251' st. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K V Ljubljani, nedelja 16. oktobra 1921 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostoipna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAt 't}» L * ka ViŽQj0 Uredništvo: Wolfova ulica 1/!. Telefon 360 Uprava: Marijin trs 8.______ Telefon 44, Rokopisi se ne vračajo, jm je priložiti znamko ai tr»„kli za odgovor. lJ«bl Finančni minister o naši vaiuti. Beograd, 15. okt. (Izv.-) Finančni minister dr. Kumanudi je danes na potovanju v London prišel v Zagreb, kjer je imel z dopisnikom »Riječi« razgovor o finančnem položaju naše države. Dr. Kumanudi je dejal, da se sedaj reorganizira naša Narodna banka,' ki je bila doslej samo emisijski zavod, odslej p bo imela tudi devizni oddelek. Glede slabega stanja naše valute je rekel minister, da je eden glavnih vzrokov naš premajhen uvoz, ki se pa zaradi draginje pri nas ne more dvigniti. Druga ovira izvoza so naše slabe prometne razmere. Ameriški dolar bi mogel biti važno sredstvo, da se naša vajuta popravi. Zadnji čas pa se je spošno opazilo, da so nekatere naše banke organizirale kupovanje dolarjev od naših izseljencev v Zedinjenih državah za dinarje. Te dolarje so potem banke prodajale na svetovnem trgu, zlasti v Londonu in Parizu, vsled česar se je dotok dolarjev v našo državo znatno zmanjšal. Proti takemu postopanju je treba organizirati uspešno propagando, naj bi naši izseljenci pošiljali dolarje naravnost domov. Gospod minister se j.e nato informiral o današnjem stanju tečajev na zagrebški borzi in obžaloval, da je Zagreb popolnoma odvisen od dunajskega trga, to pa zaradi slabih telefonskih zvez. Minister je omenil, da je zahteva po tujih devizah pri nas zelo majhna, da pa se kljub temu tečaji čvrste. Velana trgovina z devizami že upliva ugodno, tako da tečaj naše valute ni še bolj padel. — Kar se tiče novega posojila v inozemstvu, je izjavil dr. Kumanudi, da je bila naši državi stavljenih več ponudb, od katerih je bila najugodnejša ona, ki jo je stavila skupina londonskih bančnikov. Glede višine tega posojila ni dal minister nobenih podatkov, izjavil pa je, da so pogoji, pod katerimi bi se to inozemsko posojilo dalo skleniti, veliko važnejši, kot pa višina zneska. Izgleda, da se bo to vprašanje ugodno rešilo. — O državnem investicijskem posojilu je dejal dr. Kumanudi, da je po podatkih, ki jih je doslej prejelo finančno ministrstvo, podpisanih 300 milijonov dinarjev posojila. Mnogo podatkov še manjka, tako izgleda, da bo končno število veliko večje. Zagreb, 15. okt. Včeraj ob eni popoldne je potoval skozi Zagreb finančni minšter dr. Kumanudi v spremstvu šefa svojega ministrstva. Na kolodvoru so pozdraviil g. ministra zastopniki delegacije finančnega ministrstva. Aretacija ponarejevalca amerikansklh čekov v Zagrebu. _ Zagreb, 15. okt. (lev) Tukaj je prijet zakotni bankir ^ik6b Maler, ki je skupaj z bratom Hrenom Maler-jem zadnje čase prodii za približno 15.000 dolarjev pon^reiemh ameriških čekov in ki je zuradi tega prišel navskriž z zakonom. AVSTRIJSKI KANC ELA R O USPEHU BENEŠKE KONFERENCE. Budimpešta, 14. okt. Avstrijski zvezni kancelar dr. Scheber je pred podpisom zapisnika o sporazumu doseženem na beneški konferenci, izjavil, . posebnemu poročevalcu Madžarskega