list slovenskihdelavcev t Ameriki, The largest Slovenian Daril j b die Unified States. V__ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 234. — Stev. 234. Entered a» Second Clasi Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., mider Act of Congreia of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 6, 1936—TOREK, 6. OKTOBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. FASIST1CNI OBROČ OKOLI MADRIDA JE PREBIT iSrrS-; 'Delavstvo je za Roosevelta! MOŽ, KAR PA NE BO DOVOLJ Republikanci so zopet ^osvojili *Maquedo. — Južna uporniška armada odrezana od severne. — Madrid se pripravlja na obleganje. — V mesto prihajajo velike zaloge živeža in vojnega materi-jala. MADRID, Španska, 5. oktobra. — Vojno ministrstvo naznanja, da so se republikanske čete zopet polastile strategi eno važne Maquede, 45 milj ju-žnozapadno od Madrida. Vladne čete so prodrle v tesno bližino svojega prejšnjega glavnega stana Olalle ter s tem odrezale južno uporniško armado v Toledu od severne armade. Odkar so pričeli uporniki oževati svoj obroč o-koli Madrida, je to prvi važnejši uspeh republikanske armade. Kot poročajjolkovnik Julio Mangada, so vladne čete odbile močan napad upornikov pri Navalpera-lu, kjer so uporniki nad en teden poskušali prebiti republikanske vrste. Madrid se z veliko naglico pripravlja na obleganje. V mesto dovažajo vlaki in tovorni avtomobili živež in municijo. Vlada je pozvala province, da pošljejo prostovoljce za obrambo glavnega mesta. Zanesljiva poročila, katerih pa vlada ne potrjuje, pravijo, da se je civilno prebivalstvo pričelo seliti iz Madrida. Zene, otroci in ranjeni vojaki so že bili poslani v mesta ob vzhodnem obrežju. Kot zatrjuje Havas časnikarska agentura, so vladne čete odbile močan napad fašistov pri Toledu in Navalperalu. V Madridu in okolici je vlada zbrala armado 100,000 mož. Navzlic temu je vlada pozvala province, da pošljejo še več vojaštva. LIZBONA, Portugalska, 5. oktobra. — Južna in severna uporniška armada se pripravljate, da pričnete po petih izmed sedmih cest prodirati proti Madridu. Vladne čete imajo v svojih rokah samo dve cesti, ki vodite v Madrid iz Valencije in iz Murcije. V Toledu, Burgosu, Sevili in v drugih uporniških mestih so razžirjene govorice, da vlada že seli letalsko postajo v Valencijo, kjer bo postavila svoj sedež, kadar se prične prodiranje proti Madridu. General Emilio Mola je poslal 2000 Marokan-cev proti Oviedu, da osvobodijo tamošnjo posadko, katero oblegajo vladne čete. Poveljnik v Ovie-do je po radio sporočil, da je bomba, ki je padla v bližini vojašnice, ubila 34 vojakov. "Položaj v Oviedu je skrajno kritčen," poroča poveljnik/* Živeža je le še malo in tifus je pobral že mnogo žena in otrok. MADRID, Španska, 5. oktobra.—Dolores Ibar-^ ruri (La Passionaria), junakinja španske republikanske armade, je bila imenovana za polkovnico petega polka republikanske armade. V Madridu je bil tudi scsstavlien "La Passioij^ria" bataljon, ki sestoji iz deklet izpod 20 let._: HENDAYE, Francija, 5. okt.—Fašistični aero-plani so zopet bombardirali Madrid in ubili 100 oseb, kot naznanja uporniški glavni stan v Burgosu. Bombe so uničile municijsko tovarno iir poslopja v njeni bližini. Ravno tako so uporniki zopet bombardirali Bilbao ob Biskajskem zalivu. Mnogo prebivalcev je zbežalo iz mesta v Santander. —pravi Green ROOSEVELT SE PRIPRAVLJA NA POTOVANJE Prepotoval bo države, ki niso posebno navdušene zanj. — Smithove a-gi taci je za Landona se predsedniku n i treba bati. HYDE PARK, L. T., 4. okt. — Predsednik Roosevelt uživa v svojem tukajšnjem domu zaslužen počitek, njegovi tajniki pa že pripravljajo načrte »kajti v petek se bo podal na agi-tacijsko potovanje proti Zapa-du. ' Po sedanjem načrtu namerava predsednik obiskati glavna mesta držav Missouri, Nebraska, Illinois in Michigan. Svoj načrt bo najbrže objavil v nekaj dneh. Navzlic neugodnemu "slamnatemu glasovanju" nekaterih listov zatrjujejo njegovi prijatelji, da se mu ni treba bati za države California, Oregon ki Washington in da ste državi Iowa in Minnesota njegovi. Državi Illinois in Indiana ste dvomljivi ter bo v obeh državah imel poleg večjih tudi nekaj krajših gOvorov iz železniškega voza. Predsednik narodnega demokratskega odbora James A. Farley je predsedniku zagotovil, da Smithova izjava za Landona "njemu ne bo škodovala. "Nikar ne stavite na Smithove besede, ko je rekel, da bo dobil Landon 3,000,000 demokratskih glasov," je rekel Farley v Hyde Parku. "Smith je skoučal. Du Ponti so ga ubili v kampanji leta 1936." Predsednik Roosevelt se bo danes vrnil v Washington, kjer bo rešil najnujnejše vladne zadeve. V petek se bo odpeljal na zapad. M0SLEYEVA PARADA JE BILA RAZGNANA Komunisti so z dvignjenimi pestmi razgnali parado fašistov. — Na mnogih kraljih je prišlo do resnih spopadov. ZAMOREC USTRELJEN PO HUDEM BOJU LONDON, Anglija, 5. okt.