudna, in sicer 1a. da so se is»ti premogovni baroni, ki so se borili proti vsaki naj manjši koncesiji v prid njih ljudem, podvrgli brez vsakega od<>o-rs direktnim vojnim nakladam, ki ao tako velike kot še nikdar poprej.
Podvrgli pa ao se v prepričanju, da te naklade ne morejo biti trajne, ker so preveč drastične.
V	»pričo industrija] nega problema pa ni našel Ldoyd George nik dar srečne formule, potom katere bi oprostil predlagane koncesije vsake sunmje trajnosti.
V	etiko se je govorilo o vladnem posemvovanju pre mogo rovov v čaaih pred vojno in lastniki teh ■o bili porom i. Raj še ao videli, da vsa me vlada velike naklade, kot da bi se smratralo njih posestne pravice začasnim in nestalnim.
Na isti dušeslovui vozel j se na leti, kadar se loti delavskega vprašanja. Mož je, ki so zaslužili osem šilingov na dan, ao z veseljem stopili v vojske ter zmIiižMi on šiling na dan — seveda ca Isti mošje pa so se do-o borili proti zraanj-aU šest ši
ht^visJa potreba, a ostro so se upirali vsakemu znižanju njih unij-skega standarda, vsaki koncesiji, ki bi pomenila njih trajno pod-vrženje.
Kadar izda naša vlada poziv na kapital in delo za žrtve, poitrebne vsled vojne, je vsled tega neobhodno potrebno pojasniti, da gre v vsakem slučaju za začasne odredbe vsled sile.
Izkušnje, katere se je dobilo v Angliji in Franciji, nam kažejo, da je mogoče rešiti problem na sledeči »ačin:
Vlada mora natančno ugotoviti, da ne bo skušala rešiti industri-jalnega problema, da so odredibe, katere predlaga, začasne in da se vmešava v delovtatnje industrije le z namenom, da pospeši produkcijo.
Mundcijska komisija naj bi porazdelila svoja naročila na obstoječa tozadevna podjetja. Vsakra družba, ki sprejme vladne kon-trakte, pa naj bi imela svoje knjige odprte.
Komisija naj «bi določila ceno na podlagi dejanskih stroškov produkcije ter dodala zmeren dobiček osm-ih odstotkov, ki je potreben, da se zainteresira privatni kapital. Nato pa naj bi se izdelalo načrt, kako povečati produkcijo do skrajnih meji.
Stvar delodajalcev in delavcev samih bi bila potem ugotoviti njih lastno medsebojno razmerje, v kolikor bi se mogoče nesporazum ne tikal obsežnosti produkcije.
Če bi bil kak delodajalec prepričani, da stavijo njegovi ljudje pretirane zahteve, da so njegovi dobički premajhni, bi mogel pu f<titi delo ter izročiti svojo napravo vladi.
Oe bt delavci čutili, da dela njih delodajalec neprimerne dobičke s tem, da jih preveč izrablja ter preslabo plača, bi lahko za<stavkali ter postali s tem avto matični vladni uslužbenci.
Na obeh straneh pa naj bi vladala jasnost glede tega, kaj se bo zgodilo, če bi prenehanje z delom prisililo vlado, da provzatme kontrolo. Za lastnike bi pomenilo to odbitek šestih odstotkov vrednosti njih posestva, -za delavce pa zaposlenje pod unij&kimi razmerami, ki so v navadi v vladnih ar-zenalih.
Mutnicijska komisija naj bi sklicala skupaj zastopnike kapitala in dela ter jim rekla:
— Državljani! Nahajamo se v vojni. V teh modernih -časih pa je obseg mimicije oni, ki zmaga. Naša zmožnost industrijalnih organizacij tvori ponos naroda. Za trenutek je le induatrijalno sodelovanje najbolj uspešen način, kako pomagati svojim tovarišem, ki se še nahajajo pod orožjem.
Mi ne nameravamo uporabiti silo vojne kot pretvezo, da uničimo delavske organizacije. Mi ne skušamo reševaiti trajnih problemov, ki se tičejo vas. V vašem sporu bomo za časa vojne popolnoma nevtralni.
Nsu-odna sila je prevelika, da bi bilo mogoče na abstrakten način razmišljati o industrijalnih pro We mili. Stojimo pred dejansko nalogo, — namreč povečati produkcijo. Pri vsem drugem nismo prav nič interesirani.
Vam, kojih kapital je na kocki, obljubljamo, da ne bomo sprejeli nikake zaplenjevalne politike. Hočemo, da sodelujete z nami ter vodite svoje tvornice. Plačačati vam hočemo za uporabo vaše lastnine ter vaše administrativno delo. Določili bomo ceno, ki bo dovoljevala primeren dobiček.
Dokler boste nadaljevali z obratovanjem v vaših napravah ter skušali pospešiti produkcijo, ne bomo stavili vašim zaslužkom ni-kakih mej. Če morete izboljšati svoje metode ter povečati divi-deode, ne bomo imeli ničesar proti temu.
Če ste v stanu plačati svojim uslužbencem več kot unijske plače, je to še veliko boljše. Mi sami pa nismo direktno interesirani pri dobičkih ali delavskih plačah. Nas briga le obseg produkcije. Oe bi se padlo pod standard, bi pomenilo to industrijalno izdajstvo.
Vam. ki vzdržujete industrijo s svojo izurjenostjo ter ročnim dolom, obljubljamo popolno pro-tekeijo att varstvo. Nemogoče nam je izvojevata to vojno brez vašega navdušenja m sodelovanja. Prositi v« bomo morda mo mii, da se odpoveste par nnijskim Obljubljamo vam pa, da
ne bomo iskali pri tem nikakih osebnih dobičkov.
V tam času sile ne moro/mo razmišljati o idealnih plačah ali idealnih delavskih pogojih. Vzeti moramo najboljše, kar je pri rokah. Vzdržali pa bomo delavske pogoje kot so v navadi v vladnih delavnicah, o katerih -so izjavile vaše unije, da so ugodni. To se bo vzdržalo kot najnižji standard.
Če nam ne bo mogoče preprečiti povišanja življenskih stroškov. bo vlada povišala plače. Standard v naših vladnih tvorni-cah poznate ter si predstavljajte, da imate pravico do enakih razmer.
Ni pa naš namen omejiti vas na ta minimum. Veliko delodajalcev v privatnih tvornicah je v stanu nuditi boljše pogoje. Ni naša stvar, če se plače večajo ali zmanjšujejo. Vse, kar hočemo, je to, da se .ne zmanjša produkcije.
Glede vladnih služb so knjige odprte ter se lahko prepričate, kako daJeč vam je mogoče iti. Vse, kar morete dobiti potom stavke, pa je vladna kontrola in vladne plače in niti pičice več.
Skušali smo biti pravični na obe strani ter skušali zavarovati vsakega izmed vas pred neupravičenimi zahtevami od strani drugega. Vse pa podrejamo tej veliki sJAi, ki je nastala-.
Želeli bi, da bi nam ne bilo treba pre-vzeti bremena obratovanja munioijske industrije in upamo, da boste storili to vi za nas. Če nas pustite na cedilu, bomo prisi ljeni prevzeti za čas vojne vaše munieijske tvornice. To bi pomenilo šest odstotkov za kapital in primerno plačo za delo.
Sedaj pa pojdite in storite svoje delo!
Zastonj
poskušnja čaja
Pifiite Se danes po poskuSnjo Father Mollingerjeva rastlinskega Čaja, senzacij al na zdravniška Iznajdba, hvaljena od bolnih Ijndl po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno.
Za zaprtje, revmatizem, nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, ca slabotne upadle ljudi, za trpeče na neprebavl, za nered v želodcu, ledicab, jetrah in mehurju, ni bolj primernega zdravila kot iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Molingerjev SLOVITI ČAJ.
PoSljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PREDNO KUPITE. Ml bomo poslali brezplačno
OPIS FATHER MOLLTNGERJEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA pi.ŠA. NASLOV:
Mollinger Mediane Co.
21 Mollinger Bldg.
East Park Way (N. S.)
Pittsburgh, Pa.
II
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te nerodnosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite
Severa's Balsam of Life
(SEVEROV ŽTVLJENSKI BALZAM)
IZVRSTNA TON1KA.
Cena 75 centov.
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli:
BB
BB
Izgube v vojni
V rokah imamo sedaj tako angleške kot nemške oficijelne se zname izgub za mesec maj.
Tekom tega meseca so izgubili Angleži 112,233 mož, Nemci pa 110,956 mož.
Ofenzive zaveznikov v maju so se vdeležili Angleži in Francozi in na podlagi tega se lahko do mneva, da so bile izgube pri obeh precej slične.
Lahko se vzame kot resnično tudi trditev vojaških izvedencev, da znašajo izgube napadalcev vspričo sedanje učinkovite arti-lerije skoro še enkrat toliko kot one branilcev.
Pri tem pride seveda vpoštev le bojevanje v zakopih.
Glede izgona Nemcev iz Francije si ne delajo niti Francozi ni ti Angleži prevelikih iluzij.
Nikakih iluzij glede tega predmeta bi se tudi ne smelo gojiti v tej deželi.
Čete generala Pershinga se bo pozdravilo na zapadnem bojišču iz bolj materijalnih nagibov kot je dvignenje morale, ki jo povzroča sedanja navzočnost ameriških čet v Franciji.
Čakajo nas resnični in krvavi boji in o tem bi moral biti vsakdo prepričan.
Okusi kraljevskih oseb.
Hoiandska kraljica ljubi najbolj srtari in dobri "roast beef". Ugaja ji poleg tega rt udi k outrun, a ta mora biti seveda primerno mehak.
Prejšnji ruski ear je bil velik prijatelj rib vsake vrste, poselimo takozvanega "codfisha", pripravljenega z oljem, poprom in česnom. Nekoč se je izrazil napram bivšemu francoskemu predsedniku, da bi mogel zavživati to jed dvakrat na dan.
Itafljanski in španski kralj imata posebno slabost do slaščic, kot so naprimer stole ena smetana, čokolada in drage slaščice. Italjan-ski kralj je nadalje velik prijatelj kaljwnske narodne jedi — polente.
Ratijki papež Pij X. je smatral polento aa najboljšo jed na sveta. Ta človek je izvaaredno priprosto jedel.
Pokojni avstrijski cesar je imel posebno nagnjenost do telečjega jezika, oparjenega v vinu
Nemški cesar pa je posdbni tju biteij toasta, opečenega v surovem masa. To lastnost je menda podedoval po svoji materi, kj je bila hfi aadcike kraljice Vikto-
premo-
Carnegie je znorel.
Raznesla se je čudna noviea, da je Andrew Carnegie znorel zaradi vojne in da je dejansko postal revež.
Poročila omenjajo, da je ta mednarodno znani mirovni apostol, postal žrtev sedanje vojne, da je prišel ob pamet in denar. Dr. Henry Smith Prichett, pred sednik Carnegievih ustanov in eden Carnegievih najboljšh prijateljev je bil postavljen sekvestrom ogromnega Carnegievega žen j a.