korespondenčnega urada, da je izid konference pokazal, da zastopnike obeh držav navdaja stremljenje po odstranitvi ozlovoljenja, ki se je sedaj pojavilo. Trdno upamo, je rekel zvezni kancelar, da se bo razmerje med Avstrijo in madžarsko dalo razviti in izpopolniti prijateljskim potem. ZOPET MILJARDERSKA DE- FRAVDACIJA NA DUNAJU. Dunaj, 15. okt. Kakor poročajo li-sti, so že nekaj dni v finančnih krogih razširjene govorice, da je neki inozemski funkcijonar, ki ni član kakega poslaništva, izvajal velike operacije z devizami in pri tem veliko izgubil ter da cenijo izgube na eno miljardo kron. Primanjkljaja ni mogel poravnati. V finančnih krogih pa ne verujejo, da bi i dunajski trg imel vsled tega velike izgube, ker velja ta funkcijonar kot zelo premožen in se v njegovi poesti nahajajo zelo dragoceni dragulji. Dunaj, 15. okt. (Izv.) Listi se obSir-no bavljo, da je neki član angleškega poslaništva na Dunaju vsled ponesrečenih borznih špekulacij zapustil Dunaj z nad eno milijardo kron nekritih obveznosti. Govori se, da gre za angleškega vojaškega atašeja sira Thomasa Cunnlnghama. Danes dementirata angleški poslaništvi na Dunaju in v Pragi te vesti In izjavljata, da ni nikakega Dovoda za take domneve, ker se polkovnik Cunningham ni udeleževal takih transakcij. V finančnih krogih pa še vedno trdijo, da je mednarodna visoko stoječa oseba špekulirala in zapustila Dunaj, ne da bi poravnala svoje obveznosti, ki znašajo stotine milijonov. Cunningham se Je danes povrnil Iz Prage. — Kljub dementlju objavlja nocojšnji »Abend« naslednje podrobnosti o zadevi: Angleški polkovnik Cunningham je imel pri 30 raznih velikih in srednjih bankah, delniških in zasebnih, konte, naložil pa je le malo denarja ali celo nič, toda vsaka banka si je štela v čast, da J« mogla poslužiti Cunninghama. Ker je ataše računal, da se avstrijska krona zboljša, so se zadnje čase njegovi dol* Sovi vedno bolj večali. Ponovno so ga opominjali in je včasih tudi poravnal manjše zneske, večjih pa ne. Najbolj so oškodovane Verkehrsbanka, Bank-verein in Kreditni zavod za trgovino. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA. Beograd, 15. okt. !zv.) No kon ferenci delegatov vseh železniških ravnateljstev v Ilidži pri Sarajevu se je razpravljalo o novih železniških tarifih, ki stopijo s 1. januarjem 1922 v veljavo. NAŠA VALUTA V CUR1HU. Curih, 15. okt. (Izv.) Deviza Zagreb je danes padla pod 2 in je notirala 1.90. POŠTARSKA ŠOLA. Beograd, 15. okt. Hzv.) Vpisovanje v poštarsko šolo se je podaljšalo do 1. novembra t. 1., ker se ie doslej javilo premalo gojencev, ki so dovršili šest gimnazijskih razredov. GLAVNA KREDITNA ZADRUGA ZA POLJEDEl Ct Beograd, 15. okt. (izv.) Ministrstvo za poljedelstvo je sk’en>lo, da se osnuje glavna kreditna zadruga pod nadzorstvom države. SESTANEK KRALJA S KRALJEVIČEM JURIJEM V PARIZU. Beograd, 15. okt. Kraljevič Jurij, ki je po svojem bivanju na Češkem dospel v Švico, je nekaj časa ostal v Lau-sanne. Te dni si je ogledal simplonski tunel. V kratkem odide v Pariz, kjer se sestane s svojim bratom kraljem Aleksandrom. NARODNA SKUPŠČINA. Beograd, 15. okt. Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je poslal notranjemu ministrstvu akt, kjer ga prosi, naj pozove narodne poslance v Beograd na sejo narodne skupščine, ki se vrši 20. oktobra. Beograd, 15. okt. Danes je bila seja zastopnikov vladne večine, kateri je prisostvovala večina ministrov. Razpravljali so o sklicanju narodne skupščine. Z večino glasov se je sprejelo stališče, da se narodna skupščina skliče na redno zasedanje. Ta skiep seje je imel Informativen karakter. Končnoveljavno bo o tem vprašanju odločila vlada. Razpravljalo se je tudi o funkcijonarjih skupščine ter o tem, ali bi se volili novi, ali bi ostali dosedanji. Tudi to vprašanje ni bilo rešeno ter se je odgodi- lo za kasneje. Končnoveljavno bo o tem odločil ministrski svet. KUGA OB ČRNEM MORJU. Stockholm, 15. okt. (Izv.) Po vesteh »Krasnaje Gdzete« je ruska obala Črnega morja proglašena za okuženo po kugi. Bolezen se je baje zanesla Iz Carigrada. SESTANEK SCHOBER-BENEŠ. Dunaj, 15. okt. (Izv.) Avstrijski zvezni kancelar dr. Schober in češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš se sestaneta dne 24. t. m. v Budjejovicah. Pri tej priliki bosta razpravljala poleg političnih tudi o gospodarskih vprašanjih. VELIKE NEMŠKE DEMONSTRA-CIJE V GORNJI ŠLEZIJ1. Berlin, 15. okt. (Izv.) Iz Bratislave javljajo, da so se priredile tam velike demonstracije, katerih so «e udeležilo preko 100.000 oseb. Demonstrirali so proti nameravanemu razkosanju Gornje Šlezije. Kljub velikemu vznemirjenju je nemško prebivalstvo pokrajine mirno, bati pa se je nemirov s poljske strani. V Gornji Sleziji sc nahaja baje mnogo poljskih vojakov in govori se, da je ie prišlo do spopadov. REŠITEV ŠLEZIJSKEGA VPRAŠANJA. Berlin, 15. okt. »Vossisch« Zei-tunge javlja: V diplorhatskih krogih je govori, da bodo zavezniki v torek uradno naznanili nemški vladi odločitev glede Gornje Šlezije. Obenem se bosta nemška in poljska vlada pozvali, naj v četrtek pričnejo z zasedbo in upravo ozemelj, ki jih je zveza narodov prisodila Nemčiji ali Poljski. Pariz, 14. okt. »Agence Havas« poroča iz Londona: Balfour je v ministrskem svetu v daljšem govoru izvajal, da je svet zveze narodov vpošteval edinole rezultate ljudskega glasovanja v Gorenji Šleziji, pri čemer si je' zlasti prizadeval, zabraniti ustanovitev politične meje, ki bi tvorila gospodarsko pregrajo. Angleški kabinet je brez pridržka pritrdil rešitvi zveze narodov, ki jo smatra za pravično delo. Anglija zatorej z določitvijo meje sprejema gospodarska priporočila zveze narodov. Dokončni sklep angleške vlade glede postopanja pri notificiranju sklepa zveze narodov se bo stOrif šele v ponde-ljek zvečer. Potrjuje se, 'da so zavezniki načeloma glede predloga ministrskega predsednika edini. Po tem predlogu se sestane poslaniška konfercnca v soboto ali v pondeljok. V Berlinu in v Varšavi bi se potem mogel sklep no-tificirati v torek in medzavezniška komisija bi ga mogla v Opolah izvesti v četrtek. Angleški kabinet je francosko vlado obvestil o sprejemu. odločitve zveze narodov. PREDSEDNIK NAŠE RAZMEJITVENE KOMISIJE Z AVSTRIJO V BEOGRADU. Beograd, 15. okt. Predsednik naše komisije za razmejitev z Avstrijo general Plivclič je dospel v Beograd, da poroča vladi o težkočah, katere ima naša komisija pri razmejitvi. Eden najvažnejših razlog, za nesporazum je vprašanje meje pri Dravogradu. Stališče naše komisije v tem vprašanju se ne strinja z zahtevami Avstrije. DANKLOVA MONARHISTIČNA