— Z dvignjenimi pestmi, kar je komunistični pozdrav, je velika množica prisilila, da je policija razgnala fašistično parado v vzhodnem delu mesta. "Ubite Mosleya!" je kričala množica, katero cenijo na sko-ro pol milj ona ljudi. Sir Oswald Moslev je voditelj angleških fašistov. Ker je prišlo na več krajih s do resnih spopadov, je policija slednjič parado razgnala. Fašisti so nameravali korakati skozi židovski del mesta. Demonstranti so po ulicah, po katerih so nameravali fašisti korakati, postavili barikade, ko se fašisti zbirali pri zi-dovju Towerja. Slednjič je šla policija nad fašiste z dvignjenimi policijskimi palicami. Na štiri policiste, ki so vlekli neko dekle, ki je kričalo in brcalo z nogami, je s streh letelo kamenje, pod noge policijskih konj pa so demonstranti metali rakete. Mnogo izložbenih oken trgovin in šip pri vozovih poulične železnice je bilo razbitih. Komunisti, neodvisni labori-ti in židovski veterani so korakali med dvojno vrsto policije in iz njih sredine je bilo vedno slišati klice: "Ne pustimo jih skozi!" meneč fašiste. Ko je prihajalo še več policistov, jih je množica sprejela z žvižganjem in jim klicala: — "Fašistični hlapci!" REGISTRACIJA Vsi rojaki, ki so državljani, se morajo registrirati v mestu New York ako želijo voliti dne 3. novembra. Ne glede kateri partiji spadate, vaša dolžnost kot državljan je, da volite dne 3. novembra. Registrirajte se ta teden. Uradi so odprti v vašemu election distrietu od 7. do 10. zvečer. V WASHINGTONU JE SORAZMERNO NAJVEČ TELEFONOV WASHINGTON, D. C., 4. oktobra. — Dognali so, da je v Wasliiugtonu povprečno največ telefonskih aparatov, kajti na vsakih sto prebivalcev jih pride 35. Za Washingtonom jje San Francisco s 34 aparati na 100 prebivalcev. Prestal je solzni plin in dinamit v svoji hiši .—• Obstrelil je 15 oseb. Zbežal je šele, ko je začela goreti hiša. v WNIDSOR, N. C., 5. okt. — Šele, ko je bila zažgana njegova hiša, je črnec Ben Throw er pobegnil iz hiše ter -streljal okoli sebe in obstrelil 12 belih in 3 črne ljudi, nato pa je u-streljen. Niti bombe s solznim plinom, niti dinamit ga ni mogel pregnati iz hiše. Med obstreljenimi sta dva in sicer policijski načelnik J. W. Waters in še nek drugi policist. Waters je dobil strel v prsi, policist pa v usta in ou zadej v glavo. /Pomožni policij siki načelnik W. L. Smallwood pravi, da je na naznanilo, da se je Thrower spri s svojim bratom, šel v Throwerjevo hišo ob 8. zjutraj. Thrower pa je takoj začel nanj streljati. Četudi je bil Smallwood u-streljen v usta, v nogo in v prša, je oddal na Tlirowerja šest strelov, preduo je prišla pomoč. Medtem se je Thrower zaba-rikadiral v svoji hiši in se je šest ur branil proti policistom, katere je enega za drugim obstrelil. Za solzne bombe, ki so bile vržene v njegovo hišo, se Ben Thrower ni zmenil. Proti njegovi hiši je bil tudi vržen dinamit, ki pa ni napravil'mnogo škode, ker se polisti zaradi dobrega Throwerjevega streljanja niso upali preblizu hiše Šele ko je začela hiša goreti, je Thrower skočil iz hiše ter kričal in streljal na vse strani, nakar je je Smallwood s tremi streli podrl na tla. OČETOVA OSVETA LOV NA ORLE SAN FRANCISCO, Cal., 4. oktobra. — Frederick H. Dale, I ki poučuje naravoslovje na u-niverzi- čla poročil. Hči je prišla k meni in me prosila za denar, češ, da se bo v nedeljo poročila. Prišla je nedelja in prišel je Mockbee, toda pijan in je vrgel v mojo hčer vse, kar mu je prišlo v roke. In moja hči se je v žalosti in osramočena ustrelila.' * VEČ KOT SEDEM MILIJONOV ORGANIZIRANIH DELAVCEV BO GLASOVALO ZA ROOSEVELTA HYDE PARK, N. Y., 5. oktobra. — Danes je bil pri predsedniku Rooseveltu William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije. Najprej mu je poročal, da so se odnosa j i med delavci, ki priporočajo organiziranje po industrijah, in zagovorniki strokovnih organizacij znantno izboljšali. Delavstvo bolj in bolj uvažuje dejstvo, da bi bil trajni razkol v Delavski Federaciji zanje