UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nad str.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 0. pC| oldno vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana 'pisma sc ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Posno K 21'00, polletna K 10'80. četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26‘40: za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : . Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •* •* ob pol 11. dopoldne. •. •. .j UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 32. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana) ••• 111 1 eklame 40 vin. r- lnserate sprejema uprnvništvo. Nefiankirana ali premalo frankirana pisma se ne spreiemajct —— Reklamacije lista so poštnine proste. _____ Stev. 55$. V Lfubijani, v- ----- 10. aprila 1913, Leto III. Nemška brambna predloga. Berlin, 8. aprila. Nemška vojna uprava hoče povečati armado Nemčije. V miru hoče pomnožiti vojsko za 120.000 mož, tako da bo štela osemstotisoč vojakov, če sc prišteje mornarica, pa okrog devetstotisoč mož. Za stroške tega silnega povečanja zahteva zvezna vlada za enkrat eno miljardo mark, potem pa vsako leto tristo miljo-nov več kakor doslej. V modernih kapitalističnih državah se človek privadi velikim številkam. O miljonih in miljardah govorimo tako, kakor se je včasi govorilo o stotakih in tisočakih. Kjub temu je povzročila sedanja brambna predloga s svojimi ekscesivnimi zahtevami nenavadno živahno polemiko, v širokih slojih pa najstrastnejši odpor. Ne glede na stvarne razloge je opozicija tem razumljivejša, ker je kancelarjevo glasilo »Norddeutschc Allgemeine Zeitung« še pred božičem trdila, d;* nima zvezni svet nobenih drugih militarističnih zahtev kakor nekaj stroškov za zračno brodovje. Tudi po novem letu je bilo še slišati podobne trditve, dokler ni prišlo potem kakor strela z jasnega poročilo, da bo treba plačati celo miljardo naenkrat in da bo treba vsako leto posezati toliko globokeje v žepe, da se bo iz njih izvleklo po tristo miljo-nov več kakor doslej! Nepričakovane zahteve, ki so tudi bogatim krogom pokvarile tek, čeprav so znali kapitalisti svoje izdatke vedno nadomeščati z dohodki, katere so si poiskali pri revežih, sta imela danes razložiti, utemeljiti in zabeliti kancelar Bethmann HolKveg in vojni minister Heeringen. Seja državnega zbora je bila zaradi tega napovedana kakor gledališka gala-pred-stava, in oiicielni svet je dekoriral galerije in lože zbornice kakor pri slavnostni predstavi. Od gledališke produkcije pa se je ta razlikovala bistveno v tem, da je med dramatičnimi igralci najti umetnike, ki pribavijo gledalcu velik in čist estetičen užitek, produkcija naših državnikov pa je bila tako slaba, da se je poslušalec mestoma komaj ubranil dremeža. Naš kanoclar je' vobče slab govornik; nje gova retorika se včasi komaj razlikuje od jecljanja, in njegovo pomanjkanje izraza učinkuje vcasi tako mučno, da bi bil človek tedaj najrajši odsoten. Tudi danes ni bil nič boljši kakor po navadi. Naučil se je kakor priden dijak, tako da je lahko govoril brez koncepta; ali vsebina njegovega govora je bila zlasti z ozirom na važnost predloge, katero je imel zagovarjati, naravnost ubožna. Kjer je hotel igrati Junaka, je skozi vsako špranjo kukala slabost. Glavni namen, s katerim je hotel priporočiti silno obremenitev ljudstva, je bil zbujanje strahu. Naslikal je politični položaj v Evropi s Črno barvo kakor noč; kakor da se je sam ustrašil svojih strahov, je pa potem tupatam radiral, hoteč omiliti vtisk svojih besed, tako da naposled vse skupaj ni bilo ne krop ne voda. Podlaga groze, ki vstaja po mnenju Beth- manstva v Evropi. Ako izhajajo take fantazije v kakšnem zakotnem nacionalističnem listu, sc človek potolaži s potrpežljivostjo papirja; če jih čita v Hardenovi »Zukunft«, sl pravi, da si morajo razni uredniki sami ustvarjati senzacije, ako jih realnost ne prinaša. Kancelar nemške zveze bi pa moral natančneje preudariti, kaj’ se spodobi zastopniku svetovne države in kaj ne, preden zine besedo, ki naganja slabomiselne ljudi v grozo, normalne pa sili na smeh. Bethmann Hollwcg je svoji debeli frazi dodal opazko, da slovansko-germanski spopad ni neizogiben. To pripombo bi si bil lahko prihranil, če bi bil sploh molčal o tem fantastičnem konfliktu; kajti o parklju ne govore moderni pedagogi in starši niti z otroci, kaj še z odraslimi. Pogoji velikih vojn tiče dandanes v drugih interesnih sferah kakor v plemenskih nasprotjih. Če državniku ni znana sila gospodarskih faktorjev, tedaj je država, ki je izročena njegovemu vodstvu,'vredna obžalovanja. Ko smo imeli nesrečni maročanski konflikt in je plavala vojna z Anglijo fakorekoč v zraku, so naši uradni filozofi v bridki uri priznali, da gre za kapitalistične interese. Zdaj je pozabljeno to spoznanje, in kancelar si ne zna pomagati drugače, kakor da slika panslavističnega hudiča na steno. Slabotnost njegovega glavnega argumenta je najmočnejši dokaz za ničvrednost militarističnih zahtev. V Berlinu čivkajo vrabci na strehah, da je nemška brambna predloga posledica vojne reforme z nameravano triletno službo na Francoskem. Da je blazno, kar uganjajo v Parizu, ne more opravičiti blaznosti v Berlinu. Tekmovanje moloha se še nikdar ni pokazalo tako zločinsko kakor v sedanjem slučaju. Na Francoskem izčrpavajo svoje zadnje sile, da bi napolnili vojašnice. Danes še ni gotovo, če se posreči ta nakana, zakaj francoska vojna predloga je naletela na večje zapreke, nego so mislile vlade. Bilo bi umestno, da bi nemški vladajoči krogi vprašali, kakšne posledice bi imeli militaristični napori za Francijo, ako se udejstvujejo. Te posledice se ne opazujejo samo v vojašnicah, temveč v vsem gospodarskem življenju države. Pridobitev je samo navidezna, ogromna škoda je pa resnična. Velikanske svote, ki so potrebne za blazne vojaške reforme, so odtegnjene splošnemu prometu; pridobitve-nemu delu pa so odtegnjene tudi človeške sile, ki se zaklepajo v vojašnice in delajo paradne korake na vežbališčili, namesto da bi izdelovale realne vrednosti v produktivnem delu. Francija vtika vso svojo mladino v uniforme, zato pa se ne more razvijati njena industrija, zemljišča ostajajo neobdelana in gospodarska stagnacija prizadeva deželi večjo škodo kakor izgubljena vojna. Nemčija ima razvito industrijo — v tem tiči pravi vzrok njenega rivaliziranja z Anglijo! in potrebuje zaradi tega ogromno množino delavnih moči. A že danes jih ji primanjkuje doma. Število tujih delavcem narašča od leta do leta. In Bethmann Hollweg bo menda preše to število skoraj na- pravico, ako se odpravi kurialni volilni sistem, | »Socialistačna policija« v Anverzi štela KI frmphl lin m-mrimi rlo«rriaška justica, I! v v kl ie 1>0 naključju prišel na dan. V noči od 4. na 5. marca je večje število vojakov, ponajveč rezervistov obiskalo vojakom prepovedano gostilno »Tri ruL.MSl 8?l P-liani,,ni vo]aki * nastal pre- gib gostilničar je telefonično poklical vojaško patruljo, ki je pod poveljstvom četovodie Jusufa Romanovičiča v kratkem dospela v k.! £rm'tiln?mnnn0Vli je daI nabasati P^ke šele v gostilni, pozval rezerviste, da zapuste lokal in jih nekaj aretiral, zahtevajoč od njih bajonet Sli Temu lwrbil."e '"i13«' “ « rezervisti Častnik v .'