ZAROTA NA TIROLSKEM. Innsbruck, 15. okt. Socijalno-demo-kratsko glasilo »Innsbrucker Volkszei-tung« objavlja natančne podatke o organizaciji prevratnega načrta. Pučisti imajo baje polno orožja, ki so ga ukrad- li iz državnih skladišč. Reprezentativni vodja monarhističnih zarotnikov Je bivši generalni polkovnik Danki. Zelo vplivna osebnost je posvečeni škof Weitz, ki ima nalogo, vzpodbujati duhovništvo k monarhistični agitaciji. PRVA ŠTEV. PROTIČEVEGA »RADIKALA« IZŠLA. Beograd, i5-okt. (Izv.) Danes je izšla prva številka Protičevega lista »Radikal«. Na prvem mestu je Proti-čev članek »Našenejevolje«. Poleg tega vsebuje prva številka še mnogo zanimivih sestavkov, v katerih se biča sedanji vladni sistem. MADŽARSKA ZAROTA V BRATIŠ A VI. Bratislava, 15. okt. (Izv.) Policija je izvedla mnogo hišnih preiskav in pri tem prijela 6 Horthyjevih častnikov, o katerih se je izgotovilo, da so bili v jitm iredentističnimi društvi na Madžarskem. V kratkem bi J*q9i Tišina pred vina., itn. V zvezi s kraljevim povratkom v domovino pripravljajo vse velike stranke svoja strankina zborovanja, na katerih bodo odločevale o programih in smernicah svojega dela. To dejstvo je pomembno. Vse stranke se pripravljajo na jesensko politično borbo. Zavedajo se, da bo odločitev, ki bo padla to jesen važna, da, naravnost odločilna za bodoči razvoj tako naših notranje-, kakor tudi zunanjepolitičnih odnošajev. Vladnih strank ne vodi nikaka ideja več. Breznačelnost njihovega vladanja postaja vsak dan jasnejša. Kar pred očmi vse državne javnosti se pogajajo med seboj in skušajo doseči kompromis, ne morda med poedinimi načeli, temveč kompromis glede razdelitve moči in denarja. Vsaka stranka skuša ohraniti svoje pozicije, jih utrditi in obenem oslabiti svoje »prijatelje« v vladni koaliciji. Najljutejša je ta borba med demokrati in radikali, ki se ie razvila v pravcata zidovsko-kupčijska pogajanja. Včeraj bi morala iziti prva številka Protičevega *Radikala«, s katerim hoče ta spretni politik uveljaviti svoja politična načela v širši javnosti. Hoče doseči revizijo vstave, proti kateri se demokrati branijo z vsemi štirimi, ker bi jim revidirana ustava gotovo ne garantirala vseh onih predpravic, ki jih uživajo danes in bi jim ne garantirala trajne oblasti v državi. Ko so skupaj z radikali izglasovali, ali bolje kupili sedanjo ustavo, so pridigali, da s« bo s sprejetjem ustave zboljšal naš zunanjepolitični položaj, da se bodo uredila razmere v notranjosti naše države, da se bo dvignila naša valuta itd. itd. V s* te napovedbe zgledajo danes kot kruta ironija na resnično stanje. Kar se tiče zunanjepolitičnih odnošajev, so danes slabši, kot kdaj popreje in doživljamo poraz za porazom. Razmere v notranjosti države so se poslabšale. Medsebojno sovraštvo med narodom dosega že naravnost državi nevarno višino. Valuta je padla in draginja je vsak dan večja. To so uspehi slabe ustave, proti kateri smo se mi tako dosledno borili in za katere zboljšanje se hočemo boriti. Demokrati sedaj pridigajo, da bi revizija ustave ustvarila novo ustavno borbo. To je seveda puhlo besedičenje, kot je bilo puhlo besedičenje njihovo obljubovanje pred in pri sprejetju ustave. Resnica je ta, da ravno sedanja slaba ustava povzroča ustavno borbo, ker se bodo