usodnega pomena. Nato je zajamčil predsedniku, da bo devet desetin ameriškega delavstva, organiziranega in neorganiziranega, oddalo zanj svoj glas. Ta njegova cenitev je baje zelo natančna. Število delavskih glasov ceni Green na osem milijonov. Ako odbijemo od tega števila deset odstotkov, ostane sedem milijonov dvestotisoč glasov za Roosevelta, Upanje, da bo kmalu uravnan spor med organiziranim delavstvom, temelji Greeni na izjavi D. Dubinskega, predsednika International Ladies Garment Workers Union, ki pripada Lewisovi skupini. Dubinski je rekel, da bi ga zelo veselilo, če bi zavladal mir med obema skupinama. Green se je oprijel te opazke ter skuša napotiti nasprotno skupino k pogajanjem. V četrtek se bo vršila v Wasli-ingtonu seja izvršilnega svNeta Ameriške Delavske Federacije. K seji bodo najbrž povabljeni tudi zastopniki Lewisove skupine. Diibinski je izrecno poudaril, da govori le v svojem imenu in da je sporazum mogoč le v slučaju, da bo Lewiso-vemu odboru dovoljeno delovati v začrtani smeri. Razlogi, čemu bo ameriško delavstvo oddalo za Roosevelta svoj glas, je Green takole ute meljil: — — Sedanja administraci j a govori jezik delavstva ter vodi elovecansko politiko. Oni, ki so postavili to administracijo, naj jo tudi olbclrže. Nato se je posvetoval predsednik Roosevelt s Farleyeni, načelnikom demokratskega narodnega odbora, o kampanjskem potovanju. STARHEMBERG IN EMIL FEY STA SE SPRLA Fey je prevzel poveljstvo nad heimwehrom n a Dunaju. — Kancler dr. Schuschnigg ima zelo težavno stališče. STAREC SE JE OŽENIL GEORGETOWN, Angleški Guiana, 5. oktobra. — Pundit Mahangoo je obhajal svoj 106. rojstni dan s tem, da se je v tretjič oženil. 4 4 Mislim, da ženitev pomladi človeka,'' je rekel Mahangoo in njegova mlada žena mu je pritrdila. DUNAJ, Avstrija, 5. okt.— Spor med poveljnikom avstrijskega heimwehra knezom Ernstom Ruedigerjem Star-liembergom in voditeljem dunajskega heimwehra majorjem Emilom Feyom se je poostril. Starhemberg je Feya izključi i iz heimwehra, toda Fey se Star-hembergu noče vkloniti in oba sta obenem objavila izjavi, ki ste enaki ultimatumu. Knez Starhemberg je kanclerju dr. Schuschniggu sporočil : "Podpirali vas bomo samo tedaj, če nas tudi vi podpirate." Fey pa pravi v svoji izjavi, da je bila njegova izključitev iz heimwehra krivična in da je s tem med njim in knezom Star-hembergom pretrgana vsa k a zveza. "Z zaupanjem svojih tovarišev s tem prevzamem v tej uri največje stiske poveljstvo nad dunajskim heimwehrom. V bodoče veljajo za zadeve heimwehra samo še moja povelja!'1 Knez Starhemberg je na seji svojih pristašev rekel, da se je odločil, da hoče heimwehra o-čistiti vseh cunj. iMed glasnim ploskanjem je nato Starhemberg zaključil svoj govor: "Ves heimvvehr in jaz smo pripravljeni, tudi ;če je treba dati življenje, o-stati zvesti zveznemu kanclerju, ako kancler to zvestobo prizna s tem, da odgovarja na njo z zvestobo do heimwehra in do njegovega voditelja.'' Advertise In '"Glas Naroda' PERSHING PRI OBHAJANJU OBLETNICE ST. QUENTIN, Francija, 5, oktobra. — General John J., Pershing se je vdeležil proslave obletnice, ko se je mesto St. Quentin v svetovni vojni predalo ameriškim, angleškim in francoskim četam. W9L71B W7LXVV2* New York, Tuesday, October 6, I 936 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJB2* "Glas Naroda" CA Corporation) ^ vl Owmed and PubUibed by | > SLOVENIC PUBUSHIKO COMPANY _I*. Benedlk, of tfca corpora tloo and «1 ot dwTi offloen: Nw Ink CWjr, N. I. "GLAS N A BODA Kl nram Čarli jeva ženitev". Pri-|PrteSa v »klopni blagajni svo-1je delovne sobe. Še danes za- PQDOKNICA M POKOPALIŠČU Precej nenavaden primer se je zgodil na pokopališču v Miskolczu na Madžarskem. Neki policist je zaslišal ponoči s tamkajšnjega 1'uteranskega pokopališča anuziko, stopil je tja in je v svoje presenečenje naletel med grobovi na glasbeno kapelo, ki sta jo ravnala dva mlada moška. Ta dva sta povedala, da sta hotela prirediti "podoknieo" svoji sorodnici, ki je umrla pred sedemdesetimi leti in je bila daleč naokrog znana lepdtica. Ko je lepotica umrla, je zapustila svojo hišo luteranski cerkveni občini, toda soba, ki ji je bila za ibivalnico, je morala ostati zaprta do današnjega dne. Na policiji sta mlada človeka še povedala, da sta svoji umrli prednici pripravila to stvar zato, da bi se v "mrzlem grobu veselila." Oblasti pa niso imele, kakor po navadi, za to stvar nobenega