Osservatore Romano v album «Primorski dnevniku ni še bil objavil mojega članka, v katerem sem predstavil nje. govim bralcem Gaetana Sol-veminija in njegovo knjigo kMussoHim diplomat», ko \ie v vastikamkem glasilu isti A. F. kot prej (mneda se za tema črkama skriva neki Fe-derico Alessandrini) sprožil še ostrejši napad proti Salve, miniju pod naslovom «Le menzpgne d’accatto» (po naše bi rekli «Izposojene lažin). A. F. se je v prvem članku zaganjal v Salvemmija zaradi poglavja v njegovi knjigi, kjer očita Vatikanu simonijo pri sklepanju lateramkih dogovorov s tedanjo fašistično vlado. Tokrat pa se je spravil na dodatek C te knjige, kjer opisuje Salvemini zadržanje papeža Pija XI. nasproti manjšinam. Gotovo bo Salvemini sam znal odbiti očitek, da so v tem do. datku laži, in zato ne potre, buje moje obrambe. Jaz bi samo v podkrepitev trditve, da se ie Vatikan z lateranskimi dogovori izneveril svojim lastnim principom in dobesedno prodal narodne manjšine fašizmu, po Mussolinijevi knjigi «Date a Cesare» navedel odstavek, kjer pravi, da je Vati. kan v prvotnem besedilu kon. kordata s členom 39 zahteval, da naj se v novih pokrajinah v osnovnošolskih razredih po učuje verouk v materinščini, a da je pri končni stilizaciji opustil tudi to silno skromno zahtevo glede zaščite narodnih manjšin. Pač pa smatram za svojo dolžnost, da se ustavljam pri drugi besedi, ki figurira v naslovu Osservatorjevega član. ka, namreč Pri besedi «izposo. 1 jeni» (d’accatto), kajti ta beseda meri prpti meni. Clan-kar namreč pravi, da «se je dolgo obotavljal, ali bi odgovoril Salveminiju ali njegove, mu glavnemu viru, t. j. knji. žici nekega dr. Lav a Čermelja, ki je bila objavljena leta 1936 in je izšla leta 1945 v Ljubljani takisto v angleščini v drugi pregledani in dopolnjeni izdaji (Life and Death Strug gl e o f a National Min o-i'ity, The Yug‘oslavs in ltaly). Nekoliko niže pa piše: «Naš »zgodovinar” (t. j. Salvemini) se ne obotavlja, da le da duška svoji mržnji proti Cerkvi in osebi Pija XI., srebati iz ne. kega titinskega propagandi, stičnega pamfleta (libello di propaganda titina), ki je bil pregledan, popravljen in po. natisnjen v atmosferi leta 1945. Zato se razume, zakaj se ga ni upal imenovati». Značilno za moralni nivo clankarja je, da hoče prikazati moj,o knjigo kot «titinski propagandistični pamfletu, ki jo je spisal neki dr. Lavo Čermelj. Knjiga, je izšla prvič leta 1936, torej v času, ko se nikomur niti sanjalo ni o ti-tizmu. Izdalo jo je društvo za Ligio narodov v Ljubljani. Av. tor pa je bil že prej znan po svojih spisih prav o problemih ruiše man jšine na Primor, skem in še posebno o zadržanju, Cerkve proti njej. Tako lahko danes izdam tajnost, da je priloga k pastirskemu Hstu ljubljanske škofije z dne 1.9. marca 1931, ki nosi naslov «Cerkvene razmere v Julijski kra>jini», moje delo in da so to prilogo na dan sv. Jožefa brali v vseh cerkvah Slovenije, ko so po nalogu jugoslovanskega episkopata molili za zatirane brate na Primorskem. O reakciji, ki jo je to branje, združeno z molitvijo za Slo. vence in Hrvate pod Italijo, vzbudilo pni fašistih, lahko člankar poizveduje v samem Rimu, V tej prilogi sem v skr. ceni obliki dejansko že navedel skoraj vse, kar sem pozneje objavil v angleški knjigi, ki jo sedaj A. F.. inkriminira. Da, člankarju A. F. lahko zaupam še več, da sem namreč o pri. liki evharističnega kongresa, ki je bil leta 1936 v Ljubljani, v imenu Zveze društev e. migrantov iz Italije izročil tedanjemu papeževemu zastopniku kardinalu Hlondu spomenico, kjer je bilo v glav. nem navedeno vse, kar lahko beremo v moji knjigi. Ob isti priliki je tudi zastopnik katoliške skupine emigrantov izročil spomenico, ki je bila še obsežnejša ter bolj specializirana in dokumentirana. Morda se A. F. potrudi in ju. poišče v vatikanskem arhivu, seveda če nista morda izginili kakor marsikatera druga neljuba listina. Približno isti material ka. kor v prilogi k pastirskemu Poštnina plačana v gotovini Speoizione in abbon. post. 1. gr. TRST« torek 5. avgusta 1952 Mosadek diktator za šest mesecev Fran Barbalič nove najdbe orožja SJpi pošti in v Miratnarshem drevoredu Smrt je ijeizpirosna. Drug za drugim nas zapuščajo prijatelji in tovariši, ki so se borili z nigimii za naše narodne pravice y Slovenskem Primorju in Istri. Ser se ni prerastel grob dr. Justa Pertota, ko se je raz. nesla žalostna vest, da sta sko-ro istočasno umtrla v Moščeni-ški Dragi gozdarski svetnik v pokoju inž. Ante Ružič in v Zagrebu šolski nadzornik V pokoju Fran Barbalič. Zemske ostanke Anteja Ružiča, ki bo ostal v večnem spominu vseh nekdanjih emigrantov po svojih nastopih in go. vorih na emigrantskih zborovanjih, so prepeljali h njegov rojstni kraj Matulje. Frana Barbaliča pa so položili v zemljo na Mirogoju, kj«r že počiva dr. Just Pertot. Fran Barbalič je služboval kot učitelj v Istri in na Suša-ku, potem pa pri Jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Neven-ljive zasluge si je pridobil s svojimi knjigami in s številnimi članki v raznih listih in revijah, ki so imeli vsi za predmet probletee našega na. roda na Primorskem. Gotovo najpomembnejša je njegova knjiga «Pučke škoie u Istri«, ki je izšla v Pulju ob koncu prve svetovne vojne in ki piodaja izčrpen pregled našega šolstva. Šolsko vprašanje na Reki pa je leto dni pozne, je obdelal v posebni knjižici ((jugoslaveni i školsko pitanje na Rijeci». Podoben pregled verskih razmer na Primorskem podaja di-uga njegova knjiga «Vjerska sloboda Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gorici«, ki je izšla leta 1931 v Zagrebu. S tem problemom se ukvarja tudi knjiga «Proscription du slove-ne et du croate des ecoles et des eglises sous la dorr.ination 1 italienne (1918 - 1943)», ki jo je pisal skupno z Ivom Mihovi, lovičem in ki jo je izdal Jadranski inštitut na Sušaku. Prav do zadnjega pa je z izredno marljivostjo zbiral podatke o parlamentarnih volitvah v Istri in v Trstu. Nekaj izsledkov je objavil v razpravi «Prvi parlamentarni izbori u Istri 184?« _ aHistoi:’* zborniku« za leto 1948 in v raznih listih. Ni p'® dočakal, da bi zagledal natisnjen ostali obsežni del tako nabranega mate. riala. Ko se je seda j za vedno poslovil od nas, je gotovo najprimerneje, da pošiljamo za njim obljubo, da bo mlajša generacija nadaljevala; delo, ki ga> je on začel in d^ ga b^ uspešno tudi dovedla do kraja. L. C. traja že pet tednov HAAG, 4. — Vladna kriza v Holandiji, ki traja že pet tednov ,je danes dalje od rešitve kot kdaj koli. Tudi krščanski socialist dr. Louis Beel je vrnil mandat kraljici Julijani. Poprej je brezuspešno poskušal sestavljati vlado, dosedanji ministrski predsednik, socialist Willem Drees. Glavna težava IVOV ČLANEK »BORBE*1 O SPLETKAH RIMSKIH IMPERIALISTOV govori RIM NE KAZE DOBRE VOLJE za rešitev tržaškega vprašanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — V zvezi s poizkusom Tambronija, ministra italijanske trgovske mornarice, na nedavni konferenci ItaiijanSkin ribičev, da Ježite v čisto gospodarskih vprašanj kakor sklenitev italijansko-jugo-siovanskega sporazuma o ribolovu, poveže s političnim vprašanjem rešitve vprašanja STO v smislu italijanskih zahtev, poudarja nocojšnja «Borba», da so to samo nove izsiljevalne metode italijanske diplomacije, ki ne glede na škodo, ki jo bo imela Italija od tega, odklanja vsak sporazum z Jugoslavijo razen takšnega, ki bi pomenil popoln sprejem italijanskih zahtev. «Borba» naglasa, da je cilj rimskih oblastnikov, ki so na podlagi sklepov londonske konference začeli s postopno aneksijo cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, da pridobijo za svojo borbo proti Jugoslaviji zahodni svet in da jo izolirajo, da bj jo prisilili, da spreirne njihove zahteve. List našteva izjave odgovornih italijanskih krogov o londonski konferenci in ugotavlja, da odgovornost za drznost sedanje Italije nosijo tisti, ki so popustili italijanskemu izsiljevanju in ki danes dovoljujejo intrigiranje v Trstu. «Za(o nas čudi, poudarja ((Borba«, da se prav s te strani slišijo zadnje čase predlogi, ki od Jugoslavije zahtevajo, naj ona najde izhod iz sedanje situacije, kakor da je Jugoslavija odgovorna, da je' prišlo do te situacije«. «Borba» poudarja, da je Jugoslavija pravočasno opozorila na posledice, ki bodo nastale zaradi popuščanja italijanskemu izsiljevanju.. «Bilo bi pošteno, da poiščejo izhod iz zagate tisti, ki so odgovorni za tako stanje«, pravi «Borba» in zaklju- HOTI POSKUSI FRANCIJE da H omajala turiškega beja Tihomorska konferenca HONOLULU, 4. . , Danes se ie v domu letalskih oficirjev v Kanache začela tihomorska konferenca, ki se je udeležujejo zunanji ministri ZDA, Avstralije m Nove Zelandije (ANZUS). V svojem otvoritve, nem govoru je ameriški zunanji minister Dean Acheson zatrdil, da je namen te organizacije preprečevanje vojne in ((element v vrsti akcij, s katerimi skupnost svobodnih naro. dov krepi mir ne le na tihomorskem področju, temveč' tudi v ostalih delih sveta«. Nato sta govorila avstralski zunanji minister Richard Casey in novozelandski zunanji minister Clifton Webb Nato se je konferenca nada. Kratke vesti Vafdisli se pripravljajo na notranje ^čiščenje" KAIRO, 4. — Voditelj vafdi-stične stranke in bivši ministrski predsednik Mustafa el Nahas je odpotoval v Aleksan. drijo, kjer bo predsedoval seji strankinega vodstva, na kateri bodo razpravljali o ^čiščenju« v stranki, ki ga je zahteval general Nagib in ki ga terjajo tudi številni {lani stranke. V Aleksandrijo je odpotoval tudi Serag El Djn, ki ga imajo za sivo eminenco stranke in