. “r ,;', m zalllevali' 'in Pride kak častnik. V saiajevski garniziji je bil izdan ukaz vat^častnik Zaa?flodwosem da’ie poveljevati častnik Za ta ukaz se oficirji mnogo ne menijo: v tem slučaju je imelo zanemariente ukazu za posledico dve smrtni žrtvi in petinštirideset mesecev težke ječe. Romanovičič ie SSffc: >pP?rn,koVff' ki so Patruljo zmerjali, desetnika Fuhrmanna. z bajonetom zabodel v tre- mannn|e xt,a v. levo ste«no- puhr- mann je še tisto noč umrl, ker se dve uri ni KZ?n/’!Peutl pa ie u,nrl 29- marca v človeka «!n^i110 k"? zastruPljenju krvi. Dva oM^ ubita, dasi je bila raba orožja se oilanl rSl i ”az9nh P»Polnoma odveč, ker tehnika nitfJ1.,™-0 deja,,sko nit no- ST’Triait^U ”r,,0rrulniS,° f X stiCna žaloigra pred Barnfeiiskim sodile™ 'g Je obsodilo pet rezervistov na petlnštiridei mesecev težke leče. poostrene s S K dl m ležiščem, šarze povrhu še na degradacije De setnik Peutl ki Je dobil osem mesecev iežke ječe, je ubežal drakonski kazni, kakor omenjeno —- s smrtjo. Ju£oslovanl.« O tem pred-nlm rfn predaval jutri zvečer ob 8. v »Mestnem domu« sodrug Ivan Cankar. Sodrugi in so- iem Sv-i.S-6 nde,,,eže. Predavanja v kar največ-Sl JU nai “Karalo za obilen obisk. glas i7 \ M.a!.okdaj doseže javnost n * J j občine, dasi imamo mnogo križev L leVn^a(vi«|b-01- Na.lhuji križ- ki ga Prenaša-‘dant v S |do£,P,aSti[.H- Ko§ir- ki *e k°™"- m™1|R.W rlk„L2,''on-,Pri.2,dr «a bo klerikalna strank* izprenTeniu KoroS Belo v izgubljeni paradiž, če pride ita krmilo, da bo uredila vse, česar primanjkuje v občini in da bo-občinske doklade zmanjšala, če ne celo kar odpravila. Ampak začel je na nepravem koncu: svojo občinsko politično modrost bi rad vežbal na koži občinskih uslužbencev in res je na eni^občinskih sej predlagal, da se občinskim uslužbencem plača zniža — v času. ko se duhovni v parlamentu potezajo za zvišanje farske kotigrue! — oziroma, da se jim naloži več dela. Ker so socialno demokratični občinski zastopniki prav odločno ugovarjali tej nezaslišani zahtevi, je mož zrojil in na vse grlo vpil, češ: mi hočemo varčevati, ampak socialni demokratje razmetavajo. Kako varčuje, je po kazal naš fajmošter. ko je na konkurenčni razpravi nastavil organista, za katerega morajo plačevati tudi taki, ki niti v našo cerkev ne hodijo in od drage cerkvene muzike nič nimajo. Ker misli naš župan, da vsi ljudje k maši zahajajo, razglaša vse stvari pred cerkvijo, namesto da bi dal na več primernih krajih postaviti table za občinske razglase. Tako dotič-mki niti izvedeli niso za konkurenčno razpravo m niti svoj« kože niso mogli zavarovati proti dragim muham g. Koširja. Kako nesebičen je »naš« dušni pastir, se je pokazalo pri zadnjem »ofru« za kaplana. Ker kaplan ni srborit politi-kar — kar mu bo v duhovniški karijeri še hudo škodovalo!^— je med farani bil precej priljubljen, vsled česar se je »ofer« razmeroma dobro obnesel, lo pa Koširju ni bilo po godu: odvzel ie kaplanu polovico nabrane vsote in dal duhovnega svojega sobrata iz same ljubosumnosti prestaviti v drugo faro. Da pri veliki vnemi za svojo malho ni preveč izbirčen v sredstvih, kaže to, da celo med šolskimi otroci agitira, naj reko svojim staršem za krajcarje, da se bodo lehko udeležili, kadar ho zanj »ofer«. Mož hoče žeti tudi tam. kjer ni nikoli sejal. — Avtomobilna zveza med Škofjo Loko in kolodvorom se drugi teden otvori. Snuje se tudi avtotnobilna zveza z Železniki. — Konsunino društvo za Ljubljano in okolico, r. z. z o. z., lepo napreduje. V prvi j>olo-vici leta 1912/1913 je zopet pomnožilo svoj promet ter pridobilo znatno število novih članov. Kdor še ni član, lahko pristopi. Zglasiti se je v prodajalnah. — Družinski kruh iz pekarne »Konsum-nega društva za Ljubljano in okolico« je splošno priljubljen. Dobi se povsod v društvenih prodajalnah. Hlebi tehtajo po 1,75 kg in stanejo 56 vinarjev. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 3. aprila 1913. V otvoritvenem govoru poda predsednik pregled o slovenskem literarno kulturnem delu, kolikor je v zvezi z Matiči-nimi odseki. V zemljepisnem odseku se je pri pravil zemljevid slovenskega ozemlja; pokaza lo se je, da je treba še mnogo korektur. Poudarja se potreba raziskovanja »Jadranskega morja«. Pod pokroviteljstvom c. kr. vlade de-uje »Društvo za raziskavanje jam«; v Nabre žini se snuje »Kraško jamsko društvo«. Zemlje pisni in tehniški odsek bi želela, da se pospešijo študije o slovenski hiši. Tehniški slovar je za sedaj v skrbi inženirskih organizacij. Povsem zastalo je narodopisno delo v ožjem pomenu sesede; svoj čas se je poročalo, da se v Beli Krajini snuje narodopisno društvo. Več akribije nego ostalo narodopisje zahteva dialektologija. Za arheologijo in numizmatiko dandanes nimamo znanstvenika, ki bi strokovno obvladal vse slovenske zemlje; noriško Muzejsko društvo marljivo nabira starine. Gojitev obrazovalne umetnosti zahteva mnogo denarnih sredstev; na vnanjo opremo Matičnih publikacij bo odslej bolj paziti. Načrti za Jugoslovansko Enciklopedijo so sestavljeni; a težava bo najbrž, najti za vse članke pisateljev. Težav se pa a priori ne smemo ustrašiti; treba nam je vsem agilne delavnosti. Sklepa se o ureditvi in tisku nekaterih knjig za 1913. Za predsednika se izvoli ponovno g. dr. Fran Ilešič. V literarni odsek vstopita nova odbornika gg. dr. Breznik in dr. Debevc, v zemljepisnega g. dr. Pestotnik, v narodopisnega g. dr. Pivko. Dialektološki odsek se bo posebe konstituiral. — Strahotne posledice streljanja s topiči. Poročali smo že, da so dne 3. t. m. na Vrhniki slovesno sprejeli novega dekana, da so pri ti priliki seveda streljali in da se je strelcem po neprevidnosti užgalo 20 kg smodnika. Eksplozija je šest oseb več ali manj ranila; tri so morali takoj v bolnišnico v Ljubljano prepeljati, a dva izmed teh sta že umrla, za ostale sc pa še ne ve, kako bo z njihovim zdravjem, kajti vsi štirje so tako poškodovani, da na okrevanje ni pravega upanja. Ko je mati enega ponesrečenih dečkov izvedela, da je umrl. je zblaznela; v blaznosti je užgala hišo in.v njej zgorela. — Svojega moža je okradLa In pobegnila z drugim. 