vsi, ki,mislijo resnično dobro z državo, toliko časa borili za revizijo ustave, dokler ne bo dosežena. Akcija Stojana Protiča zasleduje ta cilj. In dasi se v vseh podrobnostih ne moremo strinjati z njim, jo vendar smatramo za dobro in koristno kot nujen most v boljšo bodočnost. z a«. imel izbruhniti političen prevrat. PAKT MED FAŠISTI IN SOCUALISTI V ITALIJI. Milan, 15. okt. Na današnji seji ccijalističnega kongresa so zastopniki Občne delavske zveze priporočali edinost strank. Turatti je zavračal misel maksimalistične akcije in je naglašal, da more biti v gotovih razmerah dolžnost stranke, da se udeleži vlade. Poživljal je k edinosti, kakor bi razkol mogel biti jako nevaren. — Medigli-ani .se je zavzemal za edinost strank ter je hvalil Ljeriina in Trockega, ki sta bila o Italiji slabo poučena. Zagovarjal je pakt med fašisti in socijalisti, čigar pomen je povdarjal. — Na nočni seji se je glasovalo o resolucijah. Resolucija Serrati - Baratano (edinstvena maksimalista) je dobila 47.628 glasov, resolucija Tratti - Baldesi (pristaši koncentracije) 19.916, resolucija Aleksandri - Ziloschi (srednja stranka) 8030 in resolucija Maffi - Lazzari (se-cesijonista) 3763 glasov. BIVŠI AMERIŠKI FINANČNI MINISTER V BEOGRADU. Beograd, 15. okt. Zastopnik mini-strstega predsednika Marko Trifkovič je sprejel danes dopoldne g. Wander-lipa, bivšega ameriškega finančnega ministra in enega izmed najbolj uglednih ameriških finančnikov. Nocoj priredi predsedništvo vlade v Častniškem domu banket na čast g. VVander-lipa. RAZPUST BUD.IEMJEVE KONJENICE. Dunaj, 15. okt. (Izv.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Konjenica generala Budjenina se v kratkem razousti, ker primanjkuje konj. Nad 70 odstotkov vojakov je brez konj, ker so živali ali poginile, ali pa so jih porabili za prehrano. Moštvo se je že skoraj popolnoma razkropilo po vaseh. ODKUP DELOVNE DOLŽNOSTI V RUSIJI Stockholm, 15. okt (Izv.) vKras-naja Gazeta« javlja, da bo v kratkem Izdana naredba. s katero se uvaja davek za delo kot nadomestilo za dosedanje delovia dolžnosti. Zdi se, da ima ta naredba v praksi ta namen, da se delovne dolžnosti da odkupiti z gotovo v^oto. PREPREČENA' STAVKA V NEMŠKI KOVINSKI INDUSTRIJI. Berlin, 15. okt. Mezdno gibanje v kovinski industriji v Berlinu, kjer bi se .v kratkem imela napovedati stavka, se je ustavilo po dalj?ih pc-gajanjih med nameščenci In Indu-strijci. Dosegel se je sporazum, po katerem veljao za mesec okto-er določeni mezdni poviški tudi za november in december 1.1. Borzna poročila. Beograd, 15. okt. Valute. Dolarji 65, francoski franki 470, leji 58. Devize. London 258. Paiiz 470, Praga 75, Dunaj 2.70, Berlin 48.50, Milan 255. Dunaj, 15. okt. Tedenca današnjega deviznega trga je slaba. Deviza Ncwyork je notirala 2645, Berita 1790—1800, Praga 2030, Varšava 61, London 10.100, Curih 44.900, Parfz 19.100, Bukarešta 1975, Budimpešta 395. Curih, 15. okt. Berlin 3.60, N~w-york 520, London 20.15, Pariz 37.80. Milan 20.75, Praga 5.75, Budimpešta 0.80, Zagreb 1.90,. Bukarešta 3.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.27, avstrijske krene 0.20. — ..........