kateremu velja največ obtožb zaradi korupcije, Vafdistični listi opisujejo aleksundrijsko zborovanje kot «raz£iščevalno akcijo« iz kate re bo stranka izšla okrepljena" Vafdistom nasprotni listi pa zatrjujejo, da se bo stranka verjetno razcepila, ker najbolj kompromitirani voditelji ne bodo hoteli pustiti svojih pozicij. Ministrski predsednik Maher TOKIO, 4. — Častniki glavnega stana so na današnji seji v Pan Mun Jomu, ki je trajala 40 minut, nekoliko napredovali. Dosežen je bil sporazum glede člena, ki se nanaša na odgovornost .vojaških poveljni. kov in sestavljen načrt sporazuma o vseh manjših vprašanjih, razen petega člena. Ta člen zadeva priporočila zainteresiranima vladama in je bil odložen, dokler zavezniki ne bodo proučili severnokorejskih predlogov v zvezi s popravki. Na zahtevo zaveznikov so Se. vernokorejci pristali tudi na to, da se bodo držali prvotnega osnutka, ki pravi, da vojaški poveljniki v vojski ne bodo smeli ponovno uporabiti osvobojenih ujetnikov. Uradno javljajo, da je za. HAAG, i. — Sovjetsko poslaništvo v Haagu je zahtevalo, naj uprava ladjedelnice v Schiedanu zabrani novinarjem, da M se približali ruski ladji «Korzakov», ki jo tam popravljajo od petka. sw»*» H ■s v i im k" % M« Danes, torek 5. avgusta Snežnica, Predobra Sonce vzide ob 4.52 in /atoM oB 19.29. Dolžina aneva vzide ob 19.27 in zatone ob mi m Jutri, sreda 6. avgusta Sikst. Vlasta Korak za zbližanje V zadnjih dveh tednih se je zopet vnela polemika okrog Trsta in o rešitvi tržaškega vprašanja. Na izjave, ki jih je dal italijanski ministrski predsednik in zunanji minister De Gasperi dcpisnku lista «Daily Telegrafih* in po katerih je Italija pripravljena na sporazum z Jugoslavijo o Tržaškem in v vseh drugih spor. nih vprašanjih, je odgovoril v nedeljo maršal Tito. Dejal je, da je Degasperijeva izjava samo propagandnega značaja ter bi za njo rad skril dejstvo, da ni Italija storila še ničesar za dosego tega zbližan ja. Mi sme stavili svoje predloge, je dejal Tito, sedaj naj predloži še Italija svoje in potem se bomo razgovarjali. Demokrščansko časopisje je v zvezi s to izjavo začelo takoj pisati o jugoslovanskih predlogih za rešitev tržaškega vprašanja. Pri tem pa ne omenja samo zadnjega predloga, ki govori o dokončni osiva-ritvi STO z izmeno italijanskega in jugoslovanskega guevmerja, čeprav ta predlog izključuje in stavi od aeta vse prejšnje, ki bi v drugačnih političnih prilikah morda lahko prišli v poštev, ampak govori celo o neki predlagani zame. njavi Gorice za Trst. Razumljivo je, da je tako pisanje tiska tiste stranke, ki danes vedri in oblači na italijanskem političnem nebu, vzbudilo najrazličnejše komentarje tudi na Goriškem. Toda če pogledamo stvar od blizu, je lahko ugotoviti, da skušajo s takim pisanjem, ki nima najmanjše osnove v realnosti, odvrniti italijansko javno mne. nje cd dejstva, da rimska Vladki ni stavila še nobenih predlogov, ki bi temeljili na določilih mirovne pogodbe in bi lahko služili kot osnova za sporazum glede Trsta, kar je predpogoj za jirsi sporazum z Jugoslavijo, od katerega je odvisen gospodarski obstoj Gorice in obmejnih predelov. Kadar smo postavili goriški in beneški Slovenci svoje za. hteve po manjšinskih pravicah in enakopravnosti, smo že večkrat dobili odgovor, da bo 10 vprašanje rešeno, ko bo rešetih tržaško vprašanje. Tržaško vprašanje pa je že bilo rešene, jasno in nedvoumno, z mirovno pogodbo in treba bi bilo le izvesti njena določila. Raznim nejasnim in generičnim zagotovilom, da bo naše manjšinsko vprašanje zadovoljivo rešeno, ko bo ugodeno zahtevam rimskih krogov glede Trsta, pa goriški in beneški Slovenci iz svojih dosedanjih izkušenj niti najmanj ng moremo verjeti, ker za to nima. mo nobene osnove. Prva in nujna osnova bi namreč bila, da bi rimska vlada in Po njenem vzgledu tudi njeni krajevni organi v goriški in videmski pokrajini izpolnili vsaj tiste obveze, ki so jih glede naše manjšine sprejeli z mirovno pogodbo in z novo republikansko Ustavo. Toda ne samo, da nismo dobiti ničesar od tistega, kar nam je v teh dveh osnovnih listinah zajamčeno, ampak so nam vzeli ali pa nam skuša, jo vzeti še tisto, kar smo imeli že pred podpisom mirovne pogodbe in pred izglasovanjem nove ustave. To je najbolj očitno zlasti na šolskem področju, kjer zapirajo naše šole in izganjajo iz njih učence, namesto da bi odprli ie nove, zlasti Po slovenskih občinah v Beneški Sloveniji. Od tu, pa do popravka krivic, ki nam jih je v 25 letih zadal fašizem, je še ze. lo daleč. Južna Tirolska, Val d’Aosta, Sicilija in Sardinija so medtem že dobile svojo deželno avtonomijo, ni je pa ie dobila Furlanija - Julijska Krajina, čepim v je tudi zanjo zajamčena v ustavi taka upravna ure-ditev in celo s specialnim statutom. Zakaj takg? Odgovor je enostaven in jasen: Zato ker so tukaj Slovenci in bi jim potem teže odrekali izpolnitev njihovih upiravioenih zahtev po enakopravnosti. Kako naj spričo takega očitnega kršenja sprejetih obvez še verjamemo, da bodo izpolnjevali nove obveze zlasti, ko ne bodo imeli ničesar več dobiti ali izgubit'? Koko naj sprejmejo tržaški Slovenci povratek Italije v Trst, ko Pa se jim že sedaj v rimskem imenu in po rimskih zakonih prizade-jnjo krivice in vidijo na našem vzgledu, da bi se jim poleni godilo je slabše ? Ali bi ne bil torej znak osnovne politične modrosti, če bi rimska vlada končno dala Slovencem v Italiji vse tisto, do česar ima. mo pravico? S takim dejanjem bi pokazala, da tu ne obstaja demokracija samo na papirju, ampak da je vsaj taka, kot toliko zaničevana ebalkanska» demokracija, ki pa je edina res demokratično rešila manjšinsko vprašanje. To pa bi bila obenem tudi platforma za tisto dobro sosedstvo, ki bi prineslo poleg po-mirjenja tiuii velike koristi gospodarstvu Italije. Glavna ovira na tej poti pa sta nacional-šovinizem m imperializem, ki se jima nekateri krogi nikakor ne morejo ali nočejo odreči. .(Iz «Soče») Jezitt opravila simšhega župana m t Hrasm homii i umi jit tt ir is toit se usta Protest Obe est tov. Pavlina proti odloku videmske prefekture inski svet odobril sanacijo lilice Ascoli GORICA, 4. — V soboto zvečer je imel občinski svet v dvorani deželnih stanov svojo zadnjo sejo poletnega zasedanja. Upravni odbor je na tej seji predložil svetu v odobritev načrt za sanacijo Ul. Ascoli, ki so ga pripravljali že več let. Odbornik dr. Polesi — poverjenik za javna dela — je svetovalcem obširno poročal o načrtu, katerega izvedba bo rešila prebivalce tega starega predela mesta iz nehigienskih in nevarnih stanovanj ter bo mnogo prispevala tudi k1 olep-šanju mesta. Opirajoč se na zdravniško poročilo v zvezi s sanacijo Ul. Ascoli, je odbornik Polesi povedal, da je ta del mesta preobljuden za 1,48 odstotkov, to se pravi za mnogo več kot najbolj obljudeni predeli v Genovi in Benetkah, kjer dosega najvišji odstotek preobljudenosti 0,94. Kakšne so higienske razmere, v katerih živijo prebivalci Ul Ascoli, pa nam pove zdrav, niško poročilo, ki pravi, da pripada vseh 18 jetičnih otrok, ki obiskujejo mestne šole, dru. žinam, ki stanujejo v tej ulici. Sklep upravnega odbora, ki ga je svet potrdil, se deli v dva dela. Prvi del se namreč nanaša na nakup 1352 kv. m zemljišča za razširitev ceste z izdatkom 1.600,000 lir; drugi pa na izplačilo predujma v znesku 43.377.600 za porušenje enajst starih hiš. Družine bodo izselili v nova stanovanja, ki jih bodo v dveh letih zgradili v Ul. 20 septembra med tovarno državnega monopola in Ul. Brigata Pavia Za gradnjo teh stanovanj bo občina vzela posojilo pri mestni posojilnici. Načrt za sanacijo Ul. Ascoli je svet vsestransko odobril, še preden se je kdo oglasil k diskusiji. Nato je odbornik prof. Bet-tiol — poverjenik za finance — poročal o posojilu 30 milijonov lir, ki ga je občina nameravala skleniti z mestno hranilnico, ker pa JI je posojilnica ponudi.' la posojilo pod boljšimi pogoji, je upravni odbor sklenil pred lagati svetu, naj prekliče prejš. nji sklep v tej zvezi in pristane na drugega, kar so svetovalci tudi storili. Nadalje je svet pristal na nakup 2603 kv. m zemljišča od zasebnikov za podaljšanje Dre. voreda Colombo ter odobril višji izdatek v znesku 600.000 lir za preureditev Trga Julija in popravilo Ul. Mattioli. Pri- stali so tudi na povišek plač občinskim delavcem, kot določa zakon od 8. aprila 1952 štev. 212 in s tem izčrpali zadnjo točko dnevnega reda. Nato se je oglasil k besedi svetovalec Pavlin in svet zaprosil, naj svet obsodi odlok videmskega prefekta, s katerim so zaprli slovensko počitniško kolonijo v Ukvah in tako prikrajšali naše otroke za počitek in okrepčilo v gorah. Zupan dr. Bernardis je začudeno pogledal našega svetovalca, kot da bi ta izustil nekaj nezaslišane, ga. Krivica, ki jo je svetovalec Pavlin obsodil, je za nekaj tre. nutkov obvisela v dvorani in spričo njene gorostasnosti se ni nihče upal ugovarjati Pavlinovemu predlogu. Toda župan se je kaj kmalu opogumil in predlog zavrnil, češ da občinski svet sploh ni nikoli vedel, da obstaja v Kanalski dolini slovenska kolonija. Ko je Pav. lin njegov izgovor zavrnil, da ga on sam obvešča o tej ponovni nezaslišani krivici, ki so jo prizadeli slovenskemu življu, je županu zopet priskočila na pomoč jezuitska prisotnost duha. Zahteval je od Pavlina, naj mu prinese do kazov! V torek popoldne naj g. župan pride v Dijaški dom na Svetogorski cesti, kjer bo lahko videl žalostne obraze izgnanih slovenskih dečkov, ki jim italijanski oblastniki ne privoščijo niti oddiha na slovenski zemlji! Predložite prošnje za pokoinino do 31, avgusta številko, ne da bi pri tem