271etna Frančiška Peklaj, roj. Pristi-nak, je dne 2. t. m. dvignila 9000 K. ki so bile last njenega moža Franca Peklaj, posestnika v Podrebri na Kranjskem, in pobegnila v spremstvu 17letnega Franca Jakomina iz Horjula na Kranjskem. Begunca sta najbrže namenjena v Ameriko. — Na cesti je vrgla. Ko je v sredo dopoldne Turkov hlapec pripeljal k Ljubljanici pri jubi-lejskem mostu material in se potem vrnil z vozom nazaj, je vprežena kobila padla in vrgla čilega žrebička. »Novorojenčka« so zavili v cunje in djali na voz, potem ga pa odpeljali domov. Tudi mater so odvedli v hlev, ko se je nekoliko odpočila. Pri tem izrednem prizoru se je nabrala velika množica radovednega občinstva. — Kinematograf »Ideal«. Danes tretji del senzacijske drame »Ljudje med ljudmi«. Na sporedu je tudi najnovejši Gaumontov tednik kakor tudi lepi naravni športni in znanstveni posnetki. Jutri senzacijski umotvor »Življenje Jezusa«, slika, ki bo vsakomur všeč. — Najdeno otroško truplo. Iz Ptuja poročajo: V pondeljek so se igrali otroci na travniku gospoda Kazimirja, kjer so našli približno dva metra od pokopališkega zidu popolnoma razvito otroško truplo. Otrok še ni bil dolgo časa mrtev. Truplo Je bilo zavito v predpasnik in je imelo sledove nasilne smrti. Trak od predpasnika je bil ovit okolo vratu, najbrže je bil otrok zadavljen. Koroško. — Samomor. Žena železniškega sprevodnika v Vrbi. 421etna Josipina Fiirpasova se je vsled družinskih sporov zastrupila z lizolom. — Utonil je v Milstatskem jezeru posestnik Franc Ganzelhofer. Padel je v vodo vsled pijanosti. Iz vode so ga potegnili šele tretji dan po nesreči. — Požar. V okolici Volšperka je pogorelo posestvo Petra Maierja. Ogenj je uničil yse, pogorela je tudi živina. Kako je ogenj nastal, ni znano. Vsled hudega vetra je bila velika nevarnost, da se vnamejo sosednje hiše, izmed katerih je več lesenih in bi lahko pogorelo celo selo. Maier ima 12.000 K škode. — Aretiran vlomilec. Svoječasno smo poročali, da se je izvršilo v razne vile v Porečah več vlomov. Tatovi so odnesli mnogo obleke, perila, namiznega orodja in eno kolo. Orožništvo je aretiralo brezposelnega pekovskega pomočnika Franca Esterla, ravno ko je podajal prav za nizko ceno neko kolo. Dognali so, da Je bilo kolo ukradeno lastniku neke vile. Esteri Je že priznal, da je kolo res v dotični vili ukradel; svojih sokrivcev pa noče izdati. — Požar. V okolici St. Vida je pogorela hiša posestnika po domače »Šuštarja«. Ogenj je izbruhnil ponoči. Doma jc bila samo gospodinja z 8 otroci. Mož je bil na delu. Ogenj se je tako hitro širil, da so se gospodinja in otroci rešili s tem, da so poskakali skozi okna. Ko je prišla požarna bramba, je že celo poslopje pogorelo. Škoda je zelo velika, ogenj je bil bržkone podtaknjen. — Sleparski agent. V Beljaku so aretirali na poziv sodišča agenta Leona Landberga iz Str.vja v Galiciji. Mož je seveda jud in je osleparil več strank. — Roparski napad. Pred kratkim smo poročali, da je napadel neznanec v bližini Šentvida hlapca Alojzija Aichholzerja. Aichholzer se je napadalcu iztrgal iz rok in pobegnil. Orož-ništvo je dolgo iskalo napadalca. Končno se je posrečilo, da so ga izsledili v neki gostilni v okolici. Napadalec je brezposelni delavec Gašper Schuster s Koroškega. — Smrtna nesreča pri oranju. Pri Bajten-feldu sta se splašila pri oranju v plug vprežena vola. Podrla sta na tla Hletno dekle Suzano Unterwieserjevo, ki je vola vodila. Dekle je padlo pod vprego in plug jo je skoraj prerezal. Bila je na mestu mrtva. Štajersko. — Delavska nezgoda. Iz Hrastnika poročajo, da sta se pri premikanju vozov ponesrečila železniška delavca Vincek in Sedlflr. Prvi ie dobil smrinonevanio poškodbo. Goriško. — K aretaciji prof. Finžgarja. Včeraj smo poročali, da so dognali, da je znani oficijal Rozina v Gorici, ki je pobegnil, poneveril 33.000 K. Natančnejša poročila vedo. da ne manjka samo 33.000 K, marveč okroglo 80.000 K. Poročali smo tudi, da so aretirali v Gorici prejšnjega okrajnega šolskega nadzornika prof. Finžgarja, pod katerim je Rozina svoječasno služboval. Glede te aretacije, ki je zbudila velikansko po: zornost, kroži javno mnenje, da Finžgar ni kriv in da je le žrtev Rozine in nekaterih de-nunciantov. — Starca — samomorilca. V nedeljo sta izvršila v goriški okolici dva starca samomor. Dopoldne si je končal življenje v St. Petru pri Gorici 761etni Andrej Krašan, in sicer na ta način, da se je vrgel pod hribom sv. Marka v globok prepad, v katerem lomijo kamenje. Samomorilec Krašan jc pristojen v šempasko občino, a se jc klatil po svetu in ni imel nikjer pravega domovja. V zadnjem času je stanoval 5 let na Vogerskcm. Nekaj časa je delal v Trstu in jc bil več časa tudi v tržaški hiralnici. V St. Petru je bil šele nekaj dni. Samomor je izvršil v nedeljo okolo 11. dopoldne; dekleta so ga našla v prepadu okrog 5. popoldne. Pri padcu si Je zlomil tilnik in dobil je še druge smrtne poškodbe. Kmalu potem so ga izvlekli iz prepada in prenesli na šentpetersko pokopališče, kamor je došla sodnijska komisija. Kaj je gnalo starca v samomor, ni znano. — Popoldne okolo pol šestih se je vrgel s soškega mosta pri Pevmi v Sočo 661etni ključavničar Anton Rusjan iz Gorice, stanujoč za Gradom. Samomorilec je bil oženjen in ima veliko družino. Pravijo, da ga je gnala v Sočine valove neozdravljiva bolezen. Očividci pripovedujejo o tem samomorilcu, da se ni vrgel raz ograje mosta, marveč kar skozi ograjo je zlezel in se zagnal v Sočo. Ko je nekdo videl, da leze nesrečnež skozi ograjo, ga je zgrabil za obleko in ga za trenotek držal visečega med mostom in Sočo. Vsled teže pa mu je roka omagala in nesrečni samomorilec je pljuskni! v precej velike Sočine valove. ____________________ JUGOSLOVANSKA SOCIALNO DEMOKRATIČNA STRANKA V TRSTU. Sodruge iz mesta in okolice vabimo na strankino zborovanje ki bo v nedeljo ob 4. popoldne v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15. Dnevni red: občinske volitve. Dnevni red zborovanja je torej izredno važen. Sodrugi iz mesta in okolice dobe na tem zborovanju poslednja navodila glede na volilne priprave in podana bo na tem zborovanju parola, s katero pojdemo v volilni boj. Potrebna je zaradi tega polnoštevilna udeležba vseh so-drugov in sodružic in se priporoča zlasti volilnim odborom, naj bodo ob določeni url vsi v »Delavskem domu«. Pred zborovaniem bo v prostorih političnega odbora na razpolag bor za vsakovrstna volilna pojasnila oni?/ bi kako pojasnilo potrebovali. • Za politični odbor: Fr. Milost, predsednik. R. Gotot ^ Občinske volitve v Trstu. Reklamirajte pravočasno! Da olajša kontrolo volilnih imeniknv nrade: 3 °,VOr"a S'edeCe rek'amaci)^ V mestu: I. V ulici P o z z o bianco Št 9 (v n stoPlo Zdravniške postale okrajne bolniške wj II. V gostilni »International. v nii.i B o c c a c c i o 2. I. u 1 ^1 p|H* V kavarni Union, ulica Caserm, cev lVi,,rciT«?dr'!1oZnT2o0b£inSkih OinTia^lf * ’AI Tram elel,ri™« v »li* VI. V »Delavskem domu«, ulica m n a n n n in a 15, pritličje. Madon. ltev.Vl"i4V ‘ir“S,Ve"i B05,ilni v al dcl1'E ' e">. VIII. V prostorih poleg zdravniška okrajne bolniške blagajne, ulica d el Pic/lil štev. 602, »siri^ IX. V gostilni »Alla citta di Klae-pnfnrf , R i na'l d oCC a H i’ I&WM'io"al*#v >.UciO u! V okolici: Skedenj: V prostorih »Delavska it obrazevalnega društva« nad skladiščem ^ lavskih konstunn.h zadrug«. Sv. M. M a g d a I e n’a spodnja • V stilna Al,a Vittoria«). . R Lovcu.0°°' Z20rnii: V »Jura. m dea«R0C°! SP°dnii- V fi0Stilni »AU-Orcbi* ^ 1 v a n : v gostilni »pri Ceciiar v utiri GiuUa ' 2’ V R0Sti,ni *AI Boschetto« v ulici . VrdHc.: V gostilni »Pri Marjeti« v uli ci dello Scoglio. K o I o n j a. V gostilni novega trosnodar-skega društva. gospoaar i • I$,riŽu: V Prostorih podružnice »Ljudskega odra«. « Kontovelj: V prostorih »Delavskegj izobraževalnega društva«. n R°a! nnVV. &ostilni pri Kranjcu In v J stilni »A! Dodiči Moreri«. G r e t a : V prostorih delavskega izoliral valnegi društva (Društvena gostilna) Darkovi je: V gostilni Starc (no dn mače »Buzič«) na zgornji cesti. V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi se v Opčinah m Trebčah. — Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves din Volilcem pr Sporočamo, naj se vsi nreori-Čajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike. Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15. KDO IMA VOLILNO PRAVICO? Volilno pravico v IV. mestnem in H okoli-Canskem volilnem razredu ima, kdor L je avstrijski državljan; 2. je dovršil do 3. inarca t. 1 24 let-4 ?\\Q bi,val d0, 3-marca 1.1. najmanj tri leta v tržaški občim, bodisi v mestu ali okolici. Kdor ustreza navedenim zahtevam ima volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku, mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da je do 3. marca t 1 dopolnil 24 leto da Je bival do 3. marca najmanj tri leta v občim. Kdor reklamira, mora torej prinesti v naše reklamacijske urade vojaško knji-žico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domov* nlco. krstni Ust ali matični izpisek __ Delavske knjižice so veljavne le tedaj, ak0 jih je izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen. Vsem, ki reklamirajo, priporočamo nal poskrbe za eden naštetih dokumentov Delavsko knjižico je prinesti le tedaj, ako nima dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta. Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini pa izdaja policija. V onih krajih okolice, ki ne spadajo več v področje policije pa orožništvo. V III. mestnem In !. okoličanskein volilnem razredu pa imajo volilno pravico vsi oni, ki plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kron reelnega davka. Volilcem priporočamo, naj se potrudijo tako! iti pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno vpisan ali ima napačno hišno številko, naj reklamira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v naših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih. 28. t. m. ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor se še ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, naj reklamira. Vestnik organizacij. Solsko-poljanska podiuinica „Vza|emnostt“ ima dna 18. aprila 1913 v gostilni pri Bončarju, Poljanska cesta 23, svoj sestanek točno ob 10. dopoldne. Sodrugi poljanskega okraja, udeležite se sestanka polnoštevilno. Odbor. Podružnica krojačev ima v nedeljo 13. aprila ob pol 10. dopoldne pri „Periesu* jako važen shod. Poročevalec sodr. M. Kosel Iz Oradca. Podružnica »Vzajemnosti* za moste ima svoj obtoi zbor v pondetlek 14, t, m. .ob 8. zvečer, ort Olmu. Balkanski in mednarodni položaj. Blokada se je včeraj razglasila. O odškodnini za Črno goro bo sklepala iondonska konferenca. Velesile niso edine, komn naj pripade Solun? BLOKADA. Cetinje, 11. Včeraj je bilo izdano sledeče uradno poroči’o: Vrhovni poveljnik mednarodnega brodovja, angleški podadmiral Burney ie naznanil načelniki) mesta Bara, da se je danes Ob 8. zjutraj razglasila mirovna blokada črnogorskega obrežja, segajoča do izliva Drina. ODŠKODNINA. London, 11. (Posebno poročilo.) Angleško iasopisje pozdravlja idejo, da se reši skadersko vprašanje na podlagi odškodnine, ki naj jo dobi Črna Gora, ter uaglaša, da je taka rešitev pametnejša od vseh mednarodnih demonstracij, k! se zaključujejo z mednarodno blamažo. Ako bi se bilo začelo reševati vprašanje na taki podlagi namesto z grožnjami, ki z ozirom na disharmonijo veličin niso tako grozne, kakor komične, bi se bilo Črnogorcem in Srbom prihranilo nekoliko tisoč ljudi in veliko vrednosti, Evropi pa Spektakel, s katerim §e ne bo mogla bahati, če so velesile sklenile in slovesno razglasile, da mora Skader postati albanski, je potrebno, da respektintjo svoj sklep, ker bi bil Sicer glas Evrope za vso bodočnost brez veljave. Evropi pa ne bi bilo škodovalo, ako bi bila premislila, preden je sklepala. Mogoče da bi jo bil stvaren preudarek privedel do drugačne sodbe o avstrijskih zahtevah in do spoznanja, da je včasi to, kar se prikazuje kot interes Evrope. le egoizem kakšne posamezne sile. Ako fce bo zdaj detaijno sklepalo o odškodnini, ki naj se prizna črni Gori, naj se Evropa sponosl, da se velikim spodobi plemenitost. Odškodnina ne sme biti le po imenu, ampak taka, da jo bo Črna Gora res lahko čutila kot odškodnino m da bo vsaj post festum spoznala, da Evropa ni h sovraštva pritiskala nanjo, ko Je varovala višje interese svetovnega miru, ter da je ni hotela ugonobiti. Samo posojilo. Dunaj, U. V tukajšnjih diplomatičnili krogih (namreč: V pisarni tiskovnega tirada zunanjega ministrstva) srdito taje. da bi imela črna Gora dobiti kakšno odškodnino za Skader in trdijo, da se londonska konferenca na noben način ni bavila s tem vprašanjem. V teh krogih pravijo, da se je pač pri posameznih kabinetih povpraševalo za njih mnenje, da pa se ni storil noben odločilen korak. O kakšni odškodnini za Skader sploh ne more biti govora, ker velja sklep, da pripade to mesto Albaniji, in ta sklep jnora Črna Gora brezpogojno priznati. Edino, o čemer se more govoriti, bi bilo kakšno posojilo. ki ga bo Čna Gora po vojni enako nujno potrebovala kakor ostale balkanske države. iTako posojilo pa bi moralo priti vsej deželi ,V prid in se rte bi moglo smatrati kot napitnina za kralja Nikolo. (Treba je paziti, kako se igrajo oficiozni šmoki žogo z besedami! V vseh poročilih iz Rima, Pariza in Londona m bilo govora o tem, da dobi Nikola denarja, ampak da ga dobi črna Gora. Naša nerodna diplomacija, ki žanje faktično blamažo za blamažo Vse za denar avstrijskih davkoplačevalcev, bi menda zopet rada fabricirala , »uspeh«, kjer ga ni.) Tudi teritorialna odškodnina. Rto. 11. Po dolgih razpravah bo prihodnje dni londonski konferenci podan predlog, da dobi Črna Gora za to, da se odreče Skadru, odškodnino v obliki plodovitega ozemlja med Skadrom in Bojano ter brezobrestno posojilo, $ katerim se lina to ozemlje osušiti ia urediti za poljedelstvo. (Kaj bo na to dejal tiskovni urad na Dunaju?) Kralj Nikola ie obveščen o tem predlogu in si je pridržal odločitev. Medtem fe obstreljevanje Skadra ustavljeno. (Nemara bo dunajska peresna diplomacija postavila Evropo n laž?) Državi, ki Imata dovoliti oziroma garantirati posojilo, sta Italija in Aystro-Ogr-5*8. (Tega morda tis.kovni urad tudi ne ve.) Črna Gora želi Sv. Ivan Medovo. O tem se pogajajo, ni pa verjetno, da se izpolni ta želja. CAR IN ČRNA GORA. Peterburg, 11. Car Nikola je poslal črnogorskemu kralju Nikoli lastnoročno pismo, s katerim mu priporoča, naj se vda volji Evrope. NIKOLA HOČE ODSTOPITI. London, 11. Tukajšnje časopisje vztraja na tem, da bo črnogorski kralj Nikola odstopil ne glede na to, kako bo rešeno skadersko vpra-Sanje. Ako Crna gora nc dobi Skadra, kar je vsled vztrajnega odpora velesil že gotovo, je Črni gori samostalno življenje onemogočeno, ker se ne more večno živeti na goli skali. Zato je po mnenju Nikole edini izhod iz te situacije združitev Črne gore s Srbijo. Nikola je pripravljen