razumevač-inja in oba se bosta morala zagovarjati še pred sodnikom zavoljo svojega čudnega nočnega koncerta. Slovenskem Domu. To bo prvi oderski nastop tu rojene ame-riše slovenske mladine, za kar ji gre vsa Čast in priznanje. Dragi mi člani in članice K. S. K. J. iz vseli naših bližnjih krajev, posetite nas 10. oktobra. S tem boste dokazali, da mladino čislate, zaeno jim boste pa dali več poguma za bodočnost. Osebe, ki bodo v tej igri nastopile, so vsi člani (članice) našega društva sv. Patrika. Čarlijevo glavno vlogo ima v rokah Anthony Jelene, Debel obrdar, bogat trgovec, bo Joe Opolek, Špela, njegova žena, bo Matilda Cigole; Slavka, njiju hči, Štefanija Turk; Baron brez cvenka, Joe Lukežič; požeruh postopač, Anthony Ga-brovšek. Režijo vodi Ema Zore, suflerka Mary Gaibrovšek. Po končani igri se vrši ples in prosta zabava. Godba bodo oskrbeli Krištof bratje iz Cle-velanda, O. Seveda, za lačne in žejne bo tudi vse preskrbljeno. Torej nasvidenje 10. oktobra v Slovenskem Domu. S pozdravom! Marv Gabrovšek. POPRAVEK V poročilu o smrti matere in brata čikaškega rojaka Leopolda Matičiča sta se vrinili i dve neljubi pomoti. Pokojnica ni bila iz Jenkove, pač pa iz (Tonkove družine, brat Math je bil pa foreman v bridge-work tovarnah pri železu za mostove, ne pa pri mostovih. pisuje vanj vsak dan svoje misli. Ko je začel pred 22 leti pisati Ita dnevnik, mu je postavil za geslo besede: "Postati hočem bogat, bogat, bogat in učakati 100 let." Prvi smoter je, kakor znano, dosegel v polni meri že prej, drugega pa bo po vtsej priliki tudi dosegel, kajti po izjavah njegovega zdravnika je -v njem še danes neverjetna energija. Z njo se je znal do danes ohraniti tudi najhujših obolenj. Na vprašanje, da-li je mo-deraii Krez pri vsem svojem denarju srečen, je dr. Murchinson odgovoril po kratkem obotavljanju : 4' Ne, prav gotovo ni 6rečen. Največja ovira na poti do sreče je njegova večna nezaupljivost. Ne zaupa nobenemu človeku. Zato nima tudi nofoenega pravega prijatelja in ni navezan niti na svojo družino. To je pač prekletstvo denarja, ki ga je lovil vse življenje." Mož ni skop, to je dokazal že pogostoma. Denar, ki ga je dal v dobrodelne namene, znaša najmanj pol milijarde dolarjev. Tudi sloviti znanstveni zavod, ki nosi njegovo ime, ga je veljal že 200 milijonov dolarjev. Sporočil je tudi, da bo temu zavodu na dan, ko doseže stoto leto, dal ogromen dar. Ženska dobi SLUŽBO Iščem priletno žensko za pomoč pri slovenski družini. Vsa pisma naj se pošiljajo na: — "Glas Naroda", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. (2) Rdeeelasa Magda Lupescu, ki je bila dolgo let ljubica romunskega kralja Karola, se je poročila z nekim uradnikom. To so zahtevali razni ugledni Romuni in romunski državniki, češ, da je že javno pohujšanje, kar se vrši na romunskem dvo ru. Dvomljivo pa je, da bo kot poročena žena dala Karolu mir, oziroma da bo Karol prekinil ž njo vse stike. Pod krinko zakona nekatere še -bolj zdivjajo. Na mesto njenega moža bi pa ne hotel biti, kot bi tudi ne hotel biti na mestu moža čedne Ameriikanke. ki jo je vzel angleški kralj za svojo gospodinjo v Buckingham palačo. * Jugoslovanskim kmetom bo brisanih 25 odstotkov dolga. To je najnovejša odredba jugoslovanske vlade. Malo bo že zaleglo, dosti pa ne. Kajti tudi petinsedemdeset odstotkov dolga zadostuje, da se človek zruši pod njim. * Po Brooklynu krožijo ponarejeni dvajset-dolars^i bankovci. Pozor rojaki! V .mestu Oakland, Cal., živi Mrs. Reese D. Jones. Njen sosed ima lepega mladega petelina, ki ji s svojimi kikirikanjem moti nočni mir. Pritožila se je in pričala pred sodnikom, da je nekega jutra petelin stoosemkrat zapel. Da je stoosemkrat zapel, ni nič čudnega. Pač je pa čudno, da se je babnici ljubilo do sto osem šteti. Tudi pametna ženska se vea-si dela neumno. To je njeno najstrašnejše orožje. * V Chicago, 111., se hoče Mrs Nathalie van Riper ločiti od svojega moža. Nekega večera, pred tridesetimi leti — ji je rekel, da gre kupit hlebec kruha. Izza onega časa ga ni bilo nazaj. Te dni je začela Mrs. Nathalie van Riper domnevati, da jo je najbrž zapustil. * Ljubezen nauči najbolj-kle-petavo žensko molčati. MLADI IZUMITELJ naroČite se na "olas NAHODA". NAJVEČJI SLO VRNSKT DNEVNTF ^ DRŽAVAF, V STARI DOMOVINI Cunardova pregra priredi trt izlete v ataro dmwiw. Vsi trije, izleti se bodo vršili v *asu,'da bo slehernem, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojei. IZUSTI