potrpežljivo čakali — kot se to večkrat zgodi — da jim pristojna uradnica blagovoli dati zvezo. Nove številke bodo vse iz štirih številk, in sicer od 2000 navzgor. Tudi nova palača družbe Tel. ve v Ul. Crispi bo kmalu končana. Goriška mreža avtomatičnega telefona bo zgrajena po najnovejšem načinu in bo ena najbolj modernih v Ital ji. Za prenos posmrtnih ostankov padlih v vojni VIDEM, 4. — Zveza družin padlih v vojni sporoča, da 12. oktobra zapade rov za sprejem državne podpore za prenos posmrtnih ostankov vojakov in civilistov, ki so padli zaradi vojnih dogodkov na državnem ozemlju Opozarjamo, da rok zapade nepreklicno 12. oktobra in ne bo podaljšan. A S SEJE OBČINSKEGA SVETA V REZIJI V Zaioslno sfanje občinskih financ OROŽNIK: Ste aretirani. Ali ne veste, da je civilistom prepovedano nositi orožje? BANDITI: Mi smo vendar trikcioristi! OROŽNIK: Ce je tako, pa oprostite! Izidi plavalne tekme V nedeljo popoldne so bile v Soči tekme za pokrajinsko prvenstvo pokal^ «Scaricni». katere organizira vsako leto športni časopis «Da Gazzetta dello Športu. Tekme v Gorici je organiziral pokrajinski urad EN AL. Prvi so tekmovali kanuji, katerih se je prijavilo na siart kar šestnajst. Po izločilnih tek. mah so bile finalne na dolžin: j 500 metrov. Rezultati so na-I sled.iji: 1. Kodrič Radovan Pokrajinski odsek vojnih | (ENAL iz Gorice) v času 3'38”; žrtev v Vidmu obvešča vse in-1 2. Bensa Ruggiero (ENAL iz tererente, da 31. avgusta t. 1.! Gorice) 23" od zmagovalca; 3 nepreklicno zapade rok za pred-! Klanjšček Albin (ENAl iz Go-ložifev prošenj za pokojnino v j rice) 24” od zmagovalca; 4. smislu zakona 10. avgusta 1950 j Bensa Anten (Juventina) 43' št. 648, Za morebitne nasvete se od zmagovalca, je treba obrniti med uradnimi Za izločilne lolti Anten (ENAL iz Gorice) v času 51"; 2. Delič Mario (Juventina) 51”1-10; 3. Gajer Gicrgio (ENAL) 52”; 4. Giu-sto Rihard (Zeleni križ) 53”. ort m j na sedež (iSezione pro-vincisie vittime civili di guer-ra», v Vidmu, UL Belloni 12. Septembra bomo imeli Rezultati so nasledji: avtomatični telefon GORICA, 4. — Kot znano, je telefonska družba Telve že pred časom naznanila, da bo avtomatični telefon urejen do polovice prihodnjega septembra. Z avtomatičnim telefonom si bodo ljudje, ki so primorani večkrat na dan dvigati slušalko, prihranili mnogo na času. Saj bodo kar sestavili zaželeno tekme pokala «Scaricni» se je prijavilo 21 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Tekmovali so r»a razdalji 10O metrov. (seveda z delno pomočjo toka. 1. Gregorič Klavoij (Libertas iz Gorice) v času 53”6.10; Capuzzo , . Giuseppe (Zeleni križ iz Gori- govalca; 4. Cnersin Anton, n-ce)i 1T’8-10; 3. Camauli Fran Kolesarstvo Casagrande prvi V nedeljo je cb priliki va. škega praznika organiziralo športno društvo v Slovrencu pri Moši tuni kolesarsko dirko katere so se udeležili številni dirkači iz Gorice in Trsta. Najtežavnejši del proge je bil na Kalvariji, na kateri je bil zasluženo prvi Casagrande Silvano, član društva Inter GO. Zaključni red dirke je naslednji: 1. Casagrande Silvane, Inter iz Geriče, ki je prevozil progo <0 km v 1.25 uri poprečno 37.500 -Mlometrov — HUDA NESREČA Z VESPO GORICA, 4. — V nedeljo popoldne sta šla 24-letni Franc Zonta iz Svetogorske ulice 26 in 22-letna Lilijana Milost s Trga sv. Roka 7 z vespo na sprehod. Vozila sta s precejšnjo brzino. Na Kornu pa sta nenadoma naletela na dva avtomobila, Zonta je z vso silo pritisnil na zavore in se tako u-maknil avtomobilu, toda pri tem je Lilijana Milost zaradi močnega sunka padla na tla. Ker se je pri padcu močno ranila glavo, jo je sam Zonta pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so jo sprejeli na o-pazovalni oddelek. Če je gluhonem piian GORICA, 4. — Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ponoči prišel na pomoč nekemu gluhonememu po imenu Mario, ki je urh: 2. " Torna-1-bi Umberto.l zaradi pijanosti padel na tih in CRAL iz Stražič, 1'40" cd zrna,' govalca; 3. Ladovac Nino, Libertas iz Trsta, 3T5” «d zma. staršev; uradniki: 153 za vsakega otroka, 100 za ženo in 55 za vsakega izmed staršev. Sporazum je stopil v veljavo 16. junija, zato bedo nameščenci, ki prejemajo mesečno plačo, deležni poviška družinske do. klade od 1. junija dalje, nameščenci s petnajstdnevno plačo pa od 16. junija dalje. co (Ze)eni križ) 1’2”6-10; Me. drsani Giancarlo (ENAL iz Gorice), 1’4”, V tradicionalnem plavanju čez Sočo pa je sodelovalo še precej tekmovalcev. Proga je bila dolga okrog 70 metrov. Rezultati so naslednji: 1. Mi- ter iz Gorice, 3’45” cd zmagovalca; 5. Stiglič Umberto, Ace-gat iz Trsta. Kot ekipa je zmagalo kolesarsko društvo Inter iz Gorice. V lestvici za višinsko nagrado je bil prvi Casagrande Silvano član Interja, drugi pa Zaf-ierini. KJE SO VZROKI KRIZE v tržaškem pristanišču? Vsi konkurenti tržaškega pristanišča imajo nižje prevozne stroške in številne redne ladijske proge, Ti st pa je po krivdi Italije ostal skoraj brez ladij in zvez V zadnjih dneh se mnogo go. vori o težavah, ki nastopajo v tržaškem pristanišču in ki ovirajo normalni razvoj prorreta. V iredentističnih listih lahko čitamo o različnih konkurencah ter obenem poslušamo ja. dikovanja o nelojalnosti teh konkurentov, o tem da je nemogoče znižati transportne tarife in ostale stroške zvezane z normalnim tranzitnim prometom. «Stev)lke pravijo, da se je premet skozi tržaško pristanišče dokaj strmo dvigal vse do konca preteklega leta ter da je bil še vedno ugoden v prvih mesecih tega leta, a pričenja polagoma padati, saj so v maju prepeljali skozi Trst 2.215.000 stotov, kar je že manj, kot so prepeljali v maju preteklega leta. 2e pred tednom smo obširno komentirali govor kapitana Co-siilieha, v katerem najvplivnej. ši mož tržaškega gospodarstva jasno zatrjuje, da se nahaja Trst v krizi tranzitnega prometa. Cosulich v svojem govoru med drugim poudarja, da so pogoji, zaradi katerih se mo. ra boriti Trst v p; h rej ene m po. ložaju dovolj znani. Ker se Cosulich na tak «!ep» način otresa odgovornosti, bi hoteli mi nekoliko podrobneje proučiti vzroke zaradi katerih se mora Trst boriti v podrejenem položaju. Konkurenca Hamburga, Bremna in ostal.h severnih pristanišč se je po vojni zelo močno pojačila ter postaja vedno realnejša nevarnost za tržaški promet. Na prvi pogled se zdi nemogoče, da lahko severna pristanišča tako uspešno konkurirajo Trstu, saj sp po nekaj sto kilometrov bolj oddaljena od Srednje Evrope kot je Trst. Dva osnovna faktorja pripo. moreta k temu ,da severna pristanišča lahko konkurirajo Trstu: 1. izredno veliko število rednih ladijskih prog in 2. nizki prevozni stroški. «Hamburger Aben.lblatU poroča. da je število rednih mesečnih prog z odhodom iz Bremna naTastlo na 147. Tako je proti Kanadi, ZDA, Mehiki in Kubi 33 prog (56 mesečnih odhodov), 16 prog (85 odho-dov) veže Bremen s severnimi pristanišči in 12 prog (37 odhodov) veže Bremen z Anglijo iti Irsko. Zveze z Južno vzdr. žuje 15 prog (24 mesečnih odhodov), 4 proge (13 mesečnih odhodov) veže Bremen z Afriko, 18 rednih zvez obstaja s Sredozemskim, morjem, 9 s Pakistanom, 6 z Vzhodno Azijo in 9 z Avstralijo. Hamburg je še bolje preskrbljen z rednimi ladijskimi programi. Po poročilu ((Hamburger Hafen - Nachrichten« veže Hamburg s svetom 188 rednih ladijskih prog, ki vzdr. žujejo 464 mesečnih odhodov ir> od tega: 240 proti Evropi, 71 proti nemški obali, 79 proti obema Amerikama, 40 proti Afriki. 29 proti Aziji in 5 preti Avstraliji. Velik del teh rednih ladijskih prog vzdržuje nemška trgovska mornarica, saj ima v Hamburgu 71 rednih preg (248 mesečnih odhodov. Nemška' mornarica se po vojni izredno hitro obnavlja in je v treh letih porasla od 120.000 boiittoregisirskih ton na nad 1.435.000 ton. Ce primerjamo stanje v Trstu s temi najhujšimi konku. renti, lahko ugotovimo, da ima Trst sedaj komaj 9 (devet) rednih ladijskih prog in to: proti Tiranskemu morju, proti Levantu. proti Rdečemu morju, proti Perzijskemu zalivu, proti Španiji, proti Južni Ameriki. dve progi proti , Južni Afriki in eno proti Indiji. Nidovoljn0 število rednih la' dijskih prog, s katerimi razpolaga tržaško pristanišče, jg že ves povojni čas osnovna zavora za razvoj prometa. Avstrijski izvoznik računa z zelo hladnimi številkami in pošlje svoje blago raje v severno pristanišče kljub temu da mora plačati nekaj večjo železniško ir pamorsko tarifo, ker je go. tov, da bo blago najhitreje vkrcano in izročeno pošiljate potrebujejo Italijani dvojno število osebja. Da že ne govorimo o železniških stroških na Tržaškem ozemljTi, kjer imamo na desetine železničarskih u-službencev za kilometer proge. Tako o vprašanju železniške, ga prometa kot p rednih ladijskih progah, je romalo v Rim brezštevila dopisov, peticij in delegacij bolj alt manj navdušenih tržaških iredentistov. Vsi dosedanji rezultati so do sko. ' rajnosti žalostni, tako da se ..... . nahajamo pred izredno resno ških vozov v Skladišča in zopet | knzo in lahko pričakujemo da iz skladišč na vozove ter na ladjo. Moderni pomorski promet se vedno bolj bazira na rednih ladijskih progah, ker so bolj ekonomične in dajejo večje garancije za hitro in točno dostavo blaga tako uvoznikom in izvoznikom kot ladje svpbodne plovbe. Kdo je kriv, da je Trst sedem let po vojni ostal brez svojega ladjevja, ter da je še vedno zelo slabo oskrbovan z rednimi pomorskimi progami, pa je znan<> prav vsem. 96.000 ton novega ladjevja so po vojni zgradili v Trstu s pomočjo fonda ERP namenjenega za Trst. Niti ena od teh ladij ni ostala v našem pristanišču. Prav v zadnjem času pa skušajo prestaviti celo upravo dveh zadnjih večjih ladij «Sa-tumije« in «Vulcanije» iz Tr. sta v Genovo. poleg velikega števila ladijskih prog, s katerimi razpolagajo severna pristanišča, jim ompgočajp uspesno konkurenco tudi nizke železniške tarife. O teh tarifah so razpravljali že na številnih mednarodnih železniških konferencah, kjer so končno odločili relativno nizke odstotke v prilog Trstu. 