Carnegieva pamet je začela tem neti že od časa, ko je prvi strel počil v Evropi, toda njegov položaj je bil skrbno prikrivan pred občinstvom.
Hitro in previdno so mu odvzeli oblast razsipavati svoje bogastvo. Imenovanje Prichetta sekvestrom se je zgodilo na tihem. Postaran, brez denarja in pobit sedi nekdaj mogočen industrijelni monarh v svojem gradu in čaka na sklepanje miru. Svojih najbolj ših prijateljev več ne poza in le semintam še spozna Dr. Prichetta. Cesarji, finačni mojstri in indu-strielni kralji, se mu dozdevajo sedaj le e kot sence. Hrup šumečega New Yorka Wall Streeta ga več ne vznemirja, okoli njegovega gradu gredo stvari naprej neopaženo.
"Žena", kliče utrujeni stari .kedar tolaži zvesta žena. "ali je že vojna končala, kedaj. — kedaj bo mir ?''
Nikdo si ni več prizadeval za uresničenje načel mednarodne komisije kot ravno Carnegie. Ko je komisija, katero je on financiral izdala svoje poročilo o grozodej stvih balkanske vojne, je napel vse svoje moči, da zbudi vesoljni svet in za vselej odvrne vsako na-daljno vojsko.
Ko je zadnje dneve v juliju 1. 1914 Evropa zrla v obraz Arma-geddona, je Carnegie deloval kot kak velikan. Ko so ultimati leteli od ene vlade do druge, je Carnegie mrzlično deloval, da se prepreči vojna. In ko je dospela brzojavka, da je Angleška napovedala vojno Nemčiji, mu je padlo pero iz roke in eno uro kasneje je klečala poleg njega njegova žena in ga skušala potolažiti. "Moje velike sanje so se razpršile v prazen nič, moje sanje so splavale", je tarnal. "Oh, ko bi se mogel samo zjokati!"
Potekli so tedni in znjimi so prihajale grozne novice, od katerih mu je vsaka zadala nov fizični udarec. 'Sanje mojega življenja so končaletv, je ihtel Carnegie.
"Splošen mrtvond", so izrekli veščaki-zdravniki in prepovedali so omeniti jeklarskemu kralju ali pa spregovoriti žnjim samo eno besedico o vojni. Prenesli so ga domov, na njegov grad, kjer bo v miru in daleč stran od mestnega hrupa in suma, toda namesto da bi se ma obračalo na bolje, je postal slabeji. Teža vojne, je pre-obložila njegove možgane.
"Kako dolgo bo trajala ta vojna f To so vprašanja, ki jih satvi vsakemu, ki ga obišče, ali pride v njegovo sobo. Zadnji cent bi dal, ko bi mogel prikrajšati sovraštvo samo za en teden". Toda velikansko bogastvo mojstra Bethlehema ni reč v njegovih rokah. On je ie edino človek, ki je bil nekdaj Andrew Carncgrie^ ki zsihti od časa do tea: "žena, povej mi, kote vojna t
"Želim m Vam zahvaliti za Severov Živi je tiski Balzam. Imela sem neprestan« bolečine v želodca, bila sem zelo slaba in tudi uka nisem imela. Co wm porabila eno steklenico Severovega Življenskeca Balzama, so izginile vse nerednostl. Prosim, objavite to v časopisja V korist vsem onim, Id imajo podobne bolečine."
Mrm. Pacač of MoQoab. Wis.
Kupite Severov« zdravila v vaSi lekarni. Zahtevajte edinole Se vero va, da se takv izognete ponaredb. Ako ne morete dobiti Severovib zdravil v vadem kraju, tedaj pilite naravnost na
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
BB
BB
BBBBBBBB IDBBBBBOB
kontrolirali Nemci in zdaj jim te
železniške mreže zelo dobro koristijo. Napeli so vse moči, da bi erermamiziraili to deželo, toda zaradi sovraštva do P niso v teiga niso dosegli. V narodni luksembur-ški himni se nahaja stavek: Nikdar ne maramo postati Pruai; o-stanemo, kar smo.
Vladarica je velika vojvodinja Marija Adelajda. Pravijo, da je vojvodinja z avtomobilom šla na mejo, da bi protestirala proti kršenju nevtralnosti. Kakor pa vse kaiže. so protestirali samo častniki male luksemburške armade.
Kaj bo z Luksemburgom po vojni ? Dežela bi bila rajši del Belgije kot pa Francoske. Kaj si pa v resnici želi, je dovolj jasno; želi. da pitane, kar je bila nekdaj — svobodna in neodvisna država.
mej,
Kaj je storiti v nevihti?
Ce se nahajate na prostem v zelo močni nevihti, vam svetuje "Electrical Experimenter" naslednja pravila v varstvo:
1.	Ne stojte v bližini mrež ali žičnatih ograj. Te ograje lahko dovajajo na veliko razdaljo močan električni tok. Živina na paši je večkrat ubita radi malomarnosti farmerjev, ki ne spustijo žičnatih ograj v tla, ki odvajajo elektriko.
2.	Ne stojte v bližini seči ribnikov ali tekočih rek.
3.	Oddaljite se od na samem stoječih dreves. Hrastje so posebno izpostavljeni strelam, dočim je bukev le redkokedaj zadeta. Pre cej varno pa je v gostem lesu.
. Ne stojte v bližini črede živine ali v veliki ljudski množici.
5.	Ne držite nad seboj odprt dežnik.
6.	Varnejše je sedeti na tleh ali ležati kot pa stati pokonci.
7.	Vozniki naj stopijo s svojih sedežev ter ne smejo stati v bližini konj.
8.	Odstranite od sebe večje železno orodje ali drug pripomoček.
Kadar se nahajate v notranjosti hiše ali stanovanja, veljajo na slednja pravila:
1.	Ne stojte v bližini peči in dimnika. Vroči plini, ki prihajajo iz dimnika, lahko privabijo strelo, ki najde nato svojo pot v notranje prostore.
2.	Ne postavte se sredi dveh kovniskih predmetov kot sta naprimer železna peč in vodovodna cev. Edina izjema glede železnih predmetov je železna postelja. — Eden najbolj varnih prostorov je na žimnici železne postelje, pri čemur človek seveda ne sme priti v dotiko z železnimi deli postelje. Kovina, ki obdaja posteljo, tvori kletko, ki bo preprečila, da bo dospel do osefbe električni žarek.
3.	Ne stojte na mokrih tleh in ne črpajte vode iz vodnjaka ali vodovoda.
4.	Ne stojte naravnost pod lestencem ali v bližini radiatora želez e blagajne.
5.	V neurju ne rabtie v nobenem slučaja telefona in ne operirajte na brzojavnem stroju.
Avstrijski katoličani zahtevajo mir.
Amsterdam, Nizozemsko, 23. junija. — Nizozemski katoliški list "Tijd" prinaša program nekega zborovanja, katerega so sklicali katoličani na belo nedeljo v Gradcu. Zahtevali so, da se preneha z brezmiselnim bojevanejm na su hem in na morju.
Prošnja Luxemburga.
Odbor vplivnih mož velike voj-vodine Lnksemburg je poslal predsedniku Wilsonu spomenico s prošnjo, da naj Združene države ne pozabijo krivice, katere je napravila dežali Ne nji* ij a. Ako se vrši ta vojna na račun malih, narodov, .pravi ta poslanica, tedaj ne pozabite, da smo najmanjši med vsemi narodi in naše pravice so bile prve, ki so bile teptane.
Prvi nevtralni narod, katerega so Nemci podjarmili, so bili Lu-ksemburžani. Vpad je bil nesramen prelom svečane pogodbe in Nemčija je to priznala sama s svojo olnC-afjno kratkovidno moralo, da je prelom opravičen na podlagi vojaških potreb. "Storili smo zločin — govorim jasno", je rekel nemški kancler v državnem zboru, "toda ta zločin bomo popravili, kakorhitro smo dosegli svoj vojni cilj."
Luksemburg je dežela, ki meri tisoč kvadratnih milj in ima 270 tisoč prebivalcev. Tu ni prisilne voja.ške službe in leta 1014 je
armada samo 300 mož; vojaška godba je bila izvrstna. Ko je bila napovedana vojna, je lu-ksemburška vlada zaprla ceste, ob meji z jeklenimi verigami- Nemške prednje straže so prisilile lu-
Bolgarska.
Ej, lepota brez primere, zdaj poglej, zdaj poglej! Tak-li čudež še na zemlji je doslej, je doslej? Ah, zažge me, umori me
to dekle, to dekle: Cilej le. oflej ]e njeno hojo
angelsko, angelsko; videl kdaj si drugo tako
deklico, deklico? Belolično, «'rnooko
to srce. to srce kakor pav si razprostrlo j«* lase. je lase; in žari vsa kakor roža sredi rose, sredi rose. — Res, t^ muke vse prenesti
je težko, je težko; pusti mi, naj vsaj objamem
to telo, to telo! Naj na prsi tebi pad«im in limrem, in umrem; naj n»' bo le zate radost v svetu tem, v svetu tem, pusti meni. da vesel sem vsaj enkrat, vsaj enkrat, ko sem mlad, ko s»*m mlad!
Naslov "Velikega".
Alfred "Veliki" zavzema v angleški zgodovini skoro isto mesto kot ga zavzema Karol "Veliki" v Nemčiji in Franciji. Bolj kot kateri drugi vladar, ki je kedaj vladal Angliji, zasluži on ta priimek. Združil je Anglijo, odstranil nevarnost, pretečo od Vikingov ter pospeševal splošno izo brazbo. Kot Washington je bil znan tudi vsled svojih uspehov v miril. Od Karola Velikega se raz-
mi se je omadeževal vani vladar.
prvouaeno-
likuje le v tem. da mu ni mogoče ksemburško stražo, da je morala pripisovati grozOvitosti, s kateri-odstraniti mreže. Barikado je napravila samo ena straža, da bi za-branila Nemcem vhod v deželo, toda odstraaiiti so morali tudi to. Vsak odpor je bil nespameten in od tedaj je Luksemburg v nemških rokah.
Nemci so iz dveh vzrokov osvojili deželo. Prvič tvori dežela direktno pot na Francosko; drugič je to poljedelska in industrijska dežela. Ima bogate svinčene, bakrene in železne rudnike. Pridelek teh kovin v tej mali deželi znaša tri odstotke svetovnega pridelka. Z ozirom na to Nemci niso premišljevali ter so na kratko prelomili pogodbe. Prvi pogodbeni papir je bil raztrgan v cunje.
Že v prejšnjih letih si je prizadevala Nemčija, da bi razširila svoj vpliv na deželo. Železnice so
k ti* r želodca lit tr abaka. Uhi , vrat. nadabo, glavobol, izgabo teka. preklad v slavi, itd. itd.
Priredi ca lata kompanlja ki izdeluje slavni "Pala Kipel Ur". ataro vredao aredatvo za Tdm*aj«.