žrtvovati svojo dinastijo, da pride Crna gora v zvezi s Srbijo do boljših življenskih pp-gojev. Če bi pa izumrla v Srbiji vladajoča rodbina Karagjorgjevič v moškem kolenu, pride sedanja črnogorska dinastija na srbski prestol. AVSTRIJA IN ODSTOP NIKOLE. Dunaj, 11. V tukajšnjih diplomatičnili krogih trdijo, da ne verjamejo vestem o namera* yanem odstopu črnor rskega kralja Nikole, temveč jih smatrajo :;u manever. S Cetinja so zadnje mesece večkrat razširjali vesti, da grozi v črni Gori revolucija, ako črna Gora ne dobi Skadra. Diplomacija ni teh vesti nikoli resno Jemala in kakor je videti, je imela Prav« o črnogorski revoluciji ni duha ne sluha, b temi vestmi ie hotel Nikola le uplašiti Evropo, da bi odnehala napram njegovim zahtevam in mu pribavila Skader. Kljub temu priznavajo na tihem, da bi jim bila srbska aneksija Crne Gore skrajno neprijetna; pravijo pa. da bi tudi v tem slučaju imela še Evropa besedo, ker bi Avstrija protestirala proti taki aneksiji, ki bi ugrozila avstrijske interese ob Jadranskem morju. S tako aneksijo bi Srbija dosegla to, kar je hotela doseči z aneksijo Albanije. Kakor Avstrija ni mogla dovoliti, da si Srbija prisvoji Drač in Sv. Ivan Medovo, tako ne more trpeti* da postane Bar in Ulčinj srbski. Prepričani so. da bi tudi Italija ugovarjala taki združitvi, ker je že izrekla, da ne sme priti do Jadranskega morja nobena država razun Italije in Avstrije. (Pa Albanija? In Črna Gora, ki je že ob Jadranskem morju?) AVSTRIJA IN SRBIJA. Belgrad, 11. Dunajsko časopisje je objavilo vesti, da je Avstrija zagrozila Srbiji, da prikoraka avstrijsko vojaštvo v novopazarski sandžak, ako Srbija ne odpokliče svojega vojaštva izpred Skadra. Omenjeno časopisje tudi trdi. da se je Srbija vdala temu pritisku. Te vesti so brez podlage. Avstrija ni storila v lem oziru nobenega koraka v Belgradu. AVSTRIJA IN ITALIJA. Rim, 11. Neodvisno italijansko časopisje vprašuje, če bo Albanija res samostojna država in če je londonska konferenca v tem oziru kaj več storila kakor prazen sklep. Vladi očitajo, da sledi v albanski politiki avstrijskemu povelju ne oziraje se na interese Italije, ki so neodvisni od avstrijskih. Neuradni listi imajo vsak čas poročila o avstrijski agitaciji v Alba-nji, ter pravijo, da ne pritiska dunajski kabinet na srbsko vlado, da bi umaknila svoje čete iz Albanije zato. ker bi ji bilo kaj ležeče na svobodi Albanije, ampak zato, ker ovira navzočnost srbskih čet njeno lastnoagitacijo, ki bi morala zanimati Italijo. Ako se imajo umakniti srbske čete Iz Albanije, bi bilo dobro, da io zasede kakšen mednarodni zbor, ki naj bi ostal tam, dokler se n0 konstituira taktično neodvisna albanska vlada, ki naj sprejme Albanijo Iz rok Evrope, MIROVNO VPRAŠANJE. Odgovor velesil. London, 11. Kakor poroča Reuterjeva agentura, so se velesile sporazumele za odgovor, ki ga izroče balkanskim zaveznikom na njih zadnje mirovne pogoje. Ta odgovor pomeni kompromis, o katerem pričakujejo, da ga zavezniki sprejmejo brez ugovora, ker jim dela v važnih točkah znatne koncesije. Glavna vsebina odgovora je sledeča: 1. Bolgarski predlog glede na vzhodno mejo se sprejme v tem zmislu, da ostane temeljna črta Midija-Enos, a s to_ korekturo, da drži mejna črta ravno od Midlje do Muratlija ob železnici Ljule Burgas-Čorlu, potem napravi ovinek In se konča zopet v ravni črti pri Enosu. 2. Definitivne sklepe o Egejskih otokih si pridržujejo velesile, k] pa obljubujejo zvezi, da pripade večina otokov Grški. 3. Vsa finančna vprašanja, ki so v zvezi z vojno, bo rešila finančna komisija v Parizu. Sem spada tudi vprašanje vojne odškodnine. Kakor je bilo že prej sporočeno, bodo v komisiji zastopani tudi zavezniki prav tako kakor Turčija. 4. Albanske meje so velesile že definitivno določile za sever in severovzhod; o južnih mejah še razpravljajo. 5. Velesile priporočajo balkanskim zaveznikom, da ustavijo vojne operacije. BALKANSKA ZVEZA. Srbsko svarilo. Belgrad, 11. Z ozirom na prepire v bolgarskih in srbskih listih zaradi vprašanja, kdo je doprinašal pred Odrinom težje žrtve, objavlja uradna »Samouprava« Članek, ki poziva čašo« pise, naj prenehajo s tem prepirom, ki nima praktičnega pomena, škoduje pa skupnim interesom in kvarj razpoloženje. Bolgarska in Grška. Dunaj. 11. V diplomatičnili krogih trdijo, da je nasprotje med Grško in Bolgarsko tako akutno, da se komaj prikriva. Solunsko vprašanje bo po mnenju teh krogov poostrilo spor tako, da ni izključen oborožen konflikt, za katerega se oba dela baje mrzlično pripravljata. Bolgarska je baje že hotela priznati Solun Grkom. Ko pa se je bolgarsko-ruinunsko vprašanje tako zasukalo, da je Silistrija izgubljena za Bolgarsko, se je njeno stališče zopet izpre-menilo. Zdaj zahteva Bolgarska Solun zase, češ da je sicer njen dobiček od vojne razmeroma manjši od grškega in srbskega, dasi je imela Bolgarska večje žrtve in tudi večje uspehe. Trozveza ie pripravljena podpirati Bolgarsko v tej zahtevi. Divide et impera. Sofija. 11. (Posebno poročilo.) V krogih, ki zagovarjajo balkansko zvezo iz prepričanja tudi za bodočnost, opazujejo z naraščajočo nevoljo. da se boljinbolj pojavljajo zunanje intrige. katerih nepriznani a lahko razumlivi namen je razpad balkanske zveze. Od straui tro-zveze se z očividno tendenco hvali Bolgarska, ter se ji v la namen predtikajo lepe lastnosti, katerih sploh nima. Vsa ta hvala gre le za tem, da bi zbudila ljubosumnost ostalih delov balkanske zveze. Z veliko skrbjo se zlasti opazuje vmešavanje tujih sil v notranje zadeve balkanske zveze, predvsem v vprašanja razdelitve osvojenega ozemlja. Balkanska zveza je odgodila rešitev tega problema, dokler ni podpisan mir s Turčijo in doslej ni o tej razdelitvi nobenega oficielnega glasu. Če so med posameznimi državami nasprotja, vendar ni doslej nobene podlage za trditev, da jih ne bi mogle same odpraviti. Sloga zveze je doslej tako trdna, da izpolnjuje vsak njen del svoje dolžnosti napram drugim v najobilnejši meri. Kjer so podrejeni faktorji povzročili kakšne spore, so se storili koraki za remeduro, tako da v nobenem slučaju ni bilo dvomiti o resni volji. V merodajnih krogih je tudi trdno prepričanje, da je obstanek zveze važnejši od razdelitve plena, zlasti če se zveza še okrepča in napravi tesnejša. Če dobi potem ta ali ona država nekoliko kvadratnih kilometrov več ali manj, je brez pomena, kar se posest posameznih držav tedai lahko smatra za posest zveze. Obstanek zveze je važen tudi iz etno-grafičnih razlogov. Vse ozemlje se nikakor ne da tako razdeliti, da bi bilo narodno enotno. Vsaka država bo imela manjšine, ki so v sosednji državi večina. Vsaki je na tem ležeče, da bi uživali njeni rojaki v drugi državi čim večje pravice in ugodne pogoje za narodni razvoj, 'l esna zveza poveča garancije kakor tudi medsebojno zaupanje. Zaradi tega morajo balkanske države želeti, da razsodijo same svoje zadeve brez vsakega tujega vmešavanja. Prijatelji trajne zveze smatrajo torej veliko prijaznost tujih sil napram tej ali oni državi za faktično neprijaznost napram zvezi, torej tudi njenim posamičnim