2e samo dejstvo, da se mora Trst tako srdito boriti za to, ua Nemčija ne uvaja prenizkih prevoznih tarif po svojem o-zemlju, nam govori, da nj vse \ redu v železniških zvezah Trsta z zaledjem. Trst oskrbujejo teoretično tri železniške proge, dve prehajajo čez jugoslovansko ozemlje, a tretja čez italijansko. Z vsemi mogočimi legalnimi in ilegalnimi sredstvi je Italiji uspelo skoncentrirati večino prometa tržaškega pristanišča na svojo trbiško pro. go, ki je' enotirna, strma, skratka nezadostna za tržaške potrebe. Najpomembnejše pa je, da je ta proga zaradi italijanskega sistema, ki vlada na njej, mnogo predraga ter ne vzdrži konkurence z nemškimi. To ie razumljivo saj prj Nemcih se bo položaj kljub jadikovanju tržaških iredentistov v bližnji bodočnosti še znatno poslabšal. se poškodoval. Pripeljali so ga na sedež Zelenega križa, kjer so mu nudili pomoč. Pri skoku v vodo zadel ob skalo GORICA, 4. — Prosto nedeljo je izkoristil 16-letni Gerard Lu-min iz Ul. Blaserna 8 in se odpeljal s kolesom v Rupa. da bi se kopal v Vipavi. Mladenič je splezal na visoko skalo in skočil v vodo. Pri tem pa ni pomislil, da je bila v tistem kraju voda visoka komaj en meter. Pri skoku je zadel z glavo ob skalo v vodi. Nekateri kopalci so ponesrečenemu mladeniču pritekli takoj na pomoč in ga začasno odpeljali v vojašnico financarjev v Rupi. Malo pozneje je neki zasebni avtomobil pripeljal dečka v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je mladenič pri skoku globoko ranil čelo. Ozdravel bo v 10 dneh. Protestna demonstracija pred podjetjem „Silmera'‘ Včeraj ob 11.40 je skupina delavcev, uslužbenih pri družbi «SILMERA» napravila pred podjetjem v Ul. Mazzini 32. manjšo demonstracijo v znak protesta proti delodajalcem, ki jim baje nočejo izplačati nekakšnih zaostankov. Pri tej demonstraciji sta se med seboj spoprijela dva uslužbenca in sicer 30-letni Spartaco Valente, stanujoč v Ul. Cavana 2 in 23-letni Alfredo Porcelluzzi; stanujoč v Androna S. Tecla 6., ki sta med prerivanjem in suvanjem razbila izložbeno okno trgovine «Alla cittil di Mila-no»; drobci stekla so poškodovali več izloženih predmetov. Ker sta se pri pretepu tudi nekaj potolkla, so ju policisti spremili v bolnico, kjer bosta ostala 5 dni. Ostale demonstrante je policija razpršila. Na omenjenem mestu ni prišlo več do neredov Padec otroka 4-letna Livia caputti, stanujoča v Ul Duca D’Aosta 12. se je včeraj dopoldne igrala z nekaterimi tovariši, na hodniku svojega stanovanja, ko je ne. nadorna padla v luknjo, ki vodi v spodnje stanovanje, pri padcu si je poškodovala čelo, noge in roke. V bolnici bo o-stala 8 dni. Lažja nesreča delavca 28-letm Pedetti Battista, sta nujoč pri S M. Magdaleni 163 je včeraj delal v 2avljah pri podjetju ITALCEMENTI. ko mu je nenadoma priletel na nogo kos železa in ga ranil Pedettija so odpeljali z avtom Nesreča v Ul. Carducci GORICA, 4. — V nedeljo popoldne se je pripetila prometna nesreča v Ul. Carducci, ki k sreči ni imela hudih posledic. 30-letni Lucijan Marconi iz Svetogorske ulice 61 je privozil s svojo vespo GO 2759 iz Korna proti Travniku, ko mu je v Ul. Carducci nenadoma presekala pot 70-letna Rozalija Zucchiatti iz Ul. Favetti 7. Da bi se ženski umaknil, je mladenič naglo zavrl, toda pri tem je zgubil kontrolo nad vozilom ir. padel na tla. Mladenič se je prj padcu le lahko poškodoval. Na mesto nesreče je takoj prišla prometna policija za morebitne ugotovitve. Spotaknilo se mu je GORICA, 4. — Ko se je 23-letni Ivan Altiner iz Svetogorske ulice 99 prejšnjo noč vračal domov, se mu je na Kornu spotaknilo in padel je nerodno na tla. Pri padcu se je ranil v levi bok in v rebra. Mimoidoči so ponesrečenemu mladeniču priskočili na pomoč in poklicali obenem rešilni av. to Zelenega križa, ki ga je nato pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu zdrav, niki obvezali rane. Ozdravel bo v enem tednu. Vozni red mestnih avtobusov Glavni kolodvor ■ Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20. 6.40, 6.50, 7, 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20. 20.30. 20-40, 20.50, 21. 21.15; 21 35, 21.50, 22.15, 23. 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20. 6. 6.15, 6.40. 6.58, 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 20.2 vsakih K miput), 20.10. 20.20. 20.30, 20.40, 20.50, 21 21.10. 21.20. 21.35, 21.55, 22.40'. 23.20. 23.30 in 23.55 Ob praznikihtid-hodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6^40 6.45, 7, 7.15. 7.25 (do 21 vsakih 8 minut). 21.15. 21.25. 21.35. 21.45, 21.55. 22.15, 23. 23.10, 28.40, - Odhodi 3 severne postaje ob 5.20, H. 6.15. 6.40. 6.58. 7.10. 7.20, 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20, 21.33 21.45, 21.55, 22.10, 22.30. 22.45, 23.20 in 23.55. Glavni kolodvor - bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9 14. 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20. 9.50, 15.20 16.30, 17.50. Gorica - Standrci . Sovodnje.: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30, 8.20. 8.40, 10, 11, 12.40. 13.30, 15.30, 16.40, 18, 19, 20. Odhodi s Travnika y Sovodnje: 7.30, 8.20, 11, 13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50, 9, 10.20, 11.40, 13, 14.40, 15.50, 17, 18.20, 19.40 in 20.15. Odhodi iz Sovodenj: 7, 7.50, 8.50, 11.30, 14.30. 19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež: 8.30, 10, 11.15, 13. 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14, 15, 18 in 20. Odhodi iz Stanareža: 8.50, 10.15, 11.30, 13.40, 14.40. 15.40, 16.30, 17.30, 18.40, 19.30. 20.40 in 21.20. Odhodi iz Sovodenj ob 13.30, 14.30, 15.30, 18.30, 20.30. Pred dnevi je imel naj občinski svet po tolikem času zopet svojo izredno sejo. Rezijani, ki sp čitali na občinskih deskah obvestilo za izredno se. jo, so začeli hitro sumiti, da najbrže nekaj ni v redu v občini in zato je prišlo na sejo več mož, ki so poslušali o čem se je razpravljalo. Od 20 občinskih svetovalcev jih je bilo prisotnih samo 13, ostalih sedem je namreč po svetu s tre. buhom za kruhom. Seji je predsedoval župan g. Letič Enzo, star 29 let, ki je najmlajši župan kar ga Rezija pomni in je zelo priljubljen pri ljudeh, ker ne zakriva kar se dogaja v občinski upravi. Potem ko je občinski svet odobril sklepe navadnega upravnega značaja občinskega odbora, je župan na obširno poro. čal o finančnem stanju občine in tako se je izvedelo, da je občina Rezija v zelo kritičnem stanju. Predvidena bilanca za leto 1952 je mnogo previsoka, kajti nekateri dohodki, ki so jih predvidevali medtem ko so sestavljali to bilanco, se ne bodo mogli uresničiti. Tako bo za kakih tri milijonov lir manj dohodkov in zaradi tega se bo občinska uprava morala odpovedati gradnji delavske hiše, za katero je bilo namenjenih v predvideni bilanci 2.200.000 lir. Današnjemu občinskemu svetu je prešnja uprava zapustila skoraj pet milijonov lir dolga, katerega je moral deloma že plačati. Dolg, ki ga morajo še poravnati znaša 'še vedno nad 1 milijon lir in ie prištejemo še bolniške stroške, ki znašajo 4 in pol milijonov lir, ima občinska uprava danes skoraj šest milijonov lir dolga Zupan je v svoji izčrpni razlagi pojasnil vzroke tega dolga, ker takega dolga ni bilo se nikdar v Reziji. Povedal je, da je to prišlo zaradi tega, ker letos ni prišlo v občinsko blagajno nikakih dohodkov od sečnje občinskih gozdov kot druga leta in ker so morali plačati velik del dolga, ki ga je napravila prejšnja občinska uprava. Svojo poročilo je zaključil s spodbudo občinskim’ svetnikom, naj zberejo vse moči v svojem delu, da bodo čimprej izravnali bilanco. Se-veda, da pride do tega, bo tre_ ba, da povišajo davke in da se prodajo ie ostanki občinskega gozda, kajti drugih izhodov ni. Ob tej priliki so občinski svetniki omenili, da bi se lahko prodal za sečnjo drv edini gozd, ki še obstaja v naši občini in sicer v kraju «Crni potok«, kjer se računa, da bodo mogli posekati najmanj 25 tisoč kubičnih metrov drv. S sečnjo tega gozda bi se lahko dobilo kakih deset milijonov lir Gozd pa je seveda vreden mnogo več toda tvrdke, ki kupujejo sečnjo gozda ne plačajo več' kot 500 lir za kubični meter. Ta načrt o sečnji gozda Črnega potoka je vzbudil med ljudstvom val nezadovoljstva, kajti ta gozčl je edino nekaj vredno premoženje, ki ga rezijanska občina poseduje. Ljud. je svetujejo občinski upravi, da naj raje obdavči tiste ljudi, ki so premožni in naj se uvede ntassa di soggiorno« za letovi. ščarje, ki bivajo v Rezijanski dolini. Končno je občinski svet sprejel nov stalež občinskega osebja, ki je zaposleno v obči. ni. Po tolikih letih se je končno vendarle današnja uprava odločila, da poskrbi za uredi, tev občinskega osebja, ki je moralo delati do danes le provizorično nameščeno. Novi pravilnik za namestitev osebja predvideva za našo občino sle- deče uslužbence: občinski t nik. nameščenec ana£ra^*„ urada, občinski sluga in ski gozdni čuvaj nikdar nameščen KRATKEVESH IZ BENEŠKIH VASI Čedad Pred kratkim se je t' Natečaj za izboljšanje hlevov prav tako debro, če ne bolje, ] v bolnico, kjer se bo na orto-oskrbujejo štirje železničarji pedskem oddelku zdravil 30 ljem. S tem si prihrani mučna in draga prekladanja z železni-len kilometer proge, medtem kol dni. Zvišana družinska