■ 1 II—....... ..I.... ... -f- Delnice južne železnice. Na zadni skupščini delničarjev južne železnice je bilo zastopanih 430.000 delnic, od katerih je 3000 v rokah Madžarov, 77.000 v rokah Avstrijcev, 90 tisoč v rokah Italijanov in 260.000 deponiranih v Švici, ki itak pripadajo skoro vse Italijanom. Iz tega je razvidno, da je večina delnic južne železnice v rokah Italijanov. -f Eksportni krediti v Romunski. Romunska vlada je stavila romunskim velebankam predlog, da bi se žitni izvoz kreditiral s 50 odstotki. Eksportna organizacija obsega približno okoli 100 vagonov žita. Bančni konzorcij je pripravljen spustiti se v pogajanja. Pri istih so zastopane še siedeče bai.ke: Marmoroš, Romaneasca, Natitinei, Credit Roman, Chrisšoveloni in Com-merciala Romana. -J- Pobijanje draginje v Avstriji. Urad za pobijanje verižništva in navijanja cen je zadnja dva dni že večkrat posloval v zmislu izdanih naredb deželne vlade. V več primerih so bila zaplenjena za izvoz namenjena živila. Blago je namenjeno samo za prodajo na javnih trgih. Nadalje se je v več primerih posrečilo, preprečiti izvoz važnih potrebščin, tako čevljev, obleke itd. Danes v veliki dvori hotela Jin“ ZABAVNI VEČER ..Dobrodelnega društva larjef Sodelujejo {lani kr. opere in drame. Godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom s. kapelnika dr. Čerina. isdi pšaoie prioni Dopisnik milanskega »Avantija* je imel razgovor z poslancem dr. Stati* gerjem iz Opatije o sedanjem razpoloženju^ Jugoslovanov na Primorskem. Prinašamo članek, ker dobro povdarja razliko med obljubami in dejanji italijanske vlade napram primorskemu ljudstvu. Napačno pa bi bilo misliti, da italijanska socijalistična stranka resno in objektivno zasleduje želje in potrebe našega ljudstva na Primorskem. Stališče, ki ga zavzema navedena stranka v Trstu samem je povsem nasprotno pravičnosti in svobodi. Vidimo, da sodeluje ital. soc. stranka na Primorskem pridno z delom vlade, nacijonalistov in fašistov. Ona namreč razSirja ideje brezbrižnosti in omalovaževanja narodnostnih zahtev ln raznaroduje direktno psiho našega prolctari-jata v mestih in na obali. Baš te dni priobčuje tržaški »II Lavoratore« pio-gramatično izjavo o narodnostnem vprašanju, s katero hiti opravičevati obtožbe laškega časopisja o stikih s slovanskimi nacionalisti. Pravi, da so komunisti na podlagi svojih osnovnih teorij načelni nasprotniki drobljenju držav in nimajo nobenega interesa, da se Julijska Benečija odcepi od Italije. Toliko, da osvetlimo časnikarsko sentimentalnost »Avantijevega« dopisnika. Dr. Štangerjev razgovor se glasi: Srečen bi bil, ako bi mogel izjavili, da so Jugosloveni v Istri zadovolji s Sedanjim političnim položajem. Ali, bridko so razočarani vsled politike vlade napram njim, ker lepim obljubam slede vedno dejstva, ki govore različen ta Jasen govor, tako da smo prepričani, da nam je vlada nasprotna ta da se nahajamo izven zakona. In res izjavljajo v višjih krogih izrecno in neprikrito, da je v interesu Italije, da se Sloveni Istre politično oslabijo, ko so postali manjšina; v nižjih krogih pa dopolnjujejo vladni program z samovoljo in nasiljem in ga izvršujejo z vso vnemo. Od vsega tega vlada ni prav ničesar Izvršila. Sforza in Giolitti sta nam pono»*no govorila o »svobodi«, s katero se ponaša Italija in ki »služi drugim dežciam lahko za zgled«, o »toll pravičnem in dobrohotnem postopanju, da ne bomo obžalovali, da nismo več