SE VRŠE NA PABNIKIH: QUEEN MARY id odpluje Iz New Yodts: dne 2. decembra ter 16. decembra BE REN G A RIA dme 9. decembra Na prvem izleta bo spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ, član newyorSkega urada Ouaartl Jjlne; na dragem ALFRED MARKU S. ki je istotako član newyorSkega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, član čikaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj Itd., se obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 WEST I8(h STREET NEW'fcORK, *t. Mack Rust iz Memphisa v državi Tennessee, ki je v družbi svojega brata izumil stroj za obiranje bombaža, čigar slika je na tretji strani našega lista. V nedeljo je mladi iz-najditelj stavil -vprašanje javnosti po radio, kako bi oni rešili stvar. Vedoč, da ako pride nova iznajdba v porabo »bi izgulbilo na milijona delavcev službe, bi radi potom te iznajdbe pomagali delavcem, ne pa jim škodovali. Učitelj je naročil učencem, naj opišejo kravo. Bden med njimi jo je takole opisal: — Krava je šesavec in do -mača žival. Živi vsepovsod. Prevlečena je s kravjo kožo. Na zadnjem koncu ima rep, s katerim odganja muhe, da ne padejo v mleko. — Spredaj je glava, kjer rastejo rogovi in kjer je tudi gobec. Rogove rabi krava za suvanje, gobec pa za mukanje. Pod kravo -visi mleko, ki je tako napravljeno, da se ga vleče. Mleka nikdar ne zmanjka, ker ga krava sproti dela. Kfcko ga dela, ne vemy.ker se tega šs nismo učili. — Krava diši in jo duhamo že oddaleč, kajti ta duh dela zrak na dežetli. — Krava živi od trave, in ee je trava dobra, je tudi mleko dobro; če je trava šl&ba, je slabo tudi mleko; če pa grori, se .mleko zasiri. — Krava ne potrebuje dosti hrane, ker prežvekuje to, ikar je enkrat pojedla, tako dolgo, da je sita. — Mož krave je vol. Izgleda cisto .tako .kot krava, samo mle-ia nima Zato tudi ni seaajvec, ampak ga uporabljajo za dek>. —.Bik je tudi nfeke vrste krdva, samo da je bik. Če rečeš človeku bik, ga rasžališ. "BL25 VABOVI** New York, Tuesday, October 6, 1936 THE LARGEST SWVENE D JILT IN UJ3JB PAUSTO BURGOS: Osem sivih lam, deset črnili lam, velrko kostanjevorjavih in pisanih in temnorjavih lam sem videl zvečer, sedež na svojem konju, v neki izsušeni strugi reke. To je bila čreda starega Huinaja. Ena izmed lam, črn samec, belega lica, tankih uhljev, ki je iz radovednosti stri-gla z njimi, se je prav boječe približala. "Ne bojte se, gospod. Mojc lame so krotke," Je dejal Hui naj, ki jo je tiho opazoval. Rdeča ruta, ki •srni jo imel krog vratu, je lamo posebno zanimala. "I^ante so hudomušne," je dejal pastir. Nekaj samic je že bolj boječ* pristopilo. Zdelo se je, ko dt se piti ne dotikajo prasnili, rjavovijolipastih tal struge. Mislil sem: Ali bodo buhale? "Pomazale vas bodo gospod Pazite naravnost v obraz pljuvajo^' Naglo sem se obrnil, da bi s( branil. TS19 pihanje in sikanje se je oglašalo iskozi ostrino zob "Oni samec, z belim obrazom je. Hej!" Zavihtel serm z rdečo ruto. Ko da bi treščilo m dnje, so se lame obrnile in kar zbes-nele ipo ravnini, ki je bila polna zelene trave. "Prestrašili ste jih, gospod. Zdaj bodo bežale vso noč." Kakšen pogled na te lame, 'ki so se razpršile vseksebi! a krogli hrbti so drevili, debela volna je frfotala po ozračju pametni ufhlji so trepetali. Tu na planoti, sredi golih vrhov brea »pravih potov ni bilo ne krav ne konj in ne oslov. Stari Huinaj je vzel ,kamen in ga privezal na fračo. "Pusti . . Toda on je zadegal kamen v lame. Lame so bežale, bežale vse preplašene, ko da bi jih strašilo tuljenje burje, ki privihra izza' visokih gora na zahodu. Starec v svojih alpargatosih je tekel za njimi. Čez čas so bili vsi -v Pircacoralu — nepremično, ko iz kamna. "Jutri bom zaklal samca, ki vas je opijuval, gospod." "iZakaj pat" "Datoosie imeli lamove meso." "Nikakor tega!" Sonce je bilo zašlo. Nebo Pume se je "bilo pobarvalo mo- BELA LAMA drordeče, da je bilo ko ustnice mrliča. Lame so se začele hehljati. To je bilo naglo, slabotno sikanje. Z velikimi očmi so buljile v Huinaja. Odšel je v svojo kočo iz slame in ilovice, ki je stala onkraj poti, ki prekriža Abra-Pampo in prihaja z Cochimoce in vodi v Aims-Mayo. "Zdaj nimamo nobenega mesa več, gospod." "A jaž sem mislil, da sploh ne jeste mesa." "S čim pa naj bi se preživljali, gospod," je vprašal Huinaj in se je zazrl v moje oči. "Da pijete mate, koruzno pivo in koko ..." "Saj nismo iz rodu Covev!" ♦ Drugi dan, zarana zjutraj ko je bil še mrak in ko sq v oust i h gozdovih bližnjega hri- planila mogočno naprej. Hui-naju je pljusknil curek vroče krvi v obraz. V smrtni grozi so lame preskočile obzidje. Tekle so pred sovražnikom. To noč ni nihče spal. Hui-naj je sopel, ko da bi težko delal. Njegova žena je čepela v temi in žvečila listje kolka. Ulnša je išepdtal: "Kaj boš pa zdaj, oče ? Zaklal si ga, njega, ki je bil oče vse črede!" 