doklada obrtnikom Zveza obrtnikov sporoča svojim članom, da je te dni prišlo med Generalno konfederacijo obrtnikov in sindikalnimi orga. nizacijami do sporazuma za zvišanje družinske- doklade obrtniškim uslužbencem. Po novem sporazumu bodo de iavci prejeli: po 120 lir dnevne doklade za vsakega otroka, 85 za ženo, 55 za vsakega izmed Te dni so se končale pripra. ve za natečaj, ki ga je tudi letos razpisala Furlanska hranilnica za izboljšanje hlevov v gorskih predelih. Komisija je temeljito prouči, la vse prošnje, ki so jih predložili kmetje, da bi dobili nagrade za izvršena dela. V natečaj je sprejetih približno 300 kmetov, ki jih je o tem obvestilo kmetijsko nadzorništvo« v Vidmu. Razdelili bodo le 118 nagrad, medtem ko se je natečaja udeležilo okrog 300 kmetov, zato bo zelo huda in ostra izbira za določitev najbolj zaslužnih tekmecev. Izmed glavnih činiteljev bodo najbolj upoštevali obseg izvršenega dela, racionalnost in neugodne razmere ter odda. ljenost kraja. Zato bodo nedvomno morali imeti prednost naši kmetje, ker so izvršili svoja dela v zelo neugodnih pogojih, oddaljeni od cest in prometnih žil. Kakor smo izvedeli, bodo le. tos predvsem upoštevali Ter. sko m Karnatsko dolino, kot so lani upoštevali bolj Nadiško dolino. Iščejo delavce za Novo Kaledonijo Pri Pokrajinskem uradu za delo v Vidmu so se te dni začele operacije za sprejem 163 furlanskih delavcev v franco. sko kolonijo Novo Kaledonijo. Potrebujejo težake za težka dela v rudnikih železa in niklja. Delovni pogoji so dobri: pogodba velja za tri leta, me sečna plača je 75 tisoč lir za najmanj 40 delovnih ur, nadure bodo plačane še posebej in vsak mesec bodo dodelili nagrade za storilnost. Delavci bodo imeli letno 15-dnevni do. pust, plačano vožnjo in hrano v Kaledonijo, povratno vožnjo si bodo morah plačati sami dobili pa bodo 10 tisoč lir na račun. Po preteku pogodbe bodo dobili za ves čas vožnje domov in tri nadaljne mesece 70 odstotkov plače. Stanovanje je brezplačno, hrana pa stane me. sečno 20 tisoč lir KINO VERDI. 17: ((Ljubezenski beg«, C. Webb in A. Francis. CENTRALE. 17: ((Seviljski meč«, A. Villar in Anabella. MODERNO. 17: «Pies na gradu«, A. Vallj in A. Centa. ESTIVO. 21: ((Močnejše od sovraštva«, P. White. V1TTORIA. Zaprt. Od 30 tečajnikov to kar 11 na stalno slali jaH# 11 J e- -• , , „ tečaj pa usposobljenost jev. Po nekaj mesecih je ^ polog usposobljenosti teca, kov omogočil tudi z§ra.lj., poslopja pri športnem tS™? ki bo rabilo za stanovanje vaja. raznim podjetjem, 13 kov pa je bilo po izpit®'*! glašenih za sposobne. -j j Medtem so odprli in ski šoli tečaj za zidarje, V \ 30 tečajnikom cmogcč'1 ^ kov no izobrazbo in mežnos peslitve. Lipa pri Št. Pelrl1 Siovenov Cerkvica pri Lipi je j rejša cerkvica naše de,l" f je bila zaradi svojih staS kov omejeno, Prosi®®',«! se zainteresirani č.1IB pd vpišejo. Vpisovanje p-«Adria-Express», Ul-bio Severo 5-b. d"' Khliicvni i*1® v Dalmaciji tiAdria - Express» P*1 br? od 7. do 16. sept*® 1952 *Cl>' IZLET PO DALM*v tJ Vpisovanje do 23. Ker je število omejeno, naj se t® senti čimprej javU0, d V T-(; A D E X ---------------- 23., 24. IN 25. AVJ? V 3-DNEVNI IZLET Poreč Pulj 23. IN 24. AvC'-,r 2-DNEVNI IZUE7 Bovec Kobarid Opatijo Vpisovanje do 1952, pri Ul. F aVS« Stš «Adria9-' Severo 5 b; *e IZ KOLONIJ TRŽAŠKIH OfP V SLOVENIJI bo Radio jugoslovanske cone Trsta oddajal O& TCpOl rtaž* torek 5. t. m. iz Radovljice, sredo 6. t. m. iz Bohinja, četrtek 7. t. m. iz Tržita. Vsak dan ob 14.20 5. avgusta 1952 ^^neobjavljenega dnevnika še/a Mussolinijevega kabineta Pompea Aloisija • • • e ari ij *le,dc>vi. tiste ita-rija r„Jf:-r‘je' da se Jugosla- bi ™ ‘o •'itflo Slnrft °d3ovorili takole: ** '\l obstajala, a Malija m ll.anska težnja, ie Mo l na.Pravila vse, kar Ji‘9 sloK „ nJe,u woči' dc£ bi im Z "5. bilo. Ko je pa Sle:,2 vendarle na- črtipin „ ,'n. (tako eden kot. 6™ia'™ ,. P(lraI vsa tista Si’ lift sfe spletke, ki so fuSoslavije v*6, 2a razbi Janje h'''-e iiip,i V - !n ?w blio r«ž- i;‘ .tistim prelfT-™ reiimom *■ ea jcizizmom. nrnh7tT° PiŠ? V SV0:>i ,E°logna fq%b eT di Trieste» noKHl. ’ Je Mussoii-nzdvajanje r* T- a 'jledala "«j tiCa# med /(„?; ■ ((Prmtelj- 30- To talijo m Juciosla- rti n°vih konceh- zname-! ^ooa t 'C£S‘J Italiji) je w fcmlfcl - f ” zname- n kolonu MncestJ Italiji) je ^?4„ Okovanjem 0:!1>CBOV td. nunziata»- On »nk - je nekaj pozneje sledilo — «Auschlussa» — priključitev Avstrije fc Nemčiji. Tolmač Mussolinijeve zunanje politike. Coppola je pisal 1931 v reviji «Politica»: «Ta restavracija Habsburžanov v zmanjšanem obsegu, naj bi onemogočila «Anschluss»... poleg tega bi morala, dobro vplivati na Hrvatsko, da bi se razbila enotnost Jugoslavije, kar bi nudilo Italiji priliko, da zabije v podonavski bazen klin in ustvari jez, ki bi onemogočil vpliv slavizma proti Jadranu». Pozneje seveda, ko je uvidel, da. je to iluzija, je Mussolini opustil idejo restavracije Habsburžanov s središčem na Dunaju, kamor bi spadala tudi Hrvatska za Slovenijo, ter je prešel neposredno na razbijanje Jugoslavije, s tem da dobi Italija del, ostalo pa pride pod njeno kontrolo v tej ali oni obliki. Dalmacija je prvi cilj italijanskega osvajanja- 23. oktobra 1931 je imel Mussolini v Neaplju govor pod velikim gestom vDalmazia. o morte!». Govor je bil konkreten. Na vpisnem listu, katerega so jeseni 1931 dobili študenti, ki so pristopali v «Univerzi-tetno fašistično organizacijo», sj bile natiskane naslednje be-seSe: «Dinarske Alpe so prava meja Italije in. Balkana. Od Va-krri do Kotora na tisoče bratov trpi in čaka. Italijani! Ne pozabite nikoli, da Dalmacija, čeprav je italijanska, še vedno pripada Jugoslaviji». (Pariški «Te7nps» od 25. 10. 1931). Tudi ta cilj bo prej dosežen, če bo podpirano ustaštvo, zato so bila v Italiji 1931 organizirana vojaška taborišča za ustaše: «Medtem ko je Japonska prodirala na Kitajsko, prav proti koncu 1931, je bilo na Madžarskem. na posestvu Janka Fusta, ustanovljeno taborišče za pripravljanje pobeglih hr-vatskih fašistov. Madžarski eksperiment je bil posnet po mizein, Vmii temi f)esec^an17V'u»naa”!, in 1?-- Va/jai Je Mussolini že oSeParatistlVeze S hrvat' Uee{'i°PPio %ocoiUi ■i0Th’ 0 h lpGu^Tig'i,ocn0), P*se Raf- tia k Mrdi l'J22-l^°'jem de' % .946». Pravi, V°W> 1-ofco nnIs.točas,io Šel potTh■ po,po1' II la Contarr«;- ln hrez Ci'na d«‘f * Te b-?”' Guarn' 33 (sf5D°hčna ir, a to «zna' Oi/ri ‘ a>) Mussolini- KisIZMa ^ ŽS°f^nkciL°d 19?2- f° Tka t\odd^ za sredi. ifSLp rT«™ '• •PM al osla tni ,da je «»ri-’ k,er je «0-O'!sl °dnosiU [e’ fa so poSta-nc . Uiio VeZed /tahjo in Ju-^aU^a 3s2fi posebno ' S' »«rl*Lnta’J?-,je beo' C° U,ko jin‘ odbl1 ratifi- lsklh l llrie^lOVa^iU ^°nvenrr0Van^ <{ne~ -^Polnile rimski ’ ki nai bi i z n°vimi\skl PaH iz ,eta r°"ski^soiini »«- SJ liji k, ’ rf Janije i,Vl}a 2asužnjc»a s ttlgoslam « ‘^“bijorije kli- ^Ž?..^aaLLb0fe>>- v zveri Ničiln-us^4C ie, je Ju- ”l t.U \ 0?-7 Proti ^ lin so(‘ni *a’itevala za.šči-*>lni 'Mileni,! ■ se prav zato k;f0* Ouarrinr ^‘avaniu to.ZP^boli J Blle' trudi, da ^ razbitje**11 iH p0spe* '°^XkazaTini Piie: '^tiko do utel v sovraz-fktu d«ce želP'!?a°,Slaviie’ 3« ‘1*4 de*ele k\lh0kro« » (i|P'o.v, proti n£] , nh niobi- ZoMtvo °°v tudi sklepa' *"■ in a* Madžarsko, ‘nito -,ž n!°' “ s ti-banijo. s sPodk !so;iiij Mal° Pi-o); ?!stična Podpira vsa pc-^etaBdn0 P°df,t-resto 4ntp ^ ^30 jc ; paveliča, usta-" ie * vatskn aPredstavnika >C° ” času V naroda»- Bi- SlVrsta „ bila prat) a^]anskem ti- ; ^ Od Ža' hTo,rrtins^ «Lo ^arodninl1 mnogih kr ^1 1'orin*l ]ak(,v v emi-k 0 Gaz-et- i>04S nek°d 18■ fi' I9K & ter Paveličevo %aio Ugotnv‘i«. da varanu, n£la* P01™' Gotovo ste že srečali kdaj človeka, ki je imel zelo svetle, skoraj kot lan bele lase. ki je skoraj mižal, kot bi se mu bleščalo in tudi njegove trepalnice so bile bele. oči pa le za spoznanje rdečkaste. To so tipični znaki anomalije albinizma. To ni navaden plavolas človek. kakor je skoraj petdeset odstotkov prebivalstva sveta, ampak je to bolezen, čije vztok je neka motnja v barvnih žlezah. Rekli smo že, da taki ljudje pripirajo oči, kot bi se jim bleščalo. Saj se jim v resnici tudi blešči in so njihove oči mnogo bolj primerne za mrak ali celo noč, kakor pa za dnevne svetlobo. Morda se bo kdo tudi spomnil opisov lova pariške policije na nekega takega nesrečneža, ki je poleg te razmeroma majhne hibe postal, verjetno prav zaradi tega. tudi znan kriminalec. Dočim je morala pariška kriminalna policija zasledovati- tega nesrečneža celo z reflektorji, je on v skoraj popolni temi brez najmanjše luči bežal pred svojimi zasledovalci in jim ubežal, pozneje pa jim je prišel povsem po naključju v roke na svetlem. Takih albinov je zelo malo in bolje je. da je tako, kajti, kljub temu da ni to neka resna bolezen, je vsakemu to neprijetno. Ugotovljeno je, da so vsi ti ljudje ali obremenjeni z občutkom manjvrednost; ali pa kako drugače neuravnovešeni. Tudi med živalstvom srečamo albine. Tu ne .smemo misliti na vrste živali, ko dobijo zaradi okolja, v katerem žive. tudi belo dlako, kakor n. pr. beli alj severni medved, severna lisica in druge. Tu tudi ne smemo upoštevati planinskega zajca ali orla, ko se v, zimskem času, ko v višjh legah zapade sneg, tudi njegov kožuh prilagodi okolju ter spremeni svojo poletno barvo v zimsko, da se tako varuje. Albinizem jemljemo tu kot poseben fenomen, ki ni v ni-kaki zvezi s temi povsem normalnimi ter prirodnimi pojavi. V tem smislu so doslej pnro-doslovci ugotovili, da je med ptiči manj albinov kot pri drugih vretenčarjih, vendar da je med plazilci bilo doslej zazna- movanih