delom. Solunsko vprašanje. Dunaj, 11. V tukajšnjih poučenih ki;ogih trdijo, da zastopata Francija in Rusija stališče, da dobi Solun Grška. Anglija pa se navidezno približuje stališču trozveze. da naj postane Solun bolgarski, in sicer naj ga dobi kot odškodnino za ozemlje, ki ga prepušča Rumuniji. Anglija naglaša, da je Solun po svojem položaju naravna luka Maeedonije. BOLGARSKA in rumunija. Peterburg, 11. Seja konference, ki je imela biti v sredo, bo šele danes. V poučenih krogih zatrjujejo, da gre le še za nekatere podrobnosti. Silistrija pripade Rumuniji. Bukarešt, 11. V tukajšnjih vladnih krogih trdijo, da je konferenca poslanikov v Peterburgu soglasno sklenila, da pripade Silistrija Rumuniji. Trozveza je tudi nastopala za to, da bi dobila Rumunija še pas bolgarske zemlje ob Črnem morju. Temu pa ostale sile na noben način niso pritrdile. (Trozveza je zelo nobel na tuj račun.) Tukaj mislijo, da bo Bolgarska brezpogojno priznala sklep velesil, tembolj ker bo na drugi strani bogato odškodovana. (Rumunija se torej obogati, račun plača balkanska zveza, Rumunija pa si je prislužila nagrado s tem. da je zabavljala.) BOJI. Carigrad, 10. Uradno poročajo, da je bil včeraj na levem krilu ob Čataldži majhen artilerijski boj. Sicer se ni ob Čataldži nič zgodilo. Pred Bulajirom je mir. Grška torpedovka je včeraj bombardirala Manli južno od Ajvalija. Obrežna artiljerija jo je pregnala s šrapneH. Pozneje je obstreljevala straže na rtu Sarnusak, ne da bi povzročila kaj škode. Grki ob Mali Aziji. Carigrad, 10. Govorice pravijo, da je grško brodovje obstreljevalo ' Adremit na azijski obali. MACEDONSKA BRIGADA. Carigrad, 10. Bolgari nameravajo v ma-cedotiskih krajih, ki so jih zasedli, sestaviti posebno macedonsko brigado, ki bo nameščena v Seresu in v Kavali. To brigado organizira 32 bolgarskih častnikov in 64 podčastnikov. Grške oblasti v Solunu so izgnale več bolgarskih komitadžijev. MALARIJA. Belgrad, 11. Med srbskimi četami ob albanski obali, zlasti v Draču, se širi malarija. PROCES PROTI KUNSCHAKU. Dunaj, 10. Preiskava psihiatričnih izvedencev je končana. Zdravniki izjavljajo, da je Pavel Kunschak duševno popolnoma normalen in da je izvršil svoje dejanje v popolni zavesti. Kunschak bo torej obtožen zaradi zavratnega umora. Razprava bo tekom meseca maja in je določena za dva dni. VOLITVE V POMOČNIŠKI ZBOR PEKOV NA DUNAJU. Sijajna socialistična žtnaga. . Dunaj, 11. Pri volitvi pomočniških zastopnikov so dobili socialno demokratični kandi-datje 3339 glasov, krščanski 628. Število socialno demokratičnih glasov je od zadnje volitve poskočilo za 1200 glasov, število krščanskih se je pomnožilo za 230 glasov. NAPREDEK SOCIALNIH DEMOKRATOV V LINČU. Občinske volitve v tretjem razredu. Line, 10. Pri občinskih volitvah v Linču je bilo oddanih vsega vkup 3177 glasov, od teh so dobili s. demokratje 1170 glasov ali 36.4 odstotkov, nemški nacionalci 1341 ali 41.2 odstotkov in krščanski socialci 666 glasov ali 22.2 odstotkov. Naša stranka je v dveh letih napredovala za 6.6 odstotkov, nemški nacionalci in krščanski socialci za5, oziroma za 1.8 odstotka. Ker znaša volilno proporcijsko število 636. dobe nemški nacionalci dva, socialni demokratje en mandat in krščanski socialci tudi en mandat. POLJSKO-UKRAJINSKA SPRAVA. Lvov, 11. Odsek za volilno reformo je sprejel novi deželni red v zmislu kompromisa in začel razpravo o deželnem volilnem redu. JAPONCI PROUČUJEJO VOJAŠKO ORGANIZACIJO V EVROPI. Dunaj, 11. Sem je iz Rima dospela japonska vojaška komisija, ki je prepotovala Anglijo, Francijo in Italijo. Komisija, ki ima namen proučiti organizacijo evropskega militarizma, ostane v Avstriji .14 dni in odide potem na Nemško. GOSTILNIČARJI PROTI »MALI« FINANČNI REFORMI. Dunaj, 11. Zbor avstrijskih gostilničarjev je sprejel ostro resolucijo proti mali finančni reformi, češ da nalaga gostilniški obrti težka bremena. HRVAŠKA KRIZA, Accurtl locum tenens na Hrvaškem? Budimpešta, 11. Ogrski korespondenčni urad razglaša, da vodilni krogi na Ogrskem nič ne vedo o načrtu, za katerega se baje trudi bivši ban dr. pl. Tomašič, da postane naslednik kraljevega komisarja Čuvaja iz -veleizdajniške pravde slaboznani svetnik pri stolu sedmorice dr. Accurti. INOMOŠKI KROJAČI STAVKAJO. Inomost, 10. Krojaški pomočniki vseh ino-moških obratov za moške obleke so začeli danes s stavko. Vzrok je v diferencah med delavci in mojstri pri sklepanju novega mezdnega tarifa. Pogajanja so se pričela. PRISTANIŠKI DELAVCI NA GRUŽU STAVKAJO. Dubrovnik, 10. Tristo delavcev, ki so zaposleni pri pristaniških gradnjah na Gružu, je začelo danes stavkati, ker zahtevajo višje mezde. REKA PRED GENERALNO STAVKO? Reka, 10. Zaupniška konferenca reškega delavstva vseh strok je sklenila v interesu 2000 izprtih delavcev ladjedelnice »Danubius« in njih družin: Konferenca predlaga stavkovnemu odboru, da zahteva od direkcije preciziranje njenega stališča. Ako ravnateljstvo zavleče odgovor. sklene reško delavstvo splošno stavko. Reka. 11. Vsled brutalnega obnašanja direkcije »Danubiusa« vlada med vsem delavstvom nepopisno razburjenje in ni izključeno, da izbruhne generalna stavka že danes. ŽELEZNIŠKA KATASTROFA PRI OGULINU. Zagreb, 11. Vest, da je strojevodja pri Tu-nji ponesrečenega brzovlaka Budimpešta-Reka podlegel svojim poškodbam, se ne potrjuje in je upanje, da okreva. PAPEŽEVA BOLEZEN. Milan, 11. Brzojavna poročila ij Rima pravijo, da se Je papeževo stanje poslabšalo in Je pričakovati katastrofo. Krizo je sicer prestal, a vsled njegove visoke starosti, oslabljenja srca in telesne medlosti, se je bolezen povrnila. Njegove sestre so bile včeraj dlje časa pri njemu. Zavžil je na prigovarjanje zdravnikov malo hrane. Na Petrovem trgu se je zbrala velika množica romarjev, ki so zrli v okna papeževih soban in molili. Tudi pred stanovanjem papeževih sester se je nabralo mnogo romarjev iz Benetk. Rim, II. »Osservatore Romano« poroča;' Nasproti trditvam listov je od srede zjutraj papež brez mrzlice. Njegovo stanje je zadovoljivo, vendar potrebuje papež mir in negovanje, kakor je to sploh potrebno pri influenci. BRAMBNA DEBATA V NEMŠKEM DRŽAV-NEM ZBORU. Berlin, 10. V državnem zboru se je danes nadaljevala debata o predlogah za pokritje brambnih stroškov. Pred razpravo je bavarski vojaški pooblaščenec generalni major Wcnin-ger s pohlevno izjavo popravil svojo včerajšnjo nespodobnost napram posl. Hiiusterju. NEMIRI V MALI AZIJI. Carigrad, 11. Iz Smirne prihajajo poročila o velikih nemirih ondotuega grškega prebivalstva, ki je vznemirjeno zaradi smrtne obsodbe nad štirimi Grki. ki so bili udeleženi pri izkrce-vanju giških čet v Mitileni. Usmrtitev se je baje vsled patriarhovega posredovanja odgodila. Vesti o nemirih pa ne utihnejo. V Smirno so odposlali devetnajst bataljonov. KRVAVI STAVKOVNI NEMIRI V BUFFALU. Policija strelja na stavkujoče delavce. Buffalo, 11. Osobje cestne železnice je vsled neznosnih delovnih in mezdnih razmer pred nekaj dnevi zastavkalo. Policijski provokaterji so povzročili včeraj velike izgrede stavkajočih cestnih železničarjev. Policija je na stavkajoče