Pameten tlovek lan vedno •oo steklenico prt rokah.
Se. in 60c, v vseh lekarnah, ali pa pri:
F. AO. RICTER I CO, 74-80 Washington SL, NEW YORK.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
ki jo priredi društvo SV. BARBARE štev v Homer City, Pa., ▼ soboto dno 30. junija v prostorih sobr. Fr. Farenčaka. Pričetek ob 6. uri (zvečer. Vstopnina za moške je $1.25, ženske mo vstopnine proste. Tem patom vljudno vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da sb te oaie veselice polnoetevilno vdeleae.
Za sveže pivo in hladni okusni
boskrbei Odbor.
■
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). £ 3258 (Sem slovenska deklica	-jCp
(Regiment po cesti gre	' d C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo
(Divja rožica	f D C
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -jr (Slišala sem ptičko pet'	» 3C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem -f po jo oa obe strani.
Se priporoča Vaš rojak:
IVAHPAJK, Chestnut St, Conemaugh,

Ar- ~a . . . -
»■fflHnnn

GLAS NAHODA, 23. JTN. 191?
V mraku.
Sedeč poleg nje je ovij* levico moji tovariši niso imeli iti poj-okoli njenega gorkega životka, z ma. Sploh sem bil duševno naglo
deanico pa je boial njeno kakor razvit, kar se imam zahvaliti le avilen plii gladko lice. Zaupljivo skrbnosti svojega očeta, je stri ▼ njene plave oči, ki so gle-1 Razumel sem že tudi take predale vanj polne ljubavi, hrepe- govore očetove in materine, o ka-nenja in sreče.	>t<*rih sta menila, da jih niti ne po-
Včasih pa ata ae približala njuna sluaam, ker me ne zanimajo. In (<4>raza in ustnice so se združile v v st* roditelja menda malo dolgem poljubu.	i prečila. ker sta me imela za ne-
In potem sta sedela — tiečoča	otroka. Vedela pač nista
■ie. kako zna sestavljati otrok iz slučajnih izrečenih besed sodbo o tem in onem, kako mu večkrat j eden izrek, jeden pogled, jeden nasmeh odpre popoloma nov, o-tročji duši neznan svet!
Bila sta pač še sama mlada in neizkušena!
Takoj po šoli s<*m pobasal v ~ Nocoj pa se je vrnil v domovi- *ffP >dno (lve ovojih knjižic, t,.», ves.-! navdušen — sr-.Vn ; k* 1 k F™"oiki. kjer sva prebi-prva pot i.ra j.- vodila k nji. ki -a r'i,,a -lasno- sedai jaz, sedaj ona. je ljubila toliko let zvesto in u-dano. da ji pove:
Man- ., š,. par r.u M-eev in — j". nisva ,ni'" pogledala. Pove-poteiu	st' v "Tiso«* ni ena noč" in na-
t i ' .	spisi Krištofa Smida so nama še
\ *a tvoja. ve. no ledino — . - , ,
ugajali; zal, da so zvezki izhajali
1m <• k licu — mol."-" in hlal»-no se smehljaje.I Ona, sirota slovenskega odvetnika, se je ubijala kot skromna nčiteljjea x vaškimi paglavci, on pa se je p«'hal po Gradcu in Dunaju — leto za letom — v bedi in sini, dokler ni dsoegel svojega ei-i Ija — svoj doktorat.
Končno pa vsa se endarle naveličala, prečitala sva številko ter
rica. tra jn< ljube muka ka
tvoja, večno jed i no
! — mu je odgovorila. t . .	,,
tr , .	. , /,, lf tako poredkoma.
Kako bova srečna! Gle, Ma-'
da-i je bila za naju dolgo-' I>°teo<"a*iti sva se začela. Sede o čakanje pri najini žarki ,a sva toreJ mirno drng pole« /ni. pri najini starosti neka	ter se pogovarjala.
zlasti zame cesto veli-! ~ Kopačeva Ana ima otroka
— mi je povedala enkrat.
— Kopačeva T Saj je hodila pred dvema letoma v četrtkovko
muka ... vendar!
—	Muka. praviš?—Saj si mi vedno rekel in pisal, da te ljubezen
navdušuje in povišuje nad tri\i-.k <*Vtu! Ali > omožila? jalnoMi življetiske borbe!
—	Da, da, ali — kako naj ti raxlo/irn to svojo muko? Hm, en j primero, ki veeeda kakor v s- primere še pa jo
— Ne. Imela je Petračevega Martina za fanta. Njen oče so strašno kleli; spoditi so jo hoteli od hiše, komaj so jih preprosili lačnemu otroku sem matl -
dal lepo jabolko... jesti je pa n<
Molčala sva in se zamislila.
am* g
cer bo >dati, božati, la j razumeš?
-Torej . Ha. Fran.
ti b ha!
JM>\>
kažnjen... poljubljati
bit otrok, in
J »»
o
Gradiš« prva ti
irjevi Kraneiki. ki je >ja zaročenka! Nikdar
1 govoriti o njej--
iro^im, pripoveiluj m
ihogi bila
mi
da-j . a
Frsneiki ni se ti izkale
vese-ja sne
f"
ub
«im, Fran? j. kako sem prvič i moram prav zgn-
ij.i
krat. nemu Ona j pa ni bil »a
I Kan*
Skupi očetu je bila s jbol j* itn.» ta redov< ( lenuh, stokrat pomagati očetova pa I i •
m zapor. Oče je bil sila strog učitelj, a ski
11 a
v šolo v četrti razred, j najboljša učenka, jaz t učenec. Razloček j»j da se je Franeika ti-j I j no. d oči m sem jaz, kateremu je morala'
samo *Taz pa sem mislil na se in Fran-.. Li cik<>.
—	Franeika. — lem izpregovo-ril čez nekaj ea-a — ko bom tako velik kot Petračev Martin, se pa s tabo j oženim!
Naglo me je pogledala v oči ter se zarudela.
—	Beži, beži, kaj govoriš! Saj boš študiral za "gospoda", žene ne boš imel.
—	Za '•gspoda"? Kdo je rekel?
—	Tvoja gospa mati!
—	Aha. da, da, gospod bom!.. A veš kaj, Franeika, l»o pa moja kuharica, ko bom župnik, boš?
—	< e me boš hotel, rada. Pa nikar ne pozabi!
t sem bil star ta-' — Ne bora. Pa če se v tem s i hodila k pokoj- kom drugim oniožiš?
—	Ne omožim se. Nikogar ne maram, pamo tebe...
—	Ali me imaš rada. Franeika?
—	Saj veš. Pa lahko noč!
—	Lahko noč, Franeika!
—	Jutri prideš ti k nam!
—	Da. da, jaz k vam! Tako sva živela otroško, v srcu
na sva se ljubila bolj ko tavadno ine j" kakor ptiru-ieo svoje- >.» ljubijo nezavedi otroci. A tega o« , sa. kadar me je moral kaz- ,l«j i midva nisva še vedela, kaj novati. tedaj mu je bilo vselej naju veže in vodi skupaj, hujše pri srcu m-go meni pored- Oče se je odpeljal nekega četr-netno razposajene«. Molče in brez tka k seji šolskega sveta. Pozabil t. ka je s. del pri obedu, rohnel je j,. v kjižnici ključ. Od»,rl sem to-nad bratci, a srce ga je bolelo, rej tista dvopoTovna steklena ker je moral zgoraj prav nad nje- vrata ter pregledaval knjige vse govo sobo sedeti njegov prvoroje- ,\opoldne.
lice, njegov pouos in nada..	j Tu potegnem iz srednjega pre-
Kako rad bi me bil izpustil iz <lalea lepo vezano knjigo "Zvon. zathole sobice, toda ne, sin mu I." — Tredoval in ;:aložil Josip je bil v šoli le učenec, žal jeden Stritar.
najuepoalušnejš h učencev!	| Hitro sem zaklenil knjižnico.
Moja mamica j- bila taka. ka- kril knjigo med svoje zvetke, po koršne so v*e slovenske matere, kosilu pa sem stekel ž njo tja do-Zaljubljena je bila v sinčka, in ti v Zabrv.
vse najboljše je bilo vedno mo-| — Franeika. novo knjigo, novo je; bila je »iepa in gluha za vse in krasno knjigo im/im! — sem moje napake, saj je videla v me- dejal, ko sem prisopel po stop-ni vedno le svoj vzor: svojega »nteah k njej. Frana v mašni obleki!	I — Novo? To je lepo!
Tak S m bil torej t. daj. ko sva j — Oče mi je ni hotel dati, ker bila tovariša z Gradiščarjevo misli, da sem netimen otrok, da Franciko.	| ne bi razumel. Pa kaj ne, —
Bila je nežno dekletce kakor skupaj jo bova čltala in drug ■vos« k belega obrazka, tnalih, oz- drugemu razkladala, morava jo kih rokic, rujavih oči j in las. Ker razumeti.
je bila njena sestra šivelja, je| — A če izvedo o tem tvoj go-imela vedno redno in okusno kril spod papa?
-—	J — Ničesar ne izve. Pri tebi jo
Oč.» njen je bil grajščiiihki pi- skrijem. Ko pa jo prečitava. po-*ar in nadzornik mlina in žage... vem mu sam vse, da bo vedel, da Imela je torej nekaj gospodske- ni^m več tak otrok, ga na sebi. v eeaw*r je odliko- ln potem sva jo čitala a s to-vala med tovarišicami ki so bile likim navdušenjem in s takim navadno umazane.	i veseljem kakor še nobene druge
Ker »em bil in jaz vitek, belo- knjige. 1 < en fantek, je razumevno. da sva V šoli sem postal jako nrpaz-bila najboljša prijatelja.	i ljiv. vedno sem bil razmišljen...
Vedno sva tičala vkup. < 'asih Mislil sem pač na one osebe, kate-sem tekel jaz v "Zabrv". — ta- rib zanimivo usodo sem eital s ko se zove spodnji konec moje Franciko. Tedaj sem namreč še rojstni vaaice — k Franciki, kjer veroval, da so vse povesti resni-ava se podila in igrala.
Drugo pot pa je prišla Franeika k nam. in oče je nama dal naj debel p je ilustrovane knjige, katere sva pregledovala ter ugibala, kdo bi bil ta ali oni vojak s križi in medaljami na prsih ali ta in ona ženska ▼ čudni opravi.
daai
ca. —
Prve srčne rane! Ljubil sem Franciko z vsemi prezgodaj razvitimi čutili svojega srca in svojega telesa. Trpel
sem pa veliko ob neharmoniji — mej svojo dušo in svojim telesom.
Vedno sem biL tik nje, stiskal jo j ročioft, gledal joj v rujavi oče
ter
.
bil ljubosumen Jbud na vsakega tovariša, s katerim je izprego-vorila prijazno besedico...
Bližal se je konec mojih počit nic v vasi, predno sem moral v latinske šole. Oče mi je z resnim obrazom zabičeval, kako naj* se vedem v Ljubljani, s kom naj občujem, kam naj zahajam.