najmanj albinov Isto velja za ribe. ki so izredno redke. Ta pojav je bolj pogost med sesalci, kjer se je cesto našel cel trop ali vsaj cela družina albinov, in to predvsem med jeleni, med lamami ter med srnami. Pred kratkim so ulovili v Indiji tudi belega tigra. Znano je, da živi v Indiji tudi beli slon, toda teh je več. Belih tigrov, 'albinov, so doslej zaznamovali, odkar se za to zanimajo, le okoli petdeset. Tega tigra, ki smo ga pravkar omenili, so ujeli živega. Bilo je pa takole. Ko so pred kratkim priredili lov, so opazili na lovu neko tigrico-mater ter njene tri mladiče, od katerih je ‘bil eden bel. Mahai-adža, ki je bil tudi na lovu, je ukazal ujeti to žival živo. Po tridnevnem lovu je končno uspelo lovcem segnati vse te štiri zveri v neko jamo. Od tu so pa polovili vsako žival posebej. Dočim so ostale tri pobili, so albina pustili živega in ga udomačili na dvoru maharadže v Rewi. Da je pojav albinizma tako redek, nam priča tudi stari slovenski pregovor, ki pravi: «Je tako redek, kot bela vrana«. Da je to v zvezi s tem, je gotovo, kajti znano je, da je vrana črna. In vendar so včasih dobili ali vsaj videli tudi med vranami kako belo vrano-abil-no in od tod tudi ta pregovor. Mednarodni kongres geografov Od 8. do 15. avgusta bosta v Washingtonu 70. mednarodni kongres geografov in 8. letno zborovanje mednarodne geografske zveze. Obeh sestankov se bo udeležilo okoli .1000 geografov iz kakih Y0 držav. Zbor zemljepiscev bo podal pregled o znanstvenem delu raznih komisij, ki proučujejo letals j® *-*-», ct Tu. /C-«—- 7^0. o- "C/—C v-' J' ^ 7Ujun-<^ TU S-la bo kot pooblaščen predstavnik italijanske vlade, podprl akcijo ustašev z orožjem, potrebno opremo in denarjem, poleg tistega, kar je že dajala osrednji: vlada v Rimu!» V svoji «odredbii) št. 4 z dne 15. decembra 1933 je izjavil Pavelič, da mu je uspelo «v tujem svetu vzpostaviti vojsko» in da. —o t ca. ,JSnZt Bucik: Alojz Gradnik in njegova rojstna vas Metfcma v ozadju. (Last Narodne galerije v Ljubljani) st? za kosilo suhe ribe, «renge», in polento. V devetdesetih letih je neki medanski rodoljub dal očetu Gradniku kos zemlje, toda ta je bil le pet metrov dolg in štiri širok. Bila je to skalnata pušča, na kateri je raslo trnje. Danes se nad tem koščkom dviga zadružni dom, greda sama pa je spet opuščena. Oče Gradnik pa je bil tudi s tem zadovoljen. Posekal je grmovje, sesul živo skalo in v košu nanese] prsti, da so poslej imeli vsaj radie kam vsejati... V gorišk; nemški vadnici :,e bi! Gradnikov razrednik Ivo Mercina, ki je bil človek buda-lastega obnašanja, brez vsakršne pedagoške intuicije. Ob začetku leta je vsakogar vprašal, od kod je doma. Učenci so mu povedali. Gradnika že od vsega početka'ni maral. Odklanjal ga je kar nasploh in ko mu je povedal, da je iz Medane je dejal: «Aha, Bric, hudičev stric!« Sošolci so se zakrohotali, Gradnik pa je povesil oči... Jasno je, da so take neslane opazke kaj slabo vplivale na boječega učenca in ga obenem še bolj prepričevale, da je prepad med reveži in bogataši strahoten in da ga on niti poskušal ne bo preskočiti. Temu primerne so bile tudi ocene, ki jih je Mercinova dlakocepska pisava z vso natančnostjo napisala in dala 1. de-cu in njegovim predstojnikom v goriškem Alojzijevišču. V slovenščini in nemščini je dobil tedaj dobro, toda odlično na koncu semestra zgovorno priča, da prva ni mogla biti realna ocena. Gradnik je postal odličnjak in s tem najbolje odgovoril na Mercinovo neslanost. 30. junija 1893 je Mercina izdal poslednje spričevalo. Gradnik je ostal vseskozi na višini, kar mu je dalo jamstvo za gimnazijo. Obe leti svojega učenja v go-riški normalki je stanoval v prav tedaj ustanovljenem Alojzijevišču, klerikalnem zavodu za dijake. Duhovni vodja tega zavoda je bil Mercinov stric Franc, goriški stolni kanonik. Bil je prav star mož in dokaj podobnih potez z nečakom. Oba sta bila doma iz Goč pri Va-pavi. Gradnikovi sošolci so po onem znanem pozdravu učitelja Mercine. kaj kmalu začeli ubirati na njegove strune. Kmalu so bila vsa mlečnozoba usta polna «duhovite» Mercinove opazke, kar je mladega Brica močno odtujevalo od njegovih tovarišev. » «•* Poleg Alojzijevišča je bilo semenišče, katerega je vodil dr. Anton Mahnič, medtem ko je vodila Alojzijevišče neka sestra iz reda sv. Vincencija s samostanskim imenom sestra Ana-kleta. Otroci so ji rekli sestra Prekleta, pač tako. kot je zaslužila. Sicer je zavod vodil neki Ličan, ki pa spričo Anakle-tine samopašnosti ni prišel kaj prida do veljave. Kruha je bilo v zavodu do-cembra 1891 na vpogled učen-volj. Pred jedilnico je stala omara, na katero so dijaki metali ostanke — kruhove skorje - te je sestra Anakleta vsak teden pobrala in skuhala tako imenovano sopo, ki je vsaj enkrat na teden prišla na mizo. Za dijake so bil; takrat najhujši trenutki, kajti šope ni maral nihče, sestra Anakleta pa je zahtevala, da nihče ni pustil na krožniku niti grižljaja. Ivan Pregelj, ki je bil nekoliko mlajši od Gradnika, šope nikakor ni mogel jesti. Pri neki taki ve čerji je stresel šopo v žep. Ko je tako «povečerjal» ga je poklicala sestra Anakleta k sebi. Bila ga je namreč opazovala. Pregelj je trepetajoč šel pred sestro. Sredi jedilnice se je moral ustaviti in vso šopo pojesti, (Nadaljevanje) uQotavlja, ~ d, te°„ n'?aovi argu v^hrantn nf na politič-So 'is(e9« hriiifi ,cmveč misel-!) l , Mie o S’Ceoa Prodan JlOoslaviEr°S>ra.mu usta-5s. ll ln dodaja, da featerei«er?- P.0?Pešuje 0 P, X rr-','llerew yr *jy*h>K.au,jK riph udi ,„ ■! 0 izbruhnil a SL'"'lanski «Corrie- p,*<‘ Pozitivno „«r>0 Sn, Ust°m. adil?™lh'i P^vi: ®°ča .e3a tis/, kampanja ita-rcč;i’; ce jK bi 'a nemo- P osebno na-, Ok dlPlo,nat, niesta». («Mus-S™9 '93o ‘CO>> 329) siiir, Zl'e-r, , le načela rea-’V 0rn in nnl italijanskim . 'lems-Ki7ti naciz- r7g°slava faeS^ija ob! bila• kot tu- S« r" da b0 J>. n feta dvema or- So '1 je ttuJJ? ”e ie Prei Č# /°djo° ^IPavelfia^ti Vi? «od}‘o° ** | p°litičnniev' ki sp jp K 4c°ed M: 0 biii\JIrVat.,^J.rija, Mn. }n Slovenija Seri v kroni, ki Mornar se je prikazal na Glavi; zavpil je: «Sporočite kapitanu, da voda ne teče!« Toda takoj je tudi opazil, kaj se je zgodilo. Odhitel je proti ladji. Kapitan je pritekel skupaj z mojim očetom in se razvnel ko ogenj. Takoj da bo odplul. Obvestil oblast. Tožil vas, da plača škodo. In nikoli več ne bo poštena nobena pomoč takim divjakom; v nobenem primeru in nikomur-. Moj oče ga j-^ miril, t.oda zaman. Se udaril bi bil kapitan; če množica ne bi bila ostala mirna, brez besede, skoraj brez sleherne kretnje. Ko da je tokrat, čutila in priznavala, da je kriva. Kmalu po tem pa je prav tako molče gledala, kako mornarji zopet vlečejo cevi na ladjo, kako odvezujejo vrvi in kako se ladja odmika od obrež. ja, da bi se počasi obrnila in brez pozdrava z vedno večjo naglico odplula proti vhodu v zaliv, izginjala v sencah prvega mraka. Vsi so gledali v tisto smer, tudi potem, ko je že izginila, kajti prkazol se ]e čoln, s katerim sta se Goljat in Sibe vračala i/. kimnolorr.a. Mahala sta z nečim, kričala sta. Hitro sta veslala. Kmalu ju je bilo mogoče tudi sli/ati: «V vas! V vas!» Ljudje so .*e spogledali. «Da se ni v vasi pripetila kaka nesreča? Mogoče gori? Iz kamnoloma sc vidi v vas.» «Bog pomagaj! ln Mamka 'ttiadmU /ha*M božja!« so se vznemirile ženske. «Goljat, kaj je? Kaj je?» Coln je že pristajal. «Hitro v vas. Nevihta se približuje.)) «Kakšna nevihta, burkež!« «Od tu se še ne vidi, toda onstran preliva je vse črno. Naglo.ma se približuje čez morje Naravnost proti nam... Prej bo v vasi kakor mi.» Dosti jih je bilo, ki so zmajevali z glavami in niso verjeli. Drugi pa so dejali: »Saj so tudi mornarji' povedali isto. Nekaj mora že biti.» ((Poslušajte!)) je zopet zaklical Goljat. Morje, ki je bilo do tega trenutka mirno ko olje, je zava-lovilo in začelo komaj opazno udarjati ob čeri obrežja. «Bo. Vreme se bo spremenilo.)) Ena izmed stark pa je zakričala: ((Poglejte Svetnico. Zopet se ji blede. Vselej jo prime pred dežjem.« In novo upanje je zraslo v ljudeh. Bog reveža ne zapusti. Nevihta je tu. Dovolj bo nebeške vode zanje, za živali, pa tudi za trte. Se pred dnevom bo vse dobro. Nebo se jih je usmililo. ((Domov! Domov!« Vsi so skočili, da bi odvezali živino in io odgnali. In res, še preden so se dobro premaknili, so se prikazali v somraku nad vhodom v zaliv najviše pod nebo moleči robovi temnih, gostih oblakov, v drago pa je dahnil prvi dih vetra in se podvizal proti vasem. ((Hvala ti, Bog! Hvala ti. Mati Božja!« «Te Deum lauda-mus!» se je zaslišal globoki Prerokov glas. In vse je pohitelo proti vasi. Dolga, siva procesija živali in ljudi je stopala mimo naše hiše ko večerni strahovi, spotoma pa so prepevali cerkveno pesem. Vedno tiše se je slišalo petje utrujenih glasov brezbarvnih in brez pravega zvoka, spremljali pa so ga zamolkli, pretečj klici starega berača in visoki vriski in smeh svetnice Livije. X. Mati je prižgala svečo na mizi, mi pa smo ostali pri vodnjaku. Globoko smo vdihavali vetrič, ki nas je hladil, gledali smo v nebo, ki se je bolj in bolj mračilo in se naglo preplezalo z vedno bolj črnimi oblaki. V hišo smo stopili šele takrat, ko je petje kmetov zamrlo nekjs v daljavi in je v našem mrtvem, praznem pristanu zopet zavladal nam tako dobro znani molk. Oče je hodil sem in tja po sobi, vsak čas kuhal skozi okno, pogledoval na barometer. »Cernu zopet gledaš tistega goljufa? Kaj še dvomiš? Sedi!