delavce streljala in je več oseb ranjenih. SEVERNA EKSPEDICIJA. Kristianija, 10. »Tidens Tegn« javlja s Spitz-bergena: Staxrudova ekspedicija je zdaj popolnoma pripravljena za odhod. Včeraj je Staxrud odšel s šestnajstimi psi. Rahel sneg ovira na-! predovanje; ker so vsi psi popolnoma zdravi, se pa vendar prihaja naprej. Ekspedicija se pomika ob notranji strani Adventnega zaliva, in pričakuje, da se snide z ekspedicijo, ki je odšla' iz Vijve. Davi je odšel drugi del ekspedicije s dvajsetimi rezervnimi Jeleni. Obe ekspediciji’ se združita pred Adventnim zalivom in se potem obrneta proti severu. Ladja »Hertha« je bila že včeraj popolnoma pripravljena, ali vihar je gnal led proi Green Harbouru, vsled česar ni mogla ladja odjadrati iz luke. če vztraj?' mraz, bo ladja zamrzla. ▼ Pošljite naročnino, če je še niste! ▼ Trst — Častnik presekal vojaku s sabljo glavo. Iz Trsta poročajo, da je na vojaškem vežbališču v Rocolu pri vajah bosanskega polka udaril častnik nekega vojaka s sabljo po glavi, in sicer tako silno, da mu je skoro presekal lobanjo. Bilo Je to pri dirkališču ob cesti. Navzoči trdijo; da je prišlo vojaku, ki je peljal ranjenca k potoku. da mu spere rano, slabo. Potok na isteni mestu je bil popolnoma okrvavljen In krvavt sledovi se še vidijo ob bregu. Kako gre rav njencu se seveda še ne ve. —- Pikro darilce. V tržaškem »Narodnem domu« imajo tudi hudomušn&že. Res Jo pač, rdg niso kdove kaj prida in da morajo človeka nekaj ur ščegetati, preden se nasmeje na njihove hudomušnosti. Ampak včasih zadene tudi tak hudo-mušnež terno. Taka terna je bila zadeta na nedeljski predstavi v »Narodnem domu«. Igrala se je Barretova drama »V znamenju križa« in je bila tudi benefica režiserja Dragutinoviča in njegove soproge. Zato so bili aplavzi večji in gostejši kot sicer, bile so mu izrečene čestitke v vezani besedi in končno so prišla na oder tudi darila. Med drugimi darili je dobil gospod Dra-gutinovič kot duša in artistični vodja gledališča tudi kipec Merkurja. Občinstvo v »Narodnem domu« ni bilo jezno in se tudi ni smejalo. Bržkone ni vedelo, da je bil Merkur svoj čas bog trgovine in da še ni postal patron umetnosti. Vsaj pri nas še ne! Morda v »Narodnem domu«. Socialno politični pregled. = Patriotizem, ki se izplača. Da patriotična in imperialistična pijanost italijanske buržvnzije, ki je iz državne blagajne vrgla miljardo za Libijo, ni rodila samo brezposelnosti in novih državnih dolgov, je pokazal zadnji občni zbor ak-cionarjev jeklarne Terni. Ta družba, ki ji je italijanska vlada ob ustanovitvi nasula polno roko uslug, je napravila v minulem letu štiri miljone čistega dobička. Po običajnih odpisih se razdeli med delničarje 3,660.000 lir, t. j. šestnajstod-stotna dividenda. Jeklarna Terni oskrbuje predvsem italijansko vojsko in mornarico z oklop-mmi pločami, topovi in podobnimi rečmi. Ob teh okolščinah je seve prav prijetno kričati po »povečani Italiji«, po »ojačenju vojske« in po novih oklopnicah. Ljudje vsaj vedo, zakaj napenjajo pljuča. = Gibanje delavskih mezd v Avstriji. Ra- ze,)..za.ri|darstvo 'n.za državna podjetja v Avstriji ni mezdne statistike; pač se gibanje mezd c.. . .,v statistiki nezgodnih zavarovalnic. Ta statistika nam predvsem kaže. koliko delovnih dni so zavarovani delavci delali v letu. Zavarovalnice izračunajo število delavcev na ta način; da dele število delovnih dni s 300. Ce primerjamo število z izkazano mezdno vsoto, dobimo povprečno letno mezdo poedinega delavca Po zadnjem izkazu teritorialnih zavarovalnic je ion«.a l°nnn mezda delavca v letu 1908: 892.5 K, 1. 1909: 912.5 K in 1. 1910: 945.7 K. Te Številke seveda niso zanesljive, ker podjetniki le preradi; prikrivajo zavarovalnici resnično mezdo. Vendar pa kažejo, da rastejo mezde prav počasi. Od 1908 do 1909 je mezda narasla za 2.2 odstotka, od 1909 do 1910 za .1.6 odstotkov. Tako rasto mezde, ki baje povzročajo draginjo! Spomnimo se le na blagovne cene, ki niso narasle za dva ali tri odstotke, temveč poskočile kar za dvajset ali trideset. !*• r»st(? blagovne cene hitreje nego mezde, £‘yljenje. delavcev yedno slabSe, doeim se dobiček kapitalistov veča. Novice. * Velik požar. V soboto ob 9. dopoldne je začelo goreti v NuBdorfu na SalcburŠkem; ogenj se je prav hitro razšifjal, ke je vlekel močan veter. Goreti je pričel tudi cerkveni stolp, ki se je opoldne sesul. Cerkev in 32 poslopij je po-*orf; ? ^T\ RaSenJu te pomagalo mnogo gasilskih društev iz okolice in voiaštvo iz Salc-burga. * Belgijski podjetniki ne marajo vojaškega Bruslja poročajo: Oblasti so ponudile tovarnarjem in podjetnikom v Bormaži vo-ji i Y®r^v° ob času stavke. Podjetniki pa so odklonili ponudbo in izjavili, da bodo ob stavki zaprli svoje delavnice. Očividno je, da so podjetniki mnenja, vsled večtedenskih priprav *a splošno stavko in vzorne organizacije stavke, da bodo stavkajoči s svojimi reditelji najboljše skrbeli za red in mir. * Aprlska šala. Arnaldo Fraccaroli pripoveduje v reviji »I^ettura« prav zabavno aprilsko šalo. V milanskih listih je izšel letos sredi marca oglas s tole vsebino: Bogat, simpatičen, neodvisen mlad mož bi se rad seznanil z lepo, do-brovoljno, čednostno mlado damo, tudi če nima dote, da bi jo oženil.« Ker nikdar in nikjer ne manjka lepih, dobrovoljnih, čednostnih mladih dam — zlasti takih brez dote — je dobival mladi mož neštevilno ženitnih ponudb in fotografij. Štirinajst dni je prav ljubeznivo dopisoval z nevestami in 31. marca je poslal vsaki od bodočih nevest (ker je bil zelo bogat, si je lehko to dovolil) po dve vstopnici za gledališko predstavo na dan 1. aprila v krasnem milanskem gledališču »Scala«; z vstopnicami je poslal vsaki tudi pismo in prosil damo, da naj pride v gledališče v beli obleki z rdečo pentljo na prsih in mati, ki naj jo spremlja, naj bo po možnosti v črni obleki, to pa zato, da jo bo lažje spoznal. Dame so seveda sprejele povabilo z velikim navdušenjem. Na večer 1. aprila sede v drugi parterni vrsti belo oblečena devica z rdečo pentljo in poleg nje v črni svileni obleki mama. Čez nekaj minut pride zopet bela devica in črna mama in počasi se napolnita druga in tretja vrsta s petnajst belo oblečenimi devicami in s petnajst črno oblečenimi materami. Občinstvo je z največjim zanimanjem opazovalo ti vrsti. Neveste in matere so pa nepotrpežljivo upirale oči v ložo, v kateri je obljubil ženin, da bo sedel v črni obleki z rdečim nageljnom. Loža pa je bila last starega lahkoživca. Tega ie pričakoval »ženin« na hodniku in mu vtaknil rdeč nagelj v gumbnico. Starec, nič hudega sluteč, stopi v ložo in na svoje največje začudenje zapazi, kako se naenkrat zapičijo vanj pogledi petnajstih belo-oblečenih devic in petnajstih črnooblečenih mater. Od mladih dam so nekatere omedlele, mlademu možu se je pa aprilska šala imenitno posrečila. * Pustolovščine kneza Bakunina. Pred sodiščem v Milanu bo v kratkem razprava proti knezu Karlu Bakuninu, sinu znamenitega ruskega revolucionarja. Mladi Bakunin je že dvajset let v Italiji, kjer je izvršil precej sleparij in ogoljufal mnogo aristokratinj za velike vsote. Ena od teh mu je dala 30.000 frankov, samo da se ga je znebila, ko jo je osleparil. Ves denar je zaigral Bakunin v Monte Carlu. Pred leti je bil Bakunin obsojen že v Turinu na petinpol-letno ječo. Potem je izginil iz Italije, kjer je popustil svojo oilado ženo. Ženino doto, 800.000 frankov, je v najkrajšem času zapravil. Naenkrat se je pojavil v Parizu, kjer se je izdajal za inženirja Vasiljeva in zopet izvršil nešteto sleparij. V Parizu se je tudi poročil z bogato vdovo. V Milanu ga bodo sodili le zaradi sleparij, izvršenih v Italiji, ne pa zaradi bigamije. ker je Bakunin švicarski podanik in je sklenil drugi zakon na Francoskem. 