4'Lame so paševe," je mislil Huinaj in zaprl oči, pričakujoč spanca. + "Le kaj je to, da vse lame poginejo?'* je vprašala neka starka iz Huarija, ki je znala razlagati razne skrivnosti. S koščenimi rokami je metala karte in izpraševala usodo: "Vse bodo poginile ... ni STRAŠNEJŠI KOT TIGER IN LEV Niti lev niti tiger nista naj hujša sovražnika človeka v pragozdu, marveč so najnevarnejši leopard, rdeči afriški ris in medeni jazbec, kakor poročajo razni raziskovalci in lovci ki so hodili po pragozdnih pokrajinah. Gepard ali lovjski leopard, prebiva v nedostopnih krajih in le ponoči je slišati njegovo hri-pavo piskanje, ki se oglaša blizu -človeških bivališč. Ubija naglo in molče. Žtftev kar zadavi in kar črede ovac podavi gepard v eni sami noči. Domačini se strahovito boje 'cite', kakor pravijo gepaardu. i L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: Sa začeli žvrgoleti ptiči, smo'pomoči . . . zaklal -si tistega, ki Hili v Pircacoralu. Lame so '•epele na tleh in venomer žvečile šope zelenih listov koke. "Katero?" je vprašala Hui-najeva žena, mršava, nečedna ženska. "Beloglavo," je odvrnil pastir. Lluša je zavihtel konopec. Vrv se je ovila lcrog tilnika izbrane živali. Druge so vzdrhfte-le in se stisnile skupaj. Spet H apet so doživljale grozotni prizor. Kadarkoli je ljudem pošlo meso, so si izbrali žrtev iz vrst lam. Vse zmedene so začele tedaj lame tiho, bridko ječati. "Pusti jo! Zakaj jo boš ubH!" sem mu dejal. "Mesa nimamo več, gospod. Saj ni greh ubiti žival, če jo potrebuješ za hrano." Zvezala sta lamo, ki je imela lepo, belo čelo. Lama je bila, kaj močan samec dolge, mehke dlake. Huinaj je nabrusil nož ob kamnu, ki je ležal na tleli. "Videl sem pašo — mamo." "Ali res?" je za jecljala žena. "Prav natančno ..." Pastir in Uluša sta prebledela. Lame so ječale dalje. Veter *je odnašal stokanje v daljave. "Kako . . ." "Kakor da je.p rišla, da mi izpuli nož ..." Žena je moledovala: 'Pusti.' Uluša pa: "Vzemimo drugo lamo, oče!" Toda paistiria je omamila pijanost krvi. Žival ie ponosno j kriknila, se povzpela kvišku, čredo: bil j f je je razmnoževal ljubljenec paše . Mladički so kmalu poginili; zboleli so, zapuščeni so šbili, popadali so po nežni, zeleni travi in niso več vstali. Nekega večera je prišla žena iz Huarija, vsa koščena, balikrenordeča, skoraj ji je bilo že devetdeset let. Vrtela je preslico in dejala Huinaju. "Tudi ti moraš odtod. Paša-mama, naša malti zemlja te nič ne mara." "Zakaj . . ." "Tako je pač ..." Se enkrat je povprašala listje koka in prerokovala po načinu Tnkov. Niti ena lama ni ostala. od one črede črnih, sivih, rjavih in lisastih lam. Koča je ostala vsa osamljena v gorah. V oni beli noči so se odpravili Huinaj in njegovi na pot na drugo, daljno goro. Molče so romali. Opolnoči so naleteli na čredo črnih lam. Huinaja ie bilo groza. Lluša je poklical živali. A te črne lame so zbežale v svetlo, zvezdnato noč, kakor bi jih podila sama smrt. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po-vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovne. STROJ ZA OBIRANJE BOMBA2A Slika vam .predooa str*j za obiranje bombaža, ki sta ga iznašla brata John in Maek Rust. Ima le eno pomanjkljivost, namreč, da obira obenem dober in slaJb bombaž, do čim ga morajo obiralci sortirati. *0e se bo stroj obnesel, bo izgubilo po južnih državah več delo. 43 "Sedi! Vpričo tebe bom pogledal. Če je vse v redu." Grof Ege je segel v hlačni žep po nož in odbil Jeseni pokrovček. V vato zavita škatla je prišla na dan, in ko jo je grof Ege odprl, so mu oči od veselja zasijale. V štirih zaporednih vrstah so se mu zasvetili nasproti ne vdelani, na povsem svoj način brušeni safiri in rubini, pripeti s tenko srebrno struno na deščico,, prevlečeno s črnim žametom. Skozi okno je padalo solnce na dragulje, da so se iskrili in blesteli v Vidi-;lepih barvah. jo njegova grozodejstva, nje- Draguljar je po vsem videzu dobro pogodil ga samega ne vidijo, ker je ja- 0kns svojega naročnika. Zadovoljen je motril ko previden in strahopeten. ^rof Egge pošiljko. Hitro je preletel spremno To skrivnostno zver so do- pismo in preštel kamne, tipajoč jih s prsti: — mačini dolgo smatrali za meša-' "Ujema se!" Podpisal je povratnico in jo iz-nico med levom in leopardom j in vprav ti podatki so prejšnje j prirodopiisce zavajali. Gepard i je najbolj urna zverina. A celo ta "živi blisk", kakor mu rečejo domačini, ima tekmeca v pragozdu. To pa je rdeči afriški ris, zverina, ki koj napade, čim le zasluti nevarnost. Radi svojega dolgega, prožnega telesa, svojih ko no^s ostrih ročil pismonoši. "Vse v redu." Starec se je dvignil. 