« mu je rekla mati. «Saj si se danes dovolj namučil s tistimi divjaki. No, si videl, kakšni so?...» «Beži no. Vse to ni nič. Ubogi, revni ljudje so!... Pa moj barometer. Ko da je postal večji poštenjak- Slišiš. Okno ropoče v sobi. Dobro bi bilo zapreti ga, toda pošteno. Stari Prerok nam je obljubil pravo povodenj. Tudi potrebna nam je.» Bolehni mož s plešasto glavo in belo brado ni nič več kašljal, hodil je zravnan, bil je videti mnogo mlajši. Dlani je začel treti drugo ob drugo; name se je oziral s svetlimi, nasmejanimi očmi. Mati je opazila njegov ■ pogled, pa se je tudi sama ozrla name z očmi, ki so bile še veselejše kakor njegove. «Peio! Kaj praviš pa sedaj o našem Vladu?« «Kaj naj bi rekel? Na dež ga bomo pognali. Premoči naj se kar do kože... do kosti.« «Da, da. Zaradi njega nam Bog tudi pošilja dež. Predvsem zaradi njega in zanj. Poženimo ga na dež, poženimo ga...« ((Čemu pa to? sem vprašal kar moči nedolžno, čeprav sem razumel smisel njunih besedi. «Ker bi brez dežja ovenel. Ovenel bi. sinko, prav kakor naše mlade trte v Nerezinah... Da, vse je rešeno. Samo poslušaj!« In prisluškovali smo, kako eunaj pošumeva morje in se veter vedno močneje razvija, v sobo pa vdira svežost, ki naznanja dež. Mati je spravljala v posteljo najmlajšo sestro in brata; starejši sestri sta pospravljali mizo; jaz pa sem sedel zraven vrat. In čim dalje sem zrl očeta, .tem bolj so bledeli in izginjali izpred mojih oči dogodki tistega dne. Vsi klici, vpitje in pestmi so se izgubljali nekam daleč spričo besedi tega človeka, ki se je še vedno s skoraj mladeniškimi kretnjami sprehajal po sobi. Po sreči, ki je sijala sedaj z njegovega obraza in iz vsakega zvoka njegovega glasu. sem razumel, kolikor je mora' pretrpeti tiste dni. ko se je •bal, da ga bo suša prisilila, da odreče materi tisto, kar ji je bil le stežka obljubil. Nisem točno vedel, zakaj, toda dozdevalo se mi je, da tudi njega prav kakor mater mori žeja, hujša od žeje velikoselskih kmetov... In vse to največ zaradi mene... Hotel sem steči k očetu, se mu obesiti za vrat, toda nisem mogel premagati strahu, ki me je obhajal vedno pred tistimi, ki sem jih ime) najbolj rad. Da ne bi sedel kar tako, in da bi se čim laže vsega tega otresel, sem poiskal vedrico; podstavil sem jo pod žleb, ki je bil nad hišnimi vrati. Mati je prav takrat prinesla na mizo večerjo in tisto malo vode, kar je je skrivaj dobila od kapitana, ko so padle prve kaplje dežja na našo streho. Skozi strop, ki je bil samo iz desk, smo dobro sližali, kako štropotajo — spočetka redke, toda debele, nato drobnejše in bolj nagosto potem je začelo enakomerno deževati, posameznih udarcev nisi več slišal, ampak samo neprekinjen, enakomeren šum. ((E, ko bi takole vsaj nekaj časa šel!« se je oglasil oče. Nad drago je zagrmelo. Grmenje se je razleglo po vsem i-alivu, nam se je pa zdelo, da se trese tudi hiša. Sum je prišel v vihro, v klopot in bob-nenje.Ploha je trajala dolgo, postajala vedno močnejša. Slišali smo, kako kaplja voda skozi staro streho na stropne deske nad našimi glavami. Tu pa tam je kapljalo že okrog nas. «Strah me je, da bo dežja še preveč,« je spregovorila mati. «Se v klet nam bo prišla voda.« «To kaplja vino v naše sode.» Žlebovi so ropotali in kloko-taje požirali težko vodo. Slišati je bilo, kako se voda zliva niz-dol po Glavi in teče po uličici ter udarja ob naša vrata. Od časa do časa nam je prihajlo na uho šumenje, ko da nekje daleč pada slap. «Prava povodenj bo!» «Menda ne boš začel tudi ti kakor naš Prerok?« «Toda človek božji....« «Molči. In če bi tudi bilo tako'.' Samo dolinice bi mal0 trpele, kjer se tako in tako posebno ne goji trta. Višnje in smokve smo pa že tako obrali... Zato pa samo: poslušaj!« Ploha je ponehala. Hrup okrog hiše pa se nam je zazdel večji. Voda je šumela po Glavi nizdol ko majhen potok; še v hišo nam je malce tekla. Na strehi pa je bilo že precej tiše. «Kaj je neki to?« vpraša mati, prisluškujoč tistemu oddaljenemu šumenju. «Voda bo, ki teče po klancu iz Male vasi. Iz Konšilj-erjeve globeli se naglo spušča proti pristanu. Tam bi bilo lahko tudi kaj malega škode.» «Mama! Naravnost na glavo ti kaplja, pa nič ne čutiš,« sem vzkliknil, sestri pa sta prasnili v smeh, ((Čutim, sinko. Čutim. Toda nalašč se nočem umakniti. Tudi mene naj malo namoči. Bog-me, tudi jaz nočem zveneti... Ali ne, Pero? Letos Vlado,, prihodnje leto pa ti dve najini golobici. Da nama ne bi podivjali v tej puščavi. In potem vsi. Tudi midva, čeprav sva stara.s ((Počasi, žena. Počasi!« «Ti se vedno česa bojiš. Ali vidiš, kako Bog pomaga.« «Tako boječ pa tudi nisem. Toda ne gre, vzeti štirim, da bi dal enemu. Veš, kako je bilo zadnja štiri leta?« (Nadaljevanje sledi) to, pot iz žepa seveda. 22. novembra 1896 je bil dr. Mahnič imenovan za škofa na Krku. Tedaj je semenišče zapustil in na njegovo mesto je prišel zloglasni Castellitz. ki je bil strah in trepet goriškega Malega semenišča. Castellitz je bil lepotec in .se je tega tudi zavedal. Bil je profesor na ženskem . učiteljišču in si tam pridobil nemajhno število ((prijateljico. V teh stvareh je bil živo nasprotje Mahniča — asketa, kakor tudi v odnosu do svojih gojencev. Za semenišče je nastopilo obdobje, ko jim n; bilo več dom. ampak ječa, iz katere so dijaka lahko rešili le starši, če so prišli na obisk. Tedaj je dijak dobil nekaj ur svobode. Taki žark; so sicer redko posijali, a so jih ubogi dijaki takrat z večjo naslado pozdravljali. Castellitzu pa se je kmalu priskutila tudi ta .svetla točka. Prekrške je začel kaznovati na ta način, da ni dovolil prostega izhoda. Pisatelj dr. Ivo Šorli navaja zanimiv primer iz svojega življenja v semenišču. Nekega dne ga je obiskala mati m vratar mu je naznanil njen prihod. Fant je ves vesel tekel h Castellitzu v pisarno in ga prosil za izhod. Šorli pa ■je bil na glasu, da nič kaj rad ne hodi po kosilu v cerkev, tako kot Gradnik ni hodil nikoli. Castellitz je imel dosti ovaduhov, tako imenovanih tercijalk, ki so mu nosili taka sporočila, zato ' je Šorliju odgovoril: «Kdor ne čuti potrebe, da občuje s svojo nebeško Materjo, tudi pogovora s telesno ni vreden!« (Dr. Ivo Šorli: «Moj roman, Ljub 1940, str. 54). To je klasičen stavek iz pedagoške kuhinje semeniškega ravnatelja Castellitza, ki je bil krona tedanjega vedno bolj napadalnega goriškega klerikalizma. Takih primerov -pa je bilo Pesnik z vnukom v semenišču še več, saj je ravnatelj Castellitz preprosto črtal obroke hrane, če mu dijak ni znal odgovoriti... * *• « Ta semeniška mladina pa je imela skupno potezo, da je strastno rada brala. Prebirala je vse, kar ji je prišlo pod roko, dasi je bil semeniški indeks dokaj obširen. Na njem so bili kar vsi klasiki, ne glede na to ali so slovenski ali ne. Tako so uživali to «čast« poleg Prešerna tudi Goethe, Wieland in Schiller. Gradnik je dobil Prešerna že v drugi šoli. Bila je to Gionti-nijeva izdaja — majhna rdeče vezana knjižica. Gradnik j0 je imel vedno pri sebi in jo je kar naprej prebiral. Ugajal mu je, morda še toliko bolj, ker je bil prepovedan, toda bodi tako a-i drugače, prisvojil si ga je docela in ga poslej postavljal med prve pesnike. LADO SMREKAR VREME temperatura v stopinje. Vremenska napoved za danes: Lepo vreme z rahlo oblačnostjo. Temperatura brez posebne spremembe. Včerajšnja najvišja Trstu je dosegla 30.6, najnižja 22.3 STRAN 4. SPORTHA POROČILA S. AVGUSTA 1952 •:ri .. :.i AL:] 11 I 4 B i iNfi 1 n I i § $' ^ ' Hi . 1 lil ‘lilllijliiii itf i lili 11 1 mrl .::::: :: ililllii 'iii iiiii innnsHiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi™ RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje. Jug. cone Trsta: 20.00: G. Verdi: »Simon Boccanegra« opera v 3 dej. — Trst II.: 18.15: Richard Strauss: Koncert za oboo in orkester. Trst I.: 23.00: Iberske narodne pesmi. »"TV nija: 21.00: Celakovski in Prešeren. 22.20: vasi 1 Mirk: Simfonična suita, Karl Pahor Scherzo. SREBRNA MEDALJA XV. OLIMPIADA JE KOHCAMA Na olimpijskem stadionu v Helsinkih je ugasnil olimpijski ogenj, ki bo ponovno vzplapolal čez štiri leta v Avstraliji - v Melbournu HELSINKI, 4. — Lep sončen dan je včeraj ponovno odel glavno mesto Finske v čarobne barve. Po ulicah in cestah je mrgolelo športnikov in gostov. Med vsemi je vladalo vidno slovesno razpoloženje. Domače prebivalstvo — okrog 25.000 oseb — se je že v dopoldanskih urah zbralo na posebni olimpijski manifestaciji, na kateri je ljev XVI. olimpijskih iger, ki bodo tela 1956 v Melbournu. Po tem uvodu je spregovoril s častne tribune predsednik CIO Edstroem, ki je v imenu olimpijskega odbora proglasil letošnje olimpijske igre za zaključene, hkrati pa pozval mladino vseh dežel, naj se v štirih letih spet sestane v Melbourneu. Izrazil je nado, da bo ta mladina nastopilo 5 najuspešnejših šport-; v naslednjih štirih letih še dalje nikov vseh celin, ki so nagovorili gostitelje, se zahvalili za gostoljuben sprejem in poudarili vročo željo, da bi te olimpijske igre, ki so bile po dogodkih in uspehih največje od vseh, razlile do vseh narodov sveta tisto veliko moč, ki bi pomagala ohraniti mir na svetu. Sredi popoldneva se je mogočna olimpijska arena vnovič napolnila do zadnjega kotička — 1: zadnji točki sporeda, konjiškega tekmovanja z naslovom »Grande prix des nations«, na katerem je zmagala ekipa Anglije pred Cilejem in ZDA. Tako si je Anglija tik pred zaključkom tudi priborila eno najvišje priznanje na letošnji olim-piadi. V ocenah posameznikov je ta čast pripadla Francozom. Ob 19. uri . Astaire, G. Rogers. ... Garibaldi. 15.00: «MehJški P. Neal. j «Kraljica m* roparjev«, J. Peters, Impero. Zaprto zaradi Italia. 16.00: «Njegova z'r“ M. Prešle, J. Garfield. , Moderno. 17.00: ».Tovariš« Colbert, C. Boyer. J. Garfield, Ideale. 