5 Obletnica »Titanicove« nezgode. Tri ame-rikanske dame. ki so postale vsled strahotne nezgode »Titanica« v noči od 14. na 15. aprila 1912 vdove, bodo obletnico praznovale na prav nenavaden način. V nedeljo 13. aprila se bodo odpeljale s parnikom iz Bostona: V noči od 14. na 15. aprila natančno ob uri, ‘ob kateri je lansko leto zadel' »Titanic« v ledenik, bo priplul parnik na ono mesto in dame bodo v spomin svojim rajnim soprogom spustile v morje velikanske košare s cvetjem, na dnu košar bodo težki kamni, tako da bo res dospel dehteči pozdrav na dno morja, kjer počivajo ostanki velikanske ladje in ponesrečenci. Vdove bodo vzele s seboj tudi kaplana, ki bo opravil kratko službo božjo, preden da bodo pogreznile rože na dno morja. Ko bo parnik počasi odplul, bodo zapele vdove, kaplan in mornarji pesem »Bližje, moj bog, k tebi«, ki so jo tudi pred letom dni peli junaki jna potapljajočem se parniku. Tako spominjanje obletnice si je domislila ena od teh vdov, gospa Futtrelova, ki vsakega 15. v mesecu potopi košaro cvetja v morje, kjer počiva njen mož, ki je bil znan in priznan amerikanski pisatelj in je rože ljubil nad vse. * Poroka na poskušnjo. Iz Novega Jorka poročajo: Sodnik Chatalan od najvišjega sodišča države Novi Jork je odredil, da se smejo poročiti osebe do 18. leta na poskušnjo. Sedaj sc smejo torej poročevati fantje in dekleta, ki niso stari še 18 let, na poskušnjo ali pa lehko zahtevajo ločitev, če so bili v zakonu razočarani. * Avstrijski železniški uslužbenci ne smejo več čez rusko mejo. Ruska vojaška oblast je odredila, da ne smejo spremiti avstrijski železniški uslužbenci vlakov čez rusko mejo kakor doslej, temveč da jih morajo že na meji nadomestiti ruski železniški uslužbenci. Doslej so se menjavali v Varšavi. * Nezadovoljstvo v italijanski mornarici. Patriotično navdušenje za vojno brodovje je v Italiji prav te dni obhajalo svoje velike praznike. Ampak vse to navdušenje ne more prikriti rastoče nezadovoljnosti med mornariškim moštvom. V poslednjih tednih se ie puntalo moštvo na treh italijanskih bojnih ladjah. Pomorščaki na bojni ladji »Amalfi« so v tarenški luki pometali orožje in orodje v morje, da protestirajo proti strogosti in krivičnosti nekaterih častnikov. Njim je sledilo v Benetkah moštvo križarke »Ouarto«, ki je dalo prav tako svoji nejevolji duška s tem, da je pometalo vojno orodje čez krov. Moštvo je protestiralo proti preklicu velikonočnega dopusta, ki jim ga je vzelo mornariško ministrstvo »z ozirom na mednarodni položaj«. Najresnejši pa je bil punt na krovu drednota »Dante« v marzeljskem pristanu. Nasproti uradnemu tajenju vzdržuje »Avanti« trditev, da je trajal punt polnih štiriindvajset ur in da je dvesto mornarjev zapustilo ladje, da protestirajo proti krivični strogosti nekega višjega častnika. Dezerterje so pregovorili le s svečano obljubo, da se skliče anketa o obnašanju nepriljubljenega oficirja. Neki sodrug v Benetkah ima natančne in zanesljive podatke o dogodkih na »Danteju« in jih bo v slučaju potrebe objavil. Italijanska vlada ima prav, da pripisuje tem pojavom resnost, ker kažejo, da je moštvo vzlic splošni patriotični pijanosti trezno in da se ne d& od predstojnikov šikanirati na slavo bojnega brodovja. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseli jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Zahvala. Podpisana žalujoča rodbina nepozabnega moža, ofeta, brata in strica, gospoda Ignaciša Baloha sc tem potom najprisrčncic zahvaljuje vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem ki so v mnogobrojnem številu spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Posebno pa se za- hvaljujemo sl. .Del. godbenemu'1 in skemu društvu. .Veteran- V Idriji, 6. aprila 1913. Žalujoči ostali. Varčne gospodinje! J Sladili čaj Sladili „ daje vsakomur kri, moč živče znamka S terinsko mleko in umrljivost dojenčkov omeluje. Pri bolnih se dnee. iejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranilo ™ spodinje .50 odstotkov pri gospodinskih izdati,ih : tudi pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajalo naročila s priznanji. Naroča sc pri izdelovate!1u lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža' k. je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po >/4 kg 4 K franko P« 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczv Srhftn brunnerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Joscfs»aXr strasse 25, v Gradcu Sackstraise 4. - Dobi se v vseh prodajalnah konsumnega društva Ljubljano in okolico. za Cenjenim železničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril = gostilno v neposredni bližini kolodvora v Nabrežini. Sklicujoč se na mojo dolgoletno prakso v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu m vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem časul Lep prostor za balincanjel Vsakovrstno časopisje na razpolago! Za obilen obisk sc vljudno priporoča AVGUST RUSBACH, gostilničar. Soba za druftvene seje je vedno na razpolago* Naj lepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poeeni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,IKO 4 Tovarniška znamka ,IKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki aa dnhiie zastonj in poštnine prosto. FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA = z Mentolom je najboljše domače sredstvo. Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piecoli in pri gosp.: Dra”Ci B0ablč- *van Jelačin, Leskovic & Meden, jf v. Petričiča nasl. Berjak & Šober, A. Jcrše, Antonija Mehle, Viktor Cantoni, Anton Kanc, Tomaž Mencinger, a B. Cvančara, L. Kotnik (biška), Josip Mihelič, ^ L. Cesnovar, j. Krivic, J. Oblak, Marija Jemec, Anton Krisper, J. Perdan, J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr, Berta Sevar, M. Krč-Gašperlin, »Konsumnem društvu* za Ljubljano in okolico. Odhod parnikov: - Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Tist-\ewyork, Buenos Aires-Hlo de Janeiro brezlttn^m*!^™!**10^™'^ z dvema vrtlnicama, električno razsvetljavo, dob? y0volT&e,Z.«terih,Je /a vsakeKa Potnika preskrbljeno, da _______ 1 om>Ce hrane * vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. H k: ES fr S S E sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Nova proga Trst-Kanada: ---------------------- 1. Odhod 16. marca v Portland. 2. Odhod 12. aprila v Quebec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, —— Kolodvorska ulica štev. 26. ——————