Otroci smo spali na jedni strani šole s postarno deklo, mati in oče pa na drugi.
In tako se je zgodilo jedno noč ko moj oče od .samih skrbij in žalosti radi mojega slovesa ni mogel zatisniti očesa. Nenadoma je vstal in v temi šel k svojemu harmoniju.
Tema je bila, niti glasu slišati, le melik mol-akordi so doneli tiho skozi sobo. Nakrat pa je prešlo očetovo sanjarenje v krasno žalo-stinko:
"Kakor grenek, tužen je ločitve britke čas!"...
Ako sem mu za kaj hvaležen, ne pozabim mu nikdar te noči, — nikdar teh solz---
Tudi meni je postajalo tesno pri srcu, ko se je bližal bolj in bolj dan ločitve.
Se zadnjič sem šel k svoji Fran eiki. Baš se je opravila, da pojde v Drago po dv£ steklenici mleka k teti.
Spremil sem jo.
Malo sva govorila po poti, saj se je nama obema stiskalo srce.
—	Franeika, — sem dejal, — jaz ne bom gospod!
—	Moj Bog, zakaj ne?
—	Franeika, ti boš moja žena, — boš?
—	Tiho, tiho. Franeek — prestrašeno se je ozrla na okoli in rudeča je bila v lici. — Kaj porečejo tvoja gospa mama?
—	Saj ne bo vedela, Fracika, Študiral bom latinske šole in potem ...
—	In potem?
—	In potem?
—	Potem pojdem na Dunaj študirat za doktorja!
—	Oj, nikari, nikari! Ubogaj svojo mater, postani rajše svet mož, k boš držal Boga v rokah. Franeek, ne ne!
Prišla sva baš do neke ozLe brvi, in tedaj sem jo prijel z obema rokama za glavo ter jo poljub Ijal brez konca in kraja. Bila sva poleg zapuščenega ribnjaka in — nikjer žive duše. Ni se me mogla ubraniti, ker j" držala veliko steklenico. To priliko sem torej izrabil ter poljubljal svojega dekleta. kar sem sklenil in želel že tedaj, ko sva čitala skupno, kako je objemal in poljubljal Zorin svojo Delo!
—	Franeika. ali si huda? — sem jo vprašal.
Molčala je in s sklonjeno glavo še hitrejše hitela v Drago.
Molče sem stopal poleg nje, pa jo črez par minut zopet vprašal:
—	Franeika. povej, ali si huda?
Tedaj pa je obstala ter gledaje mi solznih oči? v obraz trdo
reklr :
—	Ali veš, da sva storila velik greh ?
—	Greh? Zakaj?
—	Moja mati so rekli jeden-krat, da storita fant in dekle — smrten greh, če se poljubita predno sta zaročena!
Osupnil sem. Tega še nisem vedel. A takoj sem jej odgovoril:
—	Saj sva vendar že zaročena — pred Bogom, li ne?
Odkimala je z glavico, kakor bi hotela reči, to ne velja.
Prav malo sva še govorila do svoje ločitve.
Ko pa sem jej dejal:
—	Zdrava, Franeika! — tedaj je zaihtela in zbežala v hišo.
Nisem je videl več.
Drugega jutra sem odpotoval s svojim kovčegom na latinske šole...
Enajst let in pol je minulo za temi malenkostnimi dogodki. Se tisto leto, ko sem ' odšel v Ljubljano, se je preselil oče na boljše službeno mesto, kjer ga je pa nenadejano — baš pred mojo maturo, — zadela srčna kap. — Zapustil mi je le dobro ime in — veliko knjižnico, polno knjig in časnikov.....
Navzlic temu nisem šel v "črno šolo." — Marica, poznal sem pač tebe! — Mati ni javkala, spoznaval tekom let sama, da nimam poklica za "gospoda", za katerega me je bila odmenila že takrat, ko sem ležal še v plenicah.
Že sem stal pred končnim izpitom. ko sem dobil od matere brzojavko. da me želi moj na smrt oboleli ded videti. Po zimi se je bil prehladil na lovu. Tako sem se moral po dvanajstletni odsotnosti zopet vrniti v rojstno ▼aa. Nekega popoldne, ko jo xadre-
mal slabotni ded v svojem naslonjaču, sem šel na sprehod. Sredi Zabrvo me doteče ženica.
"Oh, Franeek. ali me več ne poznaš? — Pa kak gospod si že postal ; — tako brado imaš že kakor tvoj pokojni gospod papa!"
*Ej mati, stari smo stari; skoro bi vas več ne spoznal!'*
"Pa ne zameri, Franeek, da te tikam! — Stara sem že štiriinse-demdeset let — najstarejša sem v vsej fari!"
4No, toliko pa vam nisem prisodil, mati. Še hodete živeli, še!"
"Misliš? Glej no, to me pa veseli,, saj še rada živim____ pa ti
že veš, saj si dohtar! G loj no!"_
"Mati, ali bi še kaj radi? — Kar. povejte!"
Bistro me je pogledala ter prikimala s svojo sivo glavo.
"Glej no, saj bi to res rada nečesa prosila."
Se«rel sem v ž^p. .
"Ne, ne---- glej no, tega ne
mislim, saj se mi ni slabo godilo, odkar sem na zemlji; sedaj pa živim, da ne zamenjam z nikomur v vsej fari." —
'Ne zamerite mati — že dvanajst let nisem bil doma, stari ste in nihče se ne brani denarja, zato____"
"Oh, tak si kakor tvoj ranjki gospod papa! A ti si dohtar in pro sila bi te nekaj, da bi mi storil zastonj."
'Mati, vam zmeraj vse zastonj.'
"Glej no, pri meni leži neka u-
božiea že. pol leta---- vsaki čas
mora izdihniti, a še vedno upa, da jej more zdravnik pomoči, če bi ga imela s čim plačati. Glej no, izvedela sem, da si prišel k logarju, in si precej mislila: Francka poprosim, da jo vsaj potolaži!"
"Prav, mati; pa zakaj niste prišli prej po-me?" — Kar poj-va!"
In šla sva; drobnih korakov je hitela poleg mene stara ženica ter mi zgovorno pripovedovala:
"To ti je ubožica, da se je Bog usmili! Mati jej je umrla za nadu^ ho in potem je revše ostalo samo na svetu. Lepa je bila, najlepša v vasi, a tenka in nežna, kakor kaka gospodiča. In glej no, to je bila za njo nesreča! — Sama je šivala v tisti nizki izbici doli pri usnjarju in k njej je zahajal Žon-tov Tonejee, najbrhkejši in naj-pononesnejši fant v vasi. I glej no, kaj bi ti pravila! Saj veš, mlada kri! Najprej pod okno. potem v vežo, potem v izbo. v nedeljo na ples v gostilno,' po noči pozno domov---- glej no, saj veš, mlada
kri! — Ubožica se je mučila do zadnjega za vsakdanji kruhek; niti sestra, niti teta je nista hoteli več poznati; potem pa je legla in jaz sem jej pomagala v najtežji uri. — Fantiček je bil, ravno tako bel in nežjen kakor njegova bleda mamica, samo oči je imel plave kakor oče. Glej no, zadelo jo je še hujše; Žontov Tonejee je par dni po njenem porodu izginil — rekli so, da ga je oče tako mučil, da je pobegnil v Ameriko — in ona je ostala sama. Skrbeti zase, za fantička, — to ni bilo lahko. Revše je šivalo po dnevi in po noči, dokler ni obolelo in legla. Saj ni bila potem nič več zdrava. Tako šibka je bila! — Hodila sem k njej ter jej stregla; no, fantiček je moral umreti, ko mu mati ni imela dati mleka. Bil je pač materin sinček, slab in zanikam, a lep kakor angeljček! — Ker pa tudi njej ni bilo več bolje, vzela sem jo k sebi; — ranjka nje na mati mi je dala marsikak polič moke in marsikak lonec mati in masla. Glej, no, vse se povračuje
na svetu--Sedaj leži pri meni že
pol leta in stoka in joka, — revše je jetično! — Pa, glej no, to je moja batjta!"
Odprla je široka, nizka lesena vrata ter me peljala skozi sajasto vežo v "hišo".
Tam v kotu je stala okorna kmetska jpostelj; slama je gledala izpod samodelne rjuhe in tenka, pisana odeja je pokrivala bolnico, ki je ležala vznak s pritegnjenimi, suhimi koleni.
Pristopil sem bliže; obraz jej je zakrivala redka tanjčiea, braneča jo pred rojem muh, ki se je poganjal po "hiši".
Babica je izpregovorila s tihim glasom: 'Glej no, pripeljala sem ti dohtarja!" — ter jej odgrnila obraz.
/'Franeika J**
"Franeek!" —
n nMflmilt
ZASTONJ MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli mofki boleaai, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko čitate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive mo§ke bolezni, nadnha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatlzem, okorela jetra in želodčne ter mennrne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Trpite li na bolečinah v kri2n in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka, kislini v želodeu, povracanju hrane, bljuvanju, žolč-nem riganju, nečistem jeziku, smrd-
ptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. I?aSa knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravja, vsebuje dobre podatke iu nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti.
Pošljite' kupon za brezplačno knjižico*
DR. I. RUSSELL PRICE CO.. S.902Madfeon ft CHnton Ste., Chicago, 111.
Gospodje:—Pošljite mi takoj avojo brezplačno knjižico.
Ime ..........................................
..... ...................*..............................................................
Naslov.................................................v.................-_____ .	*
temno rjave oči .ki so tičale globoko pod čelom, je upirala v me tako bolestno ,a vendar tako zaupno. Suh in upal je bil njen sflež no beli obrazek^
Počasi je prišla izpod odeje njena rokica, katero mi je molče ponudila v pozdrav: bila je sama kost.
"Nisem vede" ,da si bolna.... prišel sem te obiskat."
"Tiho, s hrepenečim glasom mi je odgovorila: "Kako si dober! — Dolgo se nisva videla.. "
"Bil sem na Dunaju".
"Ti nisi "gospod"?
"Xe, — zdravnik bom."
"Zdravnik____doktor", — obljubil si mi da!"
Molčala je nekaj hipov, potem pa dejala med bridkim nasmehom :
"Franeek, ali še ves, Kaj si mi
obljubil takrat____ na tisti....
tisti brvi ? — Oh, Franeek, nikdar več nisem bila tako srečna!"
Solze so jej zalile oči, in tudi meni se je prikradla solza, katero sem naglo skrivaj otrl.
'Ne plači, Franeika, ys£*bo še dobro!"
"Oh, ne, ne____Ti ne veš?"
"Vse vem.... zaupaj v Boga !"
"Oh, Franeek, Franeek.... reši me, ozdravi me!"
Sklenila je suhi, koščeni rokici ter jih roteče dvignila proti meni, iz očij pa so j ej tekle solze nevzdržema. Babica je sedela on-di za mizo ter plakala v svoj predpasnik. Silno sem bil vznemirjen in gin jen.