politično združeni s plemenskimi brati«. Govorila sta o obzirnosti do našega rodu, do avtonomije, do udruženj in kulturnih ustanov, do Jezika, običajev. Tudi so nam obljubili, da odprejo zopet vse ljudske In srednje šole in da ustanove še nove. Da, zaprla je celo še druge naše lole in gimnazije, odpravila naše učitelje, duhovne in uradnike slovanske narodnosti, je nagnala divje fašiste na nas in dala po njih uničiti in sežgati najlepše knjižnice v Istri, čitalnice, privatna stanovanja, in niso prizanašali niti cerkvam. Kar se tiče nas, moram Vam izjaviti, da so prvi čini vandalizma vzbudili v nas žalostno presenečenje, ker smo Imeli jako vzvišeno mnenje o naobtazbi in duši Italijanskega naroda. Ko je minulo prvo presenečenje, se je začela duša ljudstva upirati, ali znala je tudi zakrivati čustva Jeze ln gnusa. Sedaj se nahaja duša ljudstva v ,az-draženju, ki le okreplja voljo do odpo- ra, vzpodbuja k borbi za rešitev Uu»*ne dedščine in lastne narodne posebnosti In oživlja ljubav do lastne pravične »tvarl in Utr j a vero in končno zmago. — Z nasiljem ne uspe vladi nikdar, da bi oslabila našo narodno zavednost; nasprotno, nasilje Jo bo le krepilo. Kar se nam prizadevlje hudega, to je na Škodo državi sami, in sicer radi tega, ker silno razburja duhove in zmanjšuje tisto razpoloženje pri večini IJud< za miroljubno sožitje, a neti in goji sovraštvo med plemenoma. Tak;; na.av-no posledicd vsakega tlačenja bi morali razumevati in ceniti vsi ter opuščati ono brezsmiselno in smešno obtožbo, naperjeno proti učiteljem in duhovnom, češ, da le-ti tirajo protiitalijansko propagando. — Jeli res, da se smatrate za iredentiste, ko toli težavno prenašate to novo stanje stvari? — Ne. Resen in pozitiven na*od smo, ki zna računati z realnostjo in spoznava jasno svoj položaj. Naše upanje, da se uveljavi pravica samoodločbe, nas je Varalo in sedaj nam kaže računati z dejstvi, ki so kakor zgodovinska potreba, ki se ji je treba prilagoditi. Vsa naša stremljenja se morejo izraziti v dveh besedah: svoboda in pravica! Mi ne zahtevamo drugega, nego da se postopa z nami kakor z drugimi državljani: enake pravice, enake dolžnosti. Hočemo, da se spoštujejo naš jezik, naši običaji In šege in svobodni razvoj v prosveti in v gospoaantvu primerno naši narodni individualnosti Z jugoslovenskim narodom na3 spajajo vezi krvi, jezika in čustev, kuiture in zgodovine. Naš delovni program v parlamentu je objavljen v izjavah, podanih na po-četku zasedanja. Začrtan je le v splošnih in načelnih potezah. V narodnem obziru Izvira iz našega posebnega stališča v državi, a v gospodarsko-socijal-nem obziru se naslanja na pretežno večino kmetskega In delavskega življa. Naše delo: pospeševanje in varstvo prosvetnih in gospodarskih koristi; sodelovanje, četudi le skromno, za doseganje idealov človečanstva, socijalne pravičnosti in napredka. Preveč se tudi zavedamo neenakosti moči, da bi svojeglavno vztrajali na brezplodnem stališču pasivnega odpora. Dozdeva se nam celo možno, da bi aktivno sodelovali na parlamentarnem delu In bi s treznim, nepristranskim kriterijem proučili vsak problem, pripravljeni, podpirati vsako dobro ini-cijativo, naj že prihaji od katerekoli strani, torej tudi od strani vlad, ki imajo sprejemljiv program. Nadejamo se celo, da