44Pa zbogom, gospod °rof!" Pri vratih je mudno postal, kakor da bi zanj Rtvar še ne bila rešena. Grof Egge ^e je spet zatopil v opazovanje draguljev. "Prosim, gospod grof."--je-vprdSal starec plaho, "ali nimate nobenega naročila za doli? Ali kaj drugega?" Ne da bi pogledal kvišku; je grof Ege odki- krempljev in prikrivljenih šap j mal z glavo, je afriški ris strašen so vraž- Zlovoljen je odšel starec iz izbe. Pred kočo storilol pri sestri Za] otrok si bila od nefedaj, Zdaj se je držali poti, koder je bil hodil France; tiho upanje, ki ga je pri tem spremljalo, se mu ni izpolnilo; prišel ni do nobenega lrza lišča, kjer bi manjkala sled onega drugega. Kako natančno je danes opravil službo! — Kakor ibi v »h al, da mu sledim!" Kmalu je prispel do steze na Mitterkaserje-vo planino in opazil na tleh poleg izruvanega debla belo ruto. Pobral jo je, in ko jo je še držal v roki, so se oglasili na stezi za njim koraki. Prišla je Mali in se ozirala za nečim. Ko je ugledala lovca, je pa osuplo obstala. Komaj je pa zapazila ruto v njegovi roki, je skočila k njemu in mu jo iztrgala. "Daj sem! Ruta je moja!'' "Oho! Pri tebi gre pa hitro!" Mežika je je opazoval Sehipper dekleta. Bil je menda zadovoljen. "Kdo pa si? Saj te se ne poznam ne." "Ce te že trapi firbec, Brncknerjeva Mali sem.'' "Kaaj? Mali? Ah, tod torej posedaš? Od-klej si pa spet doma. Preslišala je vprašanje in merila z ne poseb no prijaznim pogledom lovčevo postavo. Na-rnrgodila se je. "Ti moraš biti pa Sehipper?" "Lepo, da si me spet spoznala in dobro ti je nik, ki strumno napada in ne izpusti žrtve. Prirojeno mu je, da vse raztrga in raz mesar i. Celo, če je* v ujetništvu, se zdaj pa zdaj pojavi njegov pohlep je postal in poškilil proti oknu. "Pet ur do tu 0,0r! Kako merica piva bi ne bila preveč!" Ko je dospel na planine, sta ga došla Sehipper in gonjač, ki je nosil na hrbtu kozla, v roki po klanju. Človeku se ne izog- «a okrvavljen oculo, delež, ki mu je pripadel od V 1 * T t * _ , t 1 • i • ne, marveč ga koj napade, zato po pravici zasluži ime "rdeči hudič," ki so mu ga dali buš-mani. So pa še druge manjše zveri, ki se nikogar ne bojijo, tudi človeka ne. In taka žival je, na primer, afriški medeni jazbec. Ta nastopa v tolp.ih. Ko domačini zaslišijo njegove s vojske, ko žvenketanje in rožljanje glaseče se krike, kar naglo pobegnejo. Ta jazbec ni uren, zato mu je moči uiti, toda kogar napade s svojimi drobnici, ko britev ostrimi zobmi, ga ne izpusti nič več. Kadav na pade, je neustrašen ia. vedno iznova naskakuje sovražika in spet in spet rožijaje vzkrika. Ni se mu treba boriti za živež, zakaj s svojimi lopatastimi šapami neznansko naglo izgrebe pogane in miši in žre tudi polže. A ker ga človek more prezreti, ker je jazbec majhen, se iznenada zakadi vanj. Zveri v pragozdu pa niso nevarne človeku samo radi svo-$Lh \ zob in kremljev, marveč uporabljajo tudi drugačno orožje, ki ga znajo izvrstno uporabljati in ogrožati z njim. Tako je prav odličen vojskovodja neke vršite dehor, ki živi v pragozdu in se ga vse boji, ser ta ko neznansko smrdi. Dehor je sicer miroljuba žival a gorje ga onemu, ki mu je v napotje. Tedaj se ničesar ne zboji, tedaj brizgne svojo neznansko žrnredečo tekočino v človeka ali žival, tekočina pa ni le strahotno smrdljiva, marveč je tudi strupena in če kane kapljica k.