"Vse storim, Franeika____ samo ne plači---- mirna bodi! —
Še nocoj naročim zdravila za te, jutri dopoldne jih že donesem.... ako Bog hoče, ti pomorejo.... le moli. moli!"
Ko pa sem se ozrl med vratmi po njej, gledala je za mano tako hvaležno in zaupno, da sem se moral naglo obrniti.... v temni veži pa sem glasno zaihtel____
Tisto noč nisem zatisnil očesa. Dediifje pozlilo, bdel sem pri njem in mu dajal zdravila; — bil je v moji družbi mirnejši. Šele proti jutru sem malo zadremal.
Ko sem se zbudil, bil je že svetel dan. S pošte mi je baž prinesel naročena zdravila; hitel sem ž njimi takoj k Francki. Na postelji je ležala vznak, roke je imela sklenjeni kakor bi molila, po obrazu pa jej je bil railit še vedno tisti srečni izraz hvaležne zaupnosti. Na mizi pa je gorela lojeva sveča.
"Glej no, ravno je umrla", — je dejala babica, ko me je ugledala z zdravili. Pristopil sem k mrtvecu ter jo prijel za roke,- bile so že mrzle in trde.
"Odkar si odšel ,je ostala tako", — mi je pravila starka. — "Nasmehnila se je, sklenila roki, pa dejala: "Franeek me ima se vedno rad—. jaz tudi, — jaz tudi----" Potem ni zinila besedice
več; zaprla je oči in premikala blede ustnice.... Pustila sem jo misleča, glej no, moli. Ko pa sem se zjutraj zbudila, ležala je še
vedno tako kakor sinoči.___saj
je bila mrtva."--
Dr. Orel je umolknil.
Na njegovih prsih pa je ihtela njegova nevesta. Z desnico ji je dvignil obrazek ter jo poljubljal na jasni plavi očesci* "ki sta bili polni bisernih, solz____
Varstvena služba nosu.
Znatna liigijenik Lehmann v Wi:rzburgu je uigotovil veliko zelo vajinih stvari glede tega, kake množine v zraku liahajajočoga se prahu se ohrani v Človeškem telesu in v kateri del telesa dospe prah, ki je ostal v človeškem telesu. Glede svorjih preiskav je poročal Lebniaim in nekaj njegovih navedb priobeujeiuo v naslednjem.
Vedno in vedno se nas je učilo, da obstaja zrak iz štirih petin dušika in ene petine kisika. Pri tem pa se pozablja ponavadi, sla jiJ najti v zraku tudi druge stvari, ki niso plinaste. Te so ponavadi prah in diin, ki «e nahajata v zraku v naravnost velikanskih množinah. Kadar vdihavamo ta zrak. poln .prahu, koliko ga obdržimo v svojem telesu? Lielimann je v ta naiman sestavil aparat, ki mu o-mogoča dovajati poskusni osebi ali živali zrak, ki vsebujč popol noma ugotovljeno množino prahu. Skozi posebne reservoarje ipraliu vleče čisti zrak, katerega vdihava doti/m a oiseba ali žival. Iz množine prahu, ki se ga je vdihalo, ter one, ki je zopet prišla na dan pri izdihavanju, tse je lahko sklepajo, koliko prahu se je obdržalo v telesu. Tako je našel Lehmann, da obdržita človek in žival v sebi nekako 95 odstotkov prahu, katerega se je vdihalo. Le malo prahu za.pufifti izope<t truplo pri izdihavanju. Potem, ko so j>oskusne osebe 10 do 15 minut vdihavale ta s prahom prepojeni .zrak, so si morale natančno izmiti nos iu usta, nakar se je ugotovilo množino pralni. nahajajočo se v vodi. Na ta način se je ugotovilo, da se ujame skoro (polovico prahu v nosu, češe diha izključno skozi njega, kar je edino pravilno. Ostalih ,'55 odstotkov pa pride lahko v pljuča in drob. Precejšen del prahu, ki je ostal v nosu, ptride lahko potom požiranja v želodec in Čreva. Če pa stori nos svoje popolno delo. reagira sprejemu prahu s kiha-aijem, s katerim se zopet izvrže velik del prahu, ki se ga je spre- arvgustia.
jelo v telo. Vsled tega vrši nos v normalnih razmerah zelo važen varstveni posel, ker ohrani v sebi del prahu ter ga zopet spravi, iz telesa. Ta prah bi pod drugimi pogoji pogoji prav gotovo ostial v telesu samem.
Prah sam posebi ni v vsakem slučaju brez nevarnosti. Gotove vrste prahu so naravnost strupene, če pridejo v notranjost telesa, it*r povzročajo kronk-ne bolezni vseh mogočih organov. Poleg tega pa se drže prahu, v največ slučajih bakterije, ki pridejo lahko v pljuča ter povzročajo med drugim tudi jetiko.
Obsojeni delavci,
Delavci v klobučarnah v Dan-burv, Betln-1 in Norwalk, Conn, so stopili <pred več leti v stavko. Ista je bila po dolgem boju izgubljena in tovarne so tožile unijo klobučarjev za odškodnino, ker so bojkotirali te tovaiae. Tovftr-ne so zahtevale $252,130 kot odškodnino za izgube, ki jim jih je povzročila stavka in bojkot. Prišlo je do tožbe in zadnji predsedniški kandidat za reiputblikamsko stranko Ch. E. Hughes, ki je bil takrat višji sodnik tega kraja, je obsodil delavce na plačilo te svo-te. Tsli so dali po svoji organizaciji tožbo na višje sodišče, kateri odlok je ravno sedaj prišel v javnost.
Po 1etm odloku najvišjega zveznega sodišča morajo plačati delavci celo to svolo prizadetim družbam. Unija delavcev je plačala do sedaj že $60.000, toda obresti so tako nar<aistle v teh letih, ko je tekla tožba, da je še vedno iza plačati $250.000. Ker pa nima unija toliko dena-rja na razpolago. so bili obsojeni vsi delavci, ki so se vdeležili stavke in bojkota, tta plačajo dotično svoto. Oni. ki nimajo nepremičnega posestva, seveda ne morejo vzeti tem ničesar, zato bodo pa vzeli drugim, kateri posedujejo lastne hiše ter jili jim bodo prodali. To zadene 140 družin. Razprodaja se prične dne 16. julija in bo trajala do 9.
POPOTNIKI.
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo In se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljlte s St. Clair karo do G2. ceste in na vogalu St Clair Ave. Je naslov:
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland
i
Pri meni se lahko dobi letni 1
za 20c. postnih znamk.
aveland, O. &
mamk.
Nemiri ▼ Stettinu. Malmo, Švedsko, 22. junija. — Potniki, ki prihajajo iz Stettina na Pruskem, pripovedujejo, da so v mestu zaradi pomanjkanja hrane resni nemiri, katerih se vdele-žujejo veenoma. ženske in otroci. Poklicali so Čete, da zatro nemire.
Ako zasačijo kakega delavca, ki je še pri moei, mu dajo na izbiro, ali iti na delo, ali pa na fronto.
otopi*; in
NajstinjSa slnensko-bmtska trgovini z likery v Ameriki.
Mi vam nudimo našo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah:
Brinjevec, zaboj (6 steklenic)..................................$ 800
Brlnjevec, . aboj (12 steklenic)................................ 15.00
Tropinjevec, galona........................$2.25, $2.50, $2.75 in <3.00
Tropinjevec, zaboj (6 steklenic).............................. V50
Tropinjevec, zaboj (12 steklenic).............................. lOOO
Slivovka galon......................$2.75 in................ 3.00
Brlnevec, (posamezna steklenica) ............................ 1.50
Naš slavni "66" Pure Rye Whiskey, 7 let star
zaboj (6 steklenic).................................... «00
zaboj (12 steklenic.................................... 11-00
Concord vino, rdeče, berel.................................... $32.00
Concord vino, rdeče, pol berela................................ 10.00
Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona.............%............ -90
Pri odjemu ene same ga Ione pa................................ 1.00
Belo vino, berel.............................................. 3800
Belo vino, pol berela.......................................... 19.00
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galena........................ 1.00
Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.25
Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 ln 4% galone sodčke 50 centov, ca 5, 6 in 10 galon soilčke $1.00 In za 25 galon (pol berela) $1.50. Be rele pa damo zastonj.
Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order all pa bančni ček.
Za vse blago jamči
HE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY
«1*2-4 ST. CLUB AVI,	i^.	CUEVSLAND, OHIO.
:


CIAS NARODA, 23. JUH. 1917.
Et
Jugoslovanska
a	:
m
Katol. Jednota
m
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL KOVANCE!*:, R. F. D. No. 1, Cone-msngh. Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave, Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Bls«ajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHOVY MOTZ. 9641 Avenue "M", So. Chicago, HI.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODMK, Box 480, Ely, Minn, JOHN RUPKIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELO. 7 W. Madison St., Room 005, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PF.RDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljstve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo.
Društveno glasiloG L A S NARODA".
Gospod profesor.
Hiaijfvauj«
Ki
b
Potisniti se ga hoče na stran, napraviti nevažnega. popolnoma za-treti sa menda želijo. — —
Teži ga vse to, mori, in ko stopi v sobo Marica, obstane in pogleda vanjo, kakor bi se prebudil iz sanj. Počasi stopi k njej. prime K> z obema rokama za slavo in jo poljubi na čelo kakor vedno.
—	Sedi. — ji veli in ji pokaže zofo v kotu. Sam prične zopet še-tati ffor in dol.
Marica j*- mlada in lepa in ga ojrleduje zdaj začudeno. Na z of t sedi. ne naslanja se na njeno naslonjalo s hrbtom, ampak na roke se opira na desni in levi in se na lahko jmira z gornjim životom od zadaj nastrej. Lase ima velike in i*rn.^ in na desni strani spredaj v njih rdečo rožo. Tudi na mladih in polnili prsih se neznatno giblje enaka roža.
Profesor se ustavi nekako v sredi sobe, obrne se proti Marici in prične ogledavati nohte: najprej na If vi roki, in potem še na desni.
—	Jaz še nisem tega nikomur pravil. — pri«'ne s' svojim suhim gladom, gleda nohte b*ve roke in dvigne i do dekleta. — NLsem še tejra pravil tvoji inoteri. moji ženi. in tudi nobenemu izmeni svojih prijateljev še ne! Um, hm!.. Stvar po mojih misilh taka. da ie bolje, če vem njene podrobnosti samo jaz in tisti, ki je slučaj zakrivil. Ta 'tisti' ie profesor Gust inčič, moj prijatelj.
Profesor molči, prične ogledovati natančneje nohte desne roke ki jo zanese v ta namen čisto k obrazu, Marica po-stane nenadoma pozorna, pomaje naglo s sto pali, ki gledajo majhni in lepi iz TKhi pisanega krila in zastavi v prašanje:
—	Kaj pa je? Kar hitro povejte!