17.00 »Ut* c,oioerr, c-. ooyei. ... Savona. 16.00: «Romantičn> f turist«, G. Peck. Vittorio Veneto. 15.30: M. Brand, T. Wright. Azzurro, 16.00; «Atom$a P nja». ; Belvedere. 16.30: «Akcida 55' daljuje«, R. Bryan. / Marconi. 14.30: »Toma!)*™ bojna sekira«, V. Hef!in' ^ Massimo. 16.00: «A»gel žico«, L. Beghi, U. SPadaLti, Novo cine. 16.00: »Zmagal1AL Odeon. 16.00: «Serifova Radio. 16.00: «Umazaxte r°-< Ford, N. Foch. .1 Venezia. 16.00: «SovrašW’" Dick, F. Lovesoy. POLETNI KIN° , 20.00: Arena dei fiori. ski vpoklic«, G. Ford, T- A, Ginnastica. 20,00: «Gospa * “ J. De Carlo. nit» Ginnatica. 20.00: «Dva n]01'«. in deklica«, F. Sinatra, “■ f Pončana. 20.15: «Zadnja «ts' Johnson. ^ Rojan. 20.00: «Manekenk»s' Turner, Ray Milland. S Sv. Ivan. 20.30: «Cestiwe'^ mnogo dečkov«, Delia l Pattinaggio. 20.45: «Stromwu Berman. priredi na splošno zahtevo teden filmov družbe «Metro Goldvvin Mayer», to je vsak dan drug barvni velefilm. DANES, 5. t. m., z začetkom cb 19. uri bo film »Trije mušketirji” JUTRI, 6. t. m. „Bikoborka“ (La matador a) V ČETRTEK, 7. t. m. »Mama, ne poroči se” V PETEK 8. t. m. «Dva mornarja in eno dekle» V SOBOTO 9. t. m. „Nancy potuje v Rio" V NEDELJO 10. in PONEDELJEK II. t. m. pa ne- kaj zelo veselega: »Očka postane dedek” V glavni vlogi nastopi Spencer Tracy, pa tudi v ostalih vlogah nastopajo igralci svetovnega slovesa. Ob 20. ur j se predstave nadaljujejo na prostem, in sicer na prijetno hladnem dvorišču. Za brezhibno postrežbo skrbi bar. RADIO JUGOSLOVAN CONE TKST* 254,6 m ah 1178 K6 TOREK, 5. avgusta 1**^ 6.45 Kaj je danes nove*»"fjl govor z ženo. 7.00 Poro«1 Slovenske narodne. 13-3° ijl1 la. 13.45 Od včeraj do dane*-^ Igra orkester JLA iz ,»iS* 14.20 Kulturni razgledi. srajo sodbe na pihala. 182£>af dijaki roman: A. D""*?, p1 s kamelijami (9. n porN? Ciganski napevi, 19.15 v 20.00 G. Verdi: «SimoH ““jjH --------dej 23.00 gra« opera v 3 in plesna glasba. _______ lahko noč. 23.30 Zadnja P° 23.10 Glas^ TRST U- 306,1 m ali 980 k»-»eK j 7.15 Poročila. 7.30 Jutran^jf ba. 11.30 Lahki orkestri. vsakega nekaj. 12.45 -jv) F 13.00 Glasba po željah. • ', f ročila. 14,15 Glasba za vlrje. 14.30 Dnevni pregleX,tj|l' 17.30 Plesna glasba. *18.l5 R' / Strauss: Koncert za oboo (j|i kester. 18.40 Slavni pefgL# Pestra 1Q.45 * J kronik*^ 20.30 Ak1 ji' 20.00 Olimpijska slovenske pesmi. I______ sti. 20.45 Lahke melodij^*' Dramatizirana povest. 21- V černe melodije. 22.00 Tristan in Izolda — 3- , V 23.05 Zmerni ritmi. 23.13 čila. 23.32 Polnočna gla5®’' Tit NT Poročila. l. 7.30 Poročila. 7,45 K t glasba. 13.00 Poročila. lijanske pesmi 14.25 Sla^J ja ki 18.30 Plesna glasba 1" jd-ka glasba. 20.00 Poroči1’’, J Melodije in petje lz Cu Jr tya. 22.30 Jazz iz Pariff'^ f Iberske narodne pesmi. ročila. 23.25 Plesna gi’56 SEOVENlJ^j, 327.1 m 202.1 m 212.4 ^ 12.00 Lahka orkestralna 1 f •12.30 Poročila. 14.00 Ves«! / mači napevi. 18.30 Zabav" K ki. 19.10 Na harmoniko |lj gust Stanko. 19.30 Poroči1^ Zabavna glasba. 20.15 f koncert. 21.00 Celakovski V f šeren. 21.15 Od melodij«,Ji« lodije. 22.00 Poročila. 23;*' f lij Mirk: Simfonična su‘t'" Pahor: Scherzo. Clindeh Ulickm& 50. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač Bilo je že pozno zvečer, Ko so gospod Pickwlck in njegovi tovariši s pomočjo Samovo stopili s strehe catanswillske poštne kočije. Iz oken gostilne «Pri Mestnem grbu« so vihrale mogočne modrosvilene zastave in vsa hiša je bila polepljena z lepaki, katerih orjaške črke so oznanjale, da ima odbor spoštovanega Samuela Slumkeya tukaj vsak dan seie. Na cesti se je bila nabrala gruča pohajačev ter zijala na hripavega gospoda na balkonu, ki je govoril za gospoda Slumkeya in se je tako prizadeval, da mu je bil obraz rdeč kakor češnja. Toda poudarek njegovega dokazovanja in tehtnost njegovih razlogov so nekoliko motili štirje veliki bobni na vogalu sosedine hiše, ki jih je tja poslal odbor gospoda Fizkina in so neprestano bobnali. Poleg njega je stal majhen mož, ki je zdaj pa zdaj zavihtel klobuk in pozival s tem ljudstvo, da bi kričalo «hura!», kar se je tudi vselej zgodilo z najveijim navdušenjem, tako da je hripravi gospod dosegel svoj namen prav tako, kakor če bi ga bil slišal vsakdo. Pickwickovci so bili komaj stopili z voza, ko jih je obkolila druga gruča »poštenih in neodvisnih«, ki je takoj trikrat zakri- čala oglušujoč «hura!» V to je posegla glavna množica (kajti čisto nič ni potrebno, da ljudska masa ve, zakaj kriči) iz male oddaljenosti tako gromovito, da je hura narastel v triumfalno tuljenje, ki je celo hripavega moža na balkonu prisililo k molku. «Se enkrat hurd!« je zakričal mah mož na balkonu in množica je spet kričala, kakor da ima pljuča iz litega železa z jeklenimi vzmetmi. »2 Ivi o Slumkey!» so tulili «pošteni in neodvisni«. «Zlvlo Slumkey!» Je pomovil gospod Piokwiok ter se odkril. «Pereat Fizkin!« je rjovela množica. «Pereat Fizkin!» je kričal gospod Pickwlck. In spet je nastalo splošno rjovenje kakor v menežariji, če pozvončiklja slon v znak, oa bo kmalu krmljenje. «Kdo pa je Slumkey?» je šepetal gospod Tupman. «Pst! Ne vem,« je prav tako tiho odgovoril gospod Pickwick. «Nič ne izprašujte! Pri takih priložnostih Je zmerom najbolje, delati to, kar delajo vsi.« «Kaj pa če sta tu dve stranki?« je pripomnil gospod Snod-gras. «Potem se mora kričati z večino,« je odgovoril gospod Piekwlck. Te besede so tako globoke, da bi cele knjige ne mogle povedati več. Sli so v gostilno; množica se je razmaknila pa levo in desno, da so mogli skozi, ter jim v pohvalo gromovito kričala. Prvo. na kar je bilo treba zdaj misliti, je bilo prenočišče. «Ali dobimo tu prenočišče?« Je vprašal gospod Pickwick natakarja. «Ne morem povedati, gospod,« Je odgovoril natakar, »bojim se, da je že prenapolnjeno — bom vprašal, gospod.« Sel je, a se takoj vmil, da bi izvedel, ali so gospodje «Modri.» Ker se Pickmckovci niso osebno zanimali ne za tega, ne za onega kandidata, ni bho lahko odgovoriti na vprašanje. Gospod Pickwlck se je v tej zadregi spomnil na svojega novega prijatelja, gospoda Perkerja. «A11 poznate gospoda, po imenu Perker?« je vprašal. «1 seveda, gospod, saj je agitator spoštovanega gosopda Samuela Slumkeya.» »On je moder, kaj ne?« »Seveda, gospod.« »Potem smo mi tudi modri,« je rekel gospod Pickvvick; toda ko je opazil, da še je pri tej izjavi pokazalo neko nezaupanje na natakarjevem obrazu, mu je dal svojo vizitko, češ naj jo odda takoj gospodu Perkerju, ako stanuje v gostilni. Natakar je odšel, se vrnil čez nekaj trenutkov, prosil gospoda Pickvvicka, da bi šel z njim, ter ga je peljal v veliko sobo v prvem nadstropju, kjer je sedel gospod Perker pri dolgi, s knjigami in papirji obloženi mizi. «Ah — oh, moj dragi gospod,« mu je klical mali moz naproti; «zelo me veseli, da vas vidim, moj dragi gospod. Prosim, sedite. Torej ste izvršili svoj načrt; prišli ste sem, da se udeležite volitve — kaj ne?« Gospod Pickvvick je potrdil. «Hud boj, moj dragi gospod,« je rekel mali mož. «Neskončno me veseli, da to slišim,« je dejal gospod Pickvvick ter si mel roke; «kajti ničesar ne vidim rajši kot krepak patriotizem, naj ga vidim na katerikoli strani. Boj je torej hud, pravite?« »Seveda, seveda,« je odgovoril mali mož, «zeio hud. Zasegli i smo vse gostilne za brezplačno pogostitev naših ljudi, nasprot- nikom pa smo prepustili samo pivotoče — mojstrska tafct^jV teza, moj dragi gospod, ne?« — in mali mož se je blagou“ smehljal ter vzel ščepec njuhalnega tobaka. «Kakšen bo najbrže rezultat boja?« Je vprašal Pickvvick. «Izid ,1e že zelo dvomljiv, moj ljubi gospod; še zelo dv.. R* doslej,« je odgovoril mali mož. »Fizklnovi komisarji ih1 intrideset volivcev zaprtih v kolnici pri Belem jelenu.” a '■ «V kolnici?« je vzkliknil gospod Pickvvick začuden drugo taktično potezo. ♦Tam jih držijo, dokler jih ne bodo potrebovali,« Je ^ val gospod Perker, «in posledi ca tega je, kakor vidite. ,5tl» moremo do njih; in tudi ko bi mogli, bi nam nič ne i ker so jih nalašč upijanili in skrbijo za to, da se ne treznili. Sposoben človek, tale Fizklnov agitator — zelo SP^ človek.« pl Gospod Plckwlck je strmel malemu možu v oči, rekel ♦Vendar pa imamo precej upanja,« je nadaljeval.( 51R^ njegov glas se je znižal skoraj do šepeta. «Tu smo IPjLp(jii majhno čajanko — petinštirideset dam, moj dragi S03^ ko so odhajale, smo podarili vsaki zelen sončnik « ♦Sončnik?« je vprašal gospod Pickvvick. ♦Da, da, moj dragi gospod. Petinštirideset zelenih 5 s ■'i_________________________________________________________ t SO* . . t) po sedem šilingov. Vse ženske ljubijo parado — efekt ^ Y je Izredno velik. S tem so nam pridobile vse svoje mn v pj lovlco svojih bratov; — nogavice, flanela itd. — to n! ^ meri s sončniki; Moja ideja, moj dragi gospod, ^°L0r moja ideja. Naj bo sonce, naj dežuje ali sneži, ne i dvanajst korakov po mestu, ne da bi srečali pod duca sončnikov.« (Nadaljevan)« 0 Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg. uredmk STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHi St. 6, III nad. - Telefon štev. 93-8US In 94-638. — Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 . 18 — Tel. 73_38 —'cene oglasov: Za vsak mm vISine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. — Za FLRJ: za vsak mm Slrlrie 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračalo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna BOO polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavlla: Izvod 10,mesečno t|jS Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske* ^ Ljubljana TyrSeva 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.