-mu v oči, povzroči slepoto. razdeljenega gamza. Stari sel ni mogel hoditi z njima vštric in je zaostal. Ob robu gozda — tu je prej opazoval France par iz daljave — >e je Sehipper ločil od svojega spremljevalca. "Tako! In ne pozabi na naročilo za Moser ja. Takoj naj kupi spodnje hlače za grofa in naj ti jih da s seboj." Mož je odšel dalje po stezi, Sehipper je pa krenil stran v gozd; ko je bil sam, je zaškripal z zobmi in zaklel. Na stezi, kjer je močno prehajala divjad, je opazil svežo sled okovanega čevlja. "Tu je bil!" je zamrmral Sehipper in pljunil na sled. dekle zdaj si zala še bolj." Mali .i se potem z vami zgodilo? Ker je sedaj Grega mrtev in nima nobenih dedičev, je sedaj saj Ram ova vaša, kajti do sedaj je bila Gregova lastnina. Glede mrtvaškega lista boste že Uredili, kajti mnogo lažje vam bo dokazati, da vaš pastorek Kurt še ?.ivi, kot pa bi mogli dokazati, da je umrl mesto Grege. Samo to, ker ste Gregov oče, je napotilo dr. Levdena, da je z vami Jiiilostno postopal. Sedaj saj v bodoče" živite tako, kot bi Grega tako rad videl. Moji hčeri in meni je zelo hudo, da sva izgubila Gitv-o. Povejte nam saj, kako je umrl." Strasser pripoveduje s hripavim glasom. "Po vašem odhodu je bolj in bolj hiral, bil je, kot ne bi imel več nikake "volje, da bi še živel. Sicer je še uredil moje knjige, ker je bil preslab, da bi delal na plantažah in ker je na vsak način hotel kaj delati. Toda ko je bil s tem gotov, je popolnoma omagal, kot življenje zanj ne bi imelo več nobenega (smisla. Moja žena mu je požrtvovalno stregla, to mi morete verjeti, pa ne samo, ker smo se bali, da bomo izgubili podporo, ko bi umrl. Toda do nobene stvari ni imel več veselja, samo nad vašimi slikami, ki smo jih morali tudi dati v njegov grob. Vedel je, da bo moral umreti, toda dan pred smrtjo mi je .še rekel: "Rad umrjem, oče, ker vam tako ne morem nič koristiti." Nato je ugasnil kot luč, — je do zadnjega gledal vaše slike in se z njimi zabaval, kot bi ga razumele." Gonda ihti in se vrže očetu na prsi. Oče jo pritisne k sebi in ima tudi sam solzne oči. Kurt se zopclt obrne v sobo, odkar je opazil, da se je stvar malo ugodnejše razvila, kot pa se je bal. Slednjič dobi Strasser petdeset tisoč kron in poleg tega še denar za vožnjo. Tedaj zanj ni tako slabo izpadlo. Dr. Levden je dal tri sleparje z avtomobilom pokojnega strica peljati v Nvborg, od koder so se mogli odpeljati v Ko-tlanj. Ko vsi gredo iz hiše, dr. Levden še s liši, kako reče Kurt: "Ali ti nisem takoj rekel, oče, da je boljše, da svoje kovčege pustimo v Kodanju; prav zastonj bi jih privlekli s seboj tukaj." Rutar tse na/to tudi takoj poslovi s svojo hčerjo. Gonda še vedno joka inoče misli, da je za njo najboljše, da se najprej nekoliko pomiri. Dr. Leyden ostane z notarjem, ker sta se iinela še mnogo dogovoriti. Dr. Leyden spremi oč eta ;n hčer do veznih vrat. 'Draga gospica, to je bilo za vas v resnici žalostno presenečenje. Zelo mi je žal, da vam tega nisem mogel prihraniti," ji reče, ko ji -poda roko. n. Z objokanimi očmi ga pogleda. ^.mm, "Grege niste poznali, gospod doktor in ne morete razumeti, kaj smo ž njim izgubili. Hudo mi je najbolj zato, ker Je Lahka Kaja! — če vdihavate ali ne! Užitek, ki ga boste dobili v lahki ha ji, ni niti malo odvisen od vrste kadilcev, kakršni ste . . . kolikokrat kadite ali koliko Luckies. pokadite. Ugodje lahke kaje in olajševalna lahkost grla, ki ga nudi oni izključni Lucky Strike proces, znan kot "It'« Toasted"' -— sta enostavno namenjeni, da vas razvesele. In istotako vas bo okus Luckies, kajti napravljene so iz najdražjih listov polne tobačne rastline — nežnih srednjih listov. Lahka kaja izrazite bogatosti. Lahka kaja prijazna vašemu grlu. "SWEEPSTAKES" NOVICA! Dobitelje — Mol je PoxMl Odposlali Vstopnico Mrs. Joe D. Pridgen, Jr., U Durham, North Carolina, Je bila zelo vesela oseba, ko je aliiala, da so pesmi, ki jih je Izbrala, dobile v Vašem Lucky Strike "Sweepstakes." Toda kakor piše: "Sedaj sem lelo jezna na mojega moža, ki je pozabil odposlati mojo nagradno vstopnico. On ni ba» sedaj doraa prav posebno priljubljen.** Ali ste vi že pristopili? Ali ste dobili troje izborne Lucky Striken? Naravnajte na "Your Hit Parade*' -ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije — potem poskusite svoje Lucky Strike "Sweepstakes." In če še ne kadite Luekles, kupite danes zavojček In jih tudi poskusite. Mogoče ste nekaj pogrešali. Ceniti boste prednosti Luckies — Lahke Kaj« bogatega, zrelega dela tobaka. k a i a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED" 0»jrlin 1*3«. n,. iMicu Tofa NOVO OROŽJE PROTI NAPADOM IZ ZRAKA Angleška orožarska industrija Vickers-Armstrong je izumila novo orožje proti zračnim nafpadom.oitažje je sposobno s sfera j smrtno sigurnostjo uničiti vsake letalo, ki leJti v višini 2000 do 8000 m ■ „„__t j • r . — —w*'"m ipu \ viKjriu -suuu uo ouuu m. rLZz • "T ' ° Se rU * US