.......	— Reči moram, — prične zopet
(Ce nuslis na tisto svatbo, no. - profesor, umakne desnico od ob ■ manjka t* žensk, kakor inravljin ,.aza in »rekriž* obe roki zadaj -ev jih je, posebno še nevest, ka- ,K>t1 hrbtom, — reči ti moram, da kor egiptovskih kob.lic...	ie liastaIa llie<1 11£Una med menoj
— No, no: — ga opozori Via- in gospodom flnstinčičem, odlo-
kai
tal
Tak.-I«*, na: On. suhi 't r,,jr	počasi. Takole čisto	Čen nesporazum. Prišla sva si v
»r, pride. >ede. mrmlja ne j1,0 va** t,|,li Ile	nasprotje, ki — ni moja lastnost
1 za<-rie vleči iz žepa papir j — Kaj T>a ste prišli nadmet —	da bi v življenju kaj pretiraval
lovniška čreva. On: t«Aai|w ruo-nkrat razkači gospodar, v-	— ki — to poudarjam — utegm
•Jaz: i«» /.♦■ v?»e v tiskarni' 1 stane in ie rdeč kakor puran. —	hiti za naju oba življenskejra
no! On žu/uja : zapostav | Kar poberite se, odkoder ste se	mena. Vsaj zase vem, da se
po-po-
11 n
rinejo em. sti
ta k tak (1 kak«
ti
h lan !>ra
sta
a bom takoj odnesrl Prrn«*m tako citati stavke, ki se vle*V ] larji v sveto deželo piko, tam (»odpit-je j I i ko začetnico, pa ti! trat povkoči. — kari «-111 ti odleti m »toli rrabi rokopis in zle Znorel je. satan in« n rekel napak! >ri! — pravi važnr
naprej n nartepli v mojo sobo! Vsak posledice tega nasprotja ne bodo da iasna > svojih poslih, kar naprej!	nikoli čisto izgubile iz moje no-
Agata in Vladimir odhajata, — tranjosti. Oragotin pa zaostane in reče:	— S katerim Gustinčičem to
—	< moja častna besetla, jaz a'i 7 Vladi... —- vpraša naglo in -e |H>tegnem zate!	radovedno Marica.
—	Ti m' potegni za svoj nos — ^ gospodom Jožefom Gust in Dragotin! — odgovori urednik	profesorjem v pokoju, — prime za kljuko »11 zapira vrata i*)«darja profesor. — Ta kon-«a njim. — Iztrubi se. mara! »Sa- flikt, ki je ravnokar nastal, ji pramenski krokodili, vra® in sa tan!...
• I 110 man. naslon i sr
Vladimir vso *tvar v uvažuje, na zofo sede, nazaj in ixnoniehljava:
—	Pa bi mu bili natisnili. — pristavlja. — Zdajle j*» ravno pri merna prilika. Rfkli bi bili: Na ljuba duša, sa poročno darilo ti natisnem kar za ta mesec prinese« !
—	Saj sem hotel, —- sope gospodar. — Ali tiste stavke sem moral popraviti. Kaj je večnost — proti njim t Petelinov vzdihi jaj prukleto! Nučem lagati. ali čitalec umrje, predtio pride do konca... S»i»e mu zmanjka, pa se zaduši' Tri sto strel naj m*' osmodi. če ni rum ica!
t- Ali za božjo voljo. Anton, — toži teta. — kai bo pa doma počel f Ali Me ti nič ne sunili gospa Ana in gospodična Mariea, ki je ie tikoro naša? Nisi prav napra vri, Anton, saj si jako prebrisan to j m »t pa le nisi prave pojr«*7il'
—	Kaj 1« naj bi bil napravil f — vprašuje jezno gospodar. — Kaj naj bi ga bil za gleženj ujel ko je šv t trmi skozi v rata f Kaj nisem tudi jaz profesor v pokoju l»a ne norim kakor on! Da bi mu dal satan babje pš«-m» zobati, — strela iasna!
—	E. vmte kaj! — misli Vladimir. — vi ste malo prehudi, on pa je «nalo prem t en. Vsak je na svoj na£in star!
—	Kajpada, glej ga! — se pre rtra ffisipod Anton. — Kdo pa jt odgovoren za list, aH ti. ali jaz ali on, gospod dolgočaanež Sčeti-nar, to bi rad vndel! Ce je kaj narobe, pa vse po meni pade! — Kdo pa je urednik, se vpraša, pa smo skupaj!
—	Oh, Anton, to si pa prav zares narobe napravil! — potoži teta Agata. — Vidiš, gospodična Marka je nevesta našega Vladi
S^Tdaj. da*« dobro? ^
>t|| 111 iKiTOvn en
m.
Dm go jutro j.- napočil ravno
tak. da ni misliti na poravnajnj«* NTaša obitelj pa stoji ra^io pred korakom, ki naj bi z njim stopila
v sorodske vezi obitelji Gustinči-čeve. Kot gospodar, kot legitrm-e junij. Zunaj je bilo toplo ni oče tiste, ki se hoče vezati s si-111 Mdnčno in tudi v sobo profe-; noin mojesra protlvnika. mislim -ona .N-etinarja je sijalo svetlo da mi	nekatere pravice,
rndetno solnee.	— O! - se začudi Marica. -
Setlel je pri mizi in široka soln- Kaj pa bo to? čna pega je ležala na njegovi: Profesor ji da z roko in 7. izra-nočni suknji in spreminjala nje- zom suhega in čemernega obrano barvo iz rjave v rumenkasto.
Gospod profesor je bil ravno-! kar |>ozajtrkoval in pozvonil jc služkinji, da pride po posodo. — Včeraj zvečer in dane« je popolnoma sam. Sla bo v oljen je, svoje stvari premišlja in tudi domače, družbe ne mara.
Služkinja pride v sobo. pobira posodo in ko hoče oditi, prične) mer k at i profesor svojo brado in
se oglasi:
—	Prosim vas. Letika. da bi tudi kosilo prinesli v mojo sobo Za zdaj p« naročite moji hčerki M arii-i, tla me obišče.
—	Ali takoj? — vpraša dekla.
—	Kmalu! — odgovori profesor in ostane sam.
Vstane izza mize in prične »e-tati in premišljati. V tej nočni, suknji, ki je nekako bledorjava obšita z zelenimi trakovi, predolga in preohlapna, se zdi njegova postava še neznatnejša in klavr-nejša kakor sicer. Guba iz močnega blaga dela na hrbtu nenaravno grbo, ki ga izpreminja skoro v karikaturo.
Na nogah ima rdeče m razho-jene sobne opanke in peti pri o-beh sta znatno izpod vit i na zunanjo stran. Na brezla&i glavi ima čepico, ki komaj zakriva plešo.
Tako copati počasi iz kota v kot in premišlja...
Včerajšnji dogodek mu ni dai miru ponoči in mu še sedaj trapi glavo in misli. V zadnjem hipu •*e mu je zazdelo, da so zadaj za tem dogodkom še drugi mladi ljudje, najbrž cela tropa, in vsi ti hočejo napraviti sebi prostor in izpodriniti stare. Neke vrste ie oklenila proti njemu
za znamenje, naj molči, in govori sam dalje:
—	Zakonska zdmžitev je možna le tam, kjer se ljudje medsebojno razumejo!
—	0. — seže Mariea v besedo
—	Jaz in Vladimir se vendar izvrstno razumeva. Torej !
—	Čakaj. dete. čakaj! — svari suhi profesor z glasom in z roko
—	Dve obitelji vendar ne moreta vezati svojih članov z vezmi svetega zakona, če si nista posebno naklonjeni. To je jasno. Moji starši in tvoje matere in moje cenjene soproge starši so*se take ljubili, da so si padli okoli vrata tudi takrat, če so se srečali na cesti. Sedanji kazu.s pa je drugačen. Mi živimo v sporu z obiteljo Gustinčičevo in zato smatram zaroko med teboj in mladim Gust in čl čem za razdrto !
—	Kajpada! — je planila Ma rica na noge in zacepetala, da sr je soba pozibala. — Nikoli ne boste tega učakali. nikdar, je vse zaman, pa če se postaviti vsi skupaj. kar vas ie starih in čemernih ljudi, na glovo. Kaj pa še... kajneda! Kar rekel bo kdo, pa bo zaroka razdrta! Saj to ne visi kar tako v zraku, — in gospodična Marica miga z drobnimi prstki nad čelom, pa se takoj nato odločno potreplje po levi strani svojih mladih grudi in zakliče
— To tiči v srcu!
Profesor Sčetinar prične zopei ogledovati nohte in to pot na o-beh rokah naenkrat, privzdiguje malo oči in ogleduje Marico, od-kašJja se in se oglasi:
—	Nisi še polnoletna, iri doklei nisi, sem jaz gospodar nad tabo
Marica topotne z nogo, stism-drobne pesti, maline z njima ob životu, pa sigurno izjavi:
—	Polnoletna gor. polnoletni dol! Vladimirja imam rada, 01. bo moj, pa basta!
Profesor nese levo roko na hrbet in vpraša izpod čela:
—	Ali veš, kaj so to: zakoni?. . Hm! Tako se sme ravnati in čr ne z lepo, potem z grdo!
Marica naenkrat zardi. hudo sr ji stori, omahne nazaj po zofi. za krije obraz, joka in ihti skozi prste:
—	Ali ste vi moj oče. ali imate vi zame kaj srea, ali ste vi...
Onstran vrat v sosednjo sobe v-stane šum, kljuka zaškriplje in gospa Ana, visoka, še močna, v črnem krilu, ki se vleče za njo stoji tostran praga.
—	Kaj pa imata? — vpraša začudena, stopi bliže k Marici, ki ihti in naglo pripoveduje:
—	Naš oče pa Vladimirjev oče sta se nekaj sprla zaradi svojih stvari, zaradi papirnatih modrosti, zaradi mišje dlake, zdaj pa naj bi jaz zato pustila Vladimir ja. Kal^o, če ga imam pa rada?
—	Kdo to hoče? — vpraša mati.
—	Naš oče! — odgovarja Mariea. — Same kosti so ga že od sitnosti, pa še ne neha! Oh, da moram jaz biti tako nesrečna!
—	Kaj pa ti pride na misel" — vpraša gospa Ana svojega soproga.
—	Nič na misel, — jo zavrne profesor. — Sklenil sem tako!
—	Boš pač sam držal ta sklep! — izjavi soproga zaničljivo, prime Marico za roko in jo pelje f seboj v sosednjo sobo. — Nič se ne boj ! — ji pravi. — To so vse same besede. Kakor sem jaz skle nila. tako bo!
In možu pripomni, ko odhaja skozi vrata:
—	Otroka mi pusti v miru! _(Dalje prihodnjič).
Želim izvedeti za bratranca JOŽEFA MAJDlO, podom a ee Rre-garjeft- iz Prevoj. Pred leti je delal na Herminie, Pa. Kdor ve za njegov naslov, maj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam oglasi, imam mu nekaj važnega Jedlso pran s varstveno znamko sidra« sporočiti. — M ar v Majdič. I»cx ' aSe-^ * ^fc*"«11 nw«u»«t od
0 >< F.nvtt nWv *t>„	'	F- A®. RICHTER & CO.
1 °t < Sl - 11 > » J a-	74-SO Washington Street. New York. N. T,
Pri spahoeaju in adrobl|ca|B j
▼drgnite Uboj • Dr. JUcbtcr-fcveai •
PAIN-EXPELLER
V rmbl te 90 let pri iloT.mtth droBnah in prti* Jat)jen kot domače credmo.
Kje je nemški vojak?
Spodaj imenovani rojaki in rojakinje kateri so se pred kratkim preselili in jih naša pisma niso našla na starem bivališču, naj blagovolijo naznaniti svoj stari in novi naslov tvrdki Frank Sakser radi vrnjenih denarnih pošiljatev:
Ambroži« Louis, Bachnik Prank, Bartol Fannie j Bartol J., Bevčič John, Blatnik Josip. Boje Frank, Cebular Alojzija, Cerovšek Matija, Derganc Anton, Dokusovič Steve, Dolar Valentin, Dvoršek John, Eccher Giuseppe, Gom,bač Josip, jJaklich Louis Janeš Jožef, Janeš Anton, Jerele Mihael, Ješelnik Antonija, Kastelc Franc, ROJAKI, SLOVENCI, SPOMI- j Kaučič John, NJAJTE SE SLOVENSKIH RE- Kinzie C. E. Mrs VEŽEV V STAREM KRAJU! JKIepee Frančiška,
Knaus Marija, Knaus Josip, Košir Frank, Kostrevec Marija, Križ Stanko, Križ Anton, Kulovic Josip, Kukec John, Kuzele Anton. Laurič Anton, Lenaršič Josip, Loknar Anton, Mastnak Frank, Meden Gasper, Milielič Peter, Modrijan Frank, Oswald Josef, Oswald Louise, Pirnat Frank, Potochnik Val. Poženel John, Rajšel Jožef Rak Ferko, Rak us Agnes,
Rauc-h Math. Rosman Frank, Rolls Anna, Rosman Heinrich, Samide Frank, Seničar Anton, Sehmautz Maria, Sinčič John, S male l Matija Sodec Anton, Spaniček Rozi, Slrambelj John, Tekavec Frank, Triden Johan, Turk Ivan, Turk Jernej, Varzich John, Virant Frank, Yaklisch John, Žagar Frank, Žagar Frank, Zet k o John,
ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
Pozlačena ura s 3 pokrovi 'goldfilled ease, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(poi.udba velja samo za kratek čas)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za-
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jamčena!
V. J. KUBELKA
533 W. 145th ST.,	NEW YORK, N. Y.
1
Za časa neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TR1NERS
BITTER-WINE
TRINER-JEVO
ameriško pir grenko vino
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in Čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprenosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-Čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60c. _
TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cen p. lata kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist, '
1333—1339 SO. UHUNO AVE.,	6HICACQ, lil.
t
___ M'
raiaiiuvo
horke VINO
■*•*>«! ^JOSEPH TRIf**
* -il
-» . ^... ■ ;
* _i J*.


; ,T--v • H . .
• jr.•	/ ■•■-	'.-vr

SLOVENSKO

podp. društvo

©


ZA ZED IN JE NE DRŽAVE SEVERNE A M KRIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
liiwinliMt dne 21. Janoarja 19*2 t državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Piwlaednlk: F. 8. TAUCHER, «74 Ahsaj Are., Book Springs, WjO. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broagbton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC. box 647, Forest City, Pa. Pomotni tajnik: AVGUST GOSTIŠA. box 310, Forest City, Pa. Blagajalk: JOKIP MABIKČlC, 5905 Rt. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
blagajnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11%, Bridgeport,
NADZORNI ODBOR: Predsednik nad«, odbora: JOSIP PETF.RNEL, box »5, Wtllolk. Pa. L nadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Bnrdine, Pa 2. nadaornlk: IVAN GROŠELJ, &S5 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predaednlk porot, odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, E. Mineral, t. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St^ Springfield. 1IL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York, N. T.
Cenjena društva, odroma njih uradniki so naprošrn! poSlljatl vse do-plae direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po-Bilja edino potom pofttnlh. ekspmsnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Parlovčie, Farmer* A Miners National Bank. Forest City, Pa.
V •lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da napako popraviti.
GERSTAKCKER:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
JQLAS NAJtOTVA, S3. JTN. lftlf
dovoli jasno povedal, naj jo spravi vstran. — Ne vem, fant me nič-kaj več ne uboga.
—	Tudi jaz mu preveč ne zaupam. — Zamorec Bolivar mi je pred kratkim zaupal par stvari, ki se mi ničkaj ne dopadejo.
—	Zamorec ima dobro oko. — Ali ste že potopili oba broda?
—	Da. jaz sem zapovedal odvesti ju sredi reke in potopiti. —
0	parniku zaenkrat še nobene besede, kaj ne?
—	Dolgo časa ne bova mogla skrivati. — Vsi bomo morali prispevati, — Kje pa je zdaj deklica?
—	V številki 2 je bila prej, toda Mrs. Kelly se jo je usmilila in jo odvedla v svoje stanovanje.
—	Kaj? — Georgina je V2ela vlaeugo v hišo? — Zlodja. saj vendar ve, da ne trpim kaj takega. — Takoj mora proč, takoj, da veš, Blaekfoot! — Takoj poklici Bolivarja. — Na otoku je že tako nli tako preveč žensk. — Nase postave dolo'ajo, da jih ne sme biti več kot dvanajst. — Zdaj jih je pa že oserilnajst. če se ne motim.
Kapitan se je odpravil proti poslopju. — Ko je hotel stopiti skozi vrata, je zaslišal za seboj korake. — Prihajali so mornarji iz Helene.
—	Kje so.pisma? — je vprašal kapitan.
—	Tukaj, kapitan— je odvrnil Peter, s priimkom Brazgotinar. — To pismo mi je dal poštar dve minuti prej, predno smo odjadrali. —
Kelly je vzel papirje in rekel Blackfootu:
—	Pošljite zamorca k meni. — In če bodo dospeli še to noč konji iz Arkansas, jih spravite v hlev, da se odpočijejo. — Ali je že prišel Sander?
Pristopil je mlad, vitek mož, plavili kodrastih las.
Bil je precej pijan, pa se je vendar dostojno zadržal. —eZ dobro. Sander. — Lezi in se prespij. — Jutri zjutraj te bom potreboval.
Ko je kapitan odšel, je začel Sander mrmrati:
—	Prokleto je hladnokrven ta Kelly____ Kar pravi, da me
bo jutri potreboval. — Tako. gospod kapitan? — Ali res? — Ni mogoče? — Takoj? — Jutri zjutraj me bo potreboval? — Ali me j hoče zopet uporabiti za svoje orožje? — Ali zopet hoče, da bi kakemu dekletu zmešal glavo? — To je pa res čedno dnlo, to je eed-' no delo....
—	Sander, spat pojdiva! — j»* rekel Blaekfoot in prijel pijan-
1	«la za roko. — Dobro se morate prespati. tako da ne boste imeli jutri mačka. — Zaspanega in prekrokanega človeka nimajo ženske rade. —
—	Da. res je, res je, Blaekfoot — je jecal mladenič, — Bog ljubezni naj živi!
—	Ze dobro, že dobro! — j«- mrmral Blaekfoot in ga spravljal v posteljo.
(Dalje prihodnjič).
POZOR!
PotiaiwjaJc-i to nevarni pri vuki trgovin!, pea^bno pri zdravilih j Ne mkinjt* tvoWi 7dr*vj* » poBirrdbami. Čudovit uspeh naš««&, Krmtgi I' mjm > dobil ponarejale«. Odatrmni-te jih in uhteraite na- j raj »roj denar. Pravi V on Sehlick Bolgarski Krvni Čaj ima podpia
H. H. VON SCHUCK NA VSAKI aKATLJL Prirejen in JAMČEM
j* 1« pri
Uantl Froinets
PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
(n lx£iatil vam be
9 Marvel Baiffof, Pitttbargfc, Pa-
Pet mescev trajajočo I • • škatijo warn poSlje, — za «1.00 cash, znamk ali money order. Če želita V* aavarovano, 10c. več. m
«38 PENN ATK,
vtrkj, izpadanj« las. bolečin« v koateh. pridite kri. N« fakajt«, kar ta bol*s*n s« n«I«e
Semeaotok, kapavee aB tri per in t odi vse dres« posledic«. ki nastmejo radi taca. T« bolssnl adravim po aadnji metodi v naj kraji aem časa.
... ,.Kmkor hi^o	da vam ponehaj« moika imalaost. a«
čakajt«. t*mv«č pridite m jaz vam jo bom zopet povrnil. „ . .	Suienje cevi. ki vodi iz mehnrja. ozdravim v kratkem faeo
Hydroeelo ali vodcnlco. kilo osdravim v 80 urah in .icer	j«
Boktni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in vfaalh tudi pri apcJ£aaja
▼od®, ozdravim t. fotovoetjo.
RevmatUem. trganj«. boUčine, otekline, arWke, Ikrofl« in drag« kožne bolerni, ki nastanejo rsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem Hmu in ni potrebno trfatT Uradne ur«: od 9. do 8, Ob nedeljah od 9. do 3.
Kje je JERNEJ GRILL, podoma-! g če Lubančenov? Doma je iz topi tške fare na Dolenjskem Zadnje leto se je nahajal v oko-liei De Pue in La Salle, 111., in zdaj sem pa že dobil vrnjena dva pisma. Ker mu imam poro-r-ati več važnih zadev, zato pre- B sini mu ki ve, da mi naznani S njegov naslov, ali naj se pa sam' oglasi. — Joseph Uršič, 1733 F.
' 1'.). St., 1/orain. Ohio.
(22-25—6)
Velika zaloga vina in žganja«
Belo vino, 60 galon Je..................$40.00
Rdeče vino, 50 galon Je................$30.00
Brlnjevec 4 galone sodček Je..........$17.00
DroZnlk, 4 galone sodček Je............$13.00
Man je kakor 50 galon se mora plačati posoda. Naročilu se more priložiti denar. $308 St. Clair Ave, N. E.	Cleveland, OtaSa.
MARUA O RILL,
g	^	CMS St. Clair Ave* N. B* Tin (!■■! ttMl
10
(Nadaljevanje K
HARMONIKE
NA PRODAJ
imam dve novi hiša, ena ima 4 so- bodisi kakrgnekoil vrste Izdelujem la
bo m druga pa 6 sob in ae pose-P°PrmTl>in.P0 MJniJJlh cenah, a de-, . . . , r T .	. . .. lo trpežno ln zanesljiva V popravo
hej tri lote, ki merijo 42 čevljev jtanetAJlro T8akdo p^je, ker sem fe
na sirokost. in 260 čevljev na dol-;nad xg iet tukaj v tem poslu ta sedaj
post ter ležijo na lepem kraju v v svojem lastnem domu. V popravek
bližini mesta in poulične železni- s vzamem kranjske kakor v»e druge
Prodani zato, ker se mislim harmonike ter računam po delo ka
—	Vw, kar moremo, moramo storiti. — Vse, kar bomo v bo-do»"f zaplenili, bomo spravljali v Texas.— Tam imamo dovolj za-veznkov in hotno lahko vse drajro prodali. — Setn ne sinemo več dovažati plena. — Kaj lahko yam kdo na skrivaj sledi in odkrije naše skrival išče čolnov.
—	To j«- že stara zgodba in to je obenem nepotreben strah. — Živa duša ne sluti, da se zbiramo tukaj.
—	Da, tri l« ta smo precej brezskrbni na otoku. — Ali more kdo ivi i. da Ikmbo lahko tri leta — Samo na en način se lahko odtegnemo zasledovanju.
—	No. kako! — Govorite vendar!
—	Parnik moramo imeti — j- odvrnil kapitan, ostro naglaše-vaje vsak zlog.
—	Parnik? — je ponovil Blaekfot. — Seveda, to bi ne bilo ftlabo. — S pa mikom bi ne imeli daleč v mehiški zaliv. — Toda parnik? — Ali naj kupimo parnik? — In če bi ga imeli, bi ga morali imeti v bližini otoka...........................
—	Ni treba. — Zakaj?
—	lil ae k foot, vi boste kapitan. — Parnik naj bi plul med Memphis in m« štora Napoleon. — Na ta način bomo z našimi zavezniki v neprestani zvezi. — Ali so brodarji iz Helene spravil svoj brod poti vrbovje? — je vprašal nenadoma.
—	Da, Bolivar še že odšel tja. — Plav morajo prepeljati nazaj, da bodo lahko trausportirali konje.
—	Želel bi. da bi bil Peter malo bolj previden. — Previden je »icer, in porabiti »e ga da, toda meni se zdi malo prelahkomišljen.
Tudi jaz m b- večkrat rekel, iia je preveč lahkomišljen.
—	Toda za svojo lahkomišljenost je dobil že precejšnje nagrade. — Le pomislite na brazgotino, ki mu vleče od ust do desnega ušesa.
—	Zastonj mu ne pravijo Brazgotinar — se je nasmehnil ka pitan.
—	Toil a, vrniva se zopet k parniku. — Kje bi se dalo kupiti tako iftvar?
—	V New Orbansu ali pa v Cincinati. — Denarja imamo dovolj. — Tudi Zlodjevi Bili ne bo prišel prazen. — Zdaj krmari ne-ko ladjo na reki Wabash. — Poleg tega se dobi tudi iz raznih mest
pi^ni v katerih mi naznanjajo zaupniki o velikem plenu. _ Po-
noči moramo vse »traže podvojit, da ne zamudimo kak signal. — No«*-i so kratke. — Podnevi moramo imeti zaplenjeni brod ob levem bregn pod vrbami, da ga ne opazijo brodarji.
—	Kdo bo pa preskrbel parnik ? — je vpraševal Blaekfoot.
-— Jaz hi ga sam preskrbel, če bi ne imel preveč drugega o-pravka. — Ali Simrow še zdaj ni poslal nobenega poročila?
—	od njega ni nobenega glasu. — Zdi se mi, da je še vedno V < ieorgiji. — Zadnjič je pisal par vrstic in pravi, da je vse dobro. To nam mora zaenkrat zadostovati — Kako vam je pa kaj ugajal novopečeni dedič Ilolk?
—	Izvrstno! — se je nasmehnil Kelly. — Ta trik lahko ae večkrat porabimo.
—	Ali nikdo ničesar ne sluti? — Ali ljudje res mislijo, da se je strri llolk potopil ■ svojim b rodom vred?
—	Seveda mislijo. — Nikdo ne sluti niti najmanjše prevare.
—	Tukaj je naslov trgovca v New Orleansu, kamor boste prodali tovor.
—	Katerega naj pošljemo?
—	Kogar hočete, samo zamorca ne. — On nam lahko več tukaj koristi. — ln še nekaj. — Včeraj je prišel v Heleno nek človek, kije namenjen v Little Rock, kje* namerava kupiti nekaj posestva. Jufri "	— Jahal bo na belem konju.
N«, puunonoaa ga bo spremljal. — On bo že preskrbel vse — Do poštnega urada morata jahati skupaj. — Tajec tam preno. il. ker »e mu bo zdelo predrago. — Odšel bo pa hi*>, ki je oddaljena tri milje od poite. — Sredi poti lah-pazi kako luč in za to lučjo naj se napoti____Saj me raz-
Popolnoma. — Mislim, da nas tam ne bo nikdo nadlegoval. tAj pa napravimo z deklieo, katero so včeraj privedli mornar*
Rad bi izvedel za naslov svojetga prijatelja JOSIPA TEROP-SCic. I *re»d šestimi K-ti sva bila skupaj na Manifold, Washington Co., Pa., in od takrat nisem ga več videl. Prosim cenjene rojake. <"e kdo ve. kje se nahaja. da mi naznlani. ali pa naj se sam javi svojemu prijatelju. — Phillip Oklešen. Box :l6i. Cla-rklge, Westmoreland Co., T>a.
Kje je moj mož JOHN MODER! Prišla sva !>. marca iz Brook lvna. N. V., v Cleveland. O., in se nastanila na 12^7 E. .">."». St.. kjer me je zapustil z otrokom •K), marca. Cula sem, da nahaja v Detroit u, Mich., ali pa v Duluthu, Minn. V Detrodtu ima sestre. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $5.00, ali naj se pa sam oglas-i. — Mr.4 Mary Moder. 6226 Carl Ave.. Cleveland. O.	(23-26—C^
Rad bi izvedel za naalov FRANKA ZALAR, doma iz Bezon lja-ka pri Cirkmci. Pred leti sva bila skupaj v I>a.visu. W Va. Dvakrat mi je potem pisal iz North Caroline, kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se saon oglasi — John Zalar. 1131 E. 63. St., Cleveland. Ohio. (23-26—6)
Želim izvedeti za se«rtrično, rojeno JERO KLEMENC1Č. dom« iz Št. Lovrenca. Bila je nekje v Mmnesoti. ali se še sedaj tam nahaja. Kdor ve «a njen naslov, mrj nvi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sa:ma oglasi, nekaj važnega ji imam sporočiti Lawrence Kotar, Box 246, Forest City, Pa.
Rad bd izvedel za ANTONA fiR MOVSEK. podomače Mežnar-jev iz Kokemberga pri Št. Ijov-rfiii"u. Nahajal sh je pred kratkem v Clevelandu, O. Kdor ve
VABILO na
PLESNO VESELICO.
katero priredi društvo sv Petra in Pavla št. 35 v IJovdellu, Pa., v svoji lastni dvorani v soboto dne 30. junija t. 1.
Pričetek je ob 6. uri popoldne. Vstopnimi $1.00.
Povabljeni so vsi rojaki m rojakinje iz Dunlo, Pa., in okolice, da se te naše veselice polnoštevil-no vdeleiže. S viral a bo izvrstna godba. Za sve/e pivo in dober prigrizek bo skrbel odbor.
Toraj na veselo svidenje 30. junija !
Opomba: Vsi člani tesra društva, ki se ne vdeležijo le veselice, morajo vseeno ipLa£ati $1.00 v društveaio blagajno; vpoštevajo naj tudi oddaljeni člani.
John Jereb, tajnik. _(22 23—6)_
NAZNANILO. '
Cenjenim rojakam v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik
ce.
naseliti na farmo. Kdor si želi ku piti svoj dom. naj ne zamudi te i lepe prilike, ki se mu zdaj nudi.j Ce kdo izmed rojakov dobi kup ••a drugorodea, mu dam $2?» na- I grade in rojaku pa na lahke ob-J roke. Jaz se hočem v kratkem na-j soliti na farmo. Za natančnejša pojasnila se obrnite na lastnika:1
Frank Grabnar, 3511 Garden Ave., Indianapolis, j (21-23—6)	Ind.
korSno kdo zahteva, brez na daljnih vprašanj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East 6 2nd S t, Cleveland. OUa
iftCB WM MOŽB
trn delati v usnjaral Dobra ] Sa, stalno delo.
O. Moenaah Sons Company, (18—4 v d) Gswanda. N.
Y.
POTREBUJEMO
50 dobrih gozdarjev za belenje. Plača $2.75 do $3.00 na dan ter board za dobre gozdarje. Lep svet, ravnina in lep gozd Dela,je t za štiri leta. Oglasite se takoj
Anton Podar, (13-23—6)_Leetcnia, Pa.
~ NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in iztočni Pennsvlvaniji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom priporočamo, da mu gredo na roke.
Upravništvo Glasa Naroda.
Rnd bi izvedel za mojega prijatelja FRANKA KATX'IC. Doma je iz Kuteževega pri Eirski Bistrici na Notranjskem. Pred enim letom in pol se je nahajal v St. Marys, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi znani, ali še bo-' 1.1e če se mi sam oglasi. — Frank Celin. Box 162, Lowber, j Pa.	(21-23—6) J
Rad bi izvedel za naslov rojakinje ANGELE SLABAJNA, doma iz Kamnika na Gorenjskem, j Pred tremi leti in pol je prišla 1 v New York in se tam tudi na-1 statnila. Če kdo izmed rojakov ve za njen naslov, naj mi naznani. ali naj se pa sama javi. Max Slanovec, 4641 Butler St., Pittsburgh, Pa. '21-23—6";
dobita knjiži čo: Navodilo kako « postane državljan Združenih držav. — Pišite po nje po dopisnici na: SLOVENIC PUBLISHING CO. Cortlandt St, New York. N. Y,
POZOR ROJAKI
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko~-lonijskih posestev vseh velesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov.
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACLJE Z MEJO AVSTR0-0GRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y.
82 Cortlandt St.
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v i katerih so naši rojaki naseljeni in za njegov naslov, prosim, naj je povsod dobro poznan. — Upati m i utaznani, ali pa naj se sam J je, da mu bodo šli rojaki v vseh oglasi. — Lawrenee Kotar, Box ozirih na roko, posebno še, ker ima 246. Forest City, Pa.	pokvarjeno levo roko.
oti

MM* 19IT
JAKOB WAH&6,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Kadar se gre za postrežbo, izbor no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vrejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji stranL
Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem deln jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo.
Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na komer in postregel te bom prav ix vratno.
bo
Mm Balkone
Kelly in
nogo. — Zakaj
i i:
■r. LORENZp
Jas
ed a
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.

* • » • *
DELO OKUSNO • # •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
• 9 B	* l
UNUSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NABOČILA POŠLJITE NA:
82 Cortlandt St, New York, H. T.
NAROČAJTE
VA "GLAS NARODA"
' _ - - .. t",-
DNEVNIK V