bomo prej ali slej imeli povoda, glasovati zaupanje vladi, ko se le-ta sestavi iz strank, ki nam stoje bližje, in zlasti, ko se bo »Osrednji Urad za nove pokrajine« upravljal z objektivnostjo ln narodno nepristranostjo, ne pa s strankarskim duhom In z avstrijsko in predvojno duševnostjo. — Prepričan sem, da nas bodo zastopniki italijanskega ljudstva v parlamentu poslušali in da nas kake skupine vzamejo v obrambo, kar bo le obramba prava ln pravice naše do življenja. Naše ljudstvo je proletarski narod, vzgojen za red, za delo, za spoštovanje zakonov, in občuduje vse, kar je dobrega in lepega pri drugih. Ali, tudi ljubav do lastnega jezika in do vsega, kar ustvarja in dviga narodno zavest, je v nas posebno silna. . Nikdar, ob nobeni priliki, ne zavijemo roba svoje zastave. Vihra fašizma premine in poprimerno se na novo svojega dela za pridobivanje somišljenikov z okrepljenjem svojih zavodov in z vzgojo našega ljudstva v materinem jeziku. Daleč od nas pa je misel, da bi prezirali druge jezike; ali, zahtevali bomo odločno, da se spoštuje naš jezik, ki ima slavne tradicije in neizbrisno zgodovino. Kulturni škandal. »Slov. Narod« d. dtto. 14. oktobra poroča iz Beograda, da je navzlic vsem svarilom prof. Voglar imenovan ravnateljem na ženskem učilišču v Mariboru. Ce je dejstvo resnično in ne »raca«, ne morem tega imenovati drugače, kakor kulturen škandal. Nikdar ni mož poučeval na učiteljiščih, ki imajo svoj lasten ustroj, nikdar ni do zdaj prisostvoval kakemu nastopu, nikdar ni spisal kakega pedagogičnega članka, izpit ima za klasične jezike, je izmed vseh kompetentov najmlajši, kratkomalo vsak učitelj more po svojih predštudijah bolje voditi tak zavod, kakor imenovani g. profesor. Vse to je tudi upošteval višji šolski svet ter popolnoma upravičen predlagal med tremi prosilci g. Voglarja na tretjem mestu. Razventega mu je »Straža« očitala in mu še očita naravnost goro-stasne stvari, ne da bi se g. profesor sploh odzval. Vsa ta dejstva gotovo ne govorijo v prilog novega ravnatelja. Toda g. Voglar je Še danes zvest pristaš JDS, zato je postal, če je res, navzlic odklonilnemu stališču višjega šolskega sveta, ki gotovo ni klerikalen!, ravnatelj tla zavodu, ki mu je po celem uStroiu popolnoma tuj. Vsa odgovornost za ta kulturen škandal zadene ministra dr. Kukovca in dr. 2erjava. V obrambo prof. Favaja, ki so ga na mah, brez Zaslišanja odpustili iz službe, dasiravno se že celo leto ni več pečal s politiko, je napisal v »Taboru« neznan člankar pqd pseudonimom »JDS« članek, ki mu gre vsa čast. Ako bi imeli vsi •— posebno voditelji demokratske stranke — tako poštena načela, kakor jih razvija tam g. člankar, bi ta stranka ne prišla nikdar tako na rob propada. Med drugim citatno tam tudi sledeča stavka* »Morda s tem ne bo zadovoljen vsak naš človek, zlasti ne oni, ki meni, da se politika lahko vodi brez vsake etike. Taka politika se vedno maščuje nad lastnimi pristaši.« Podpišem z obema rokama. Politika, ki se prostituira za vsako malenkost, ki tepta vsako poštenje, prezira vsako nasprotno mnenje, bije v obraz vsakomur, ki se drzne oporekati, ki se ne meni ne za merodajne činitelje, ne za javno mnenje, taka politika se mora sama privesti ad absurdum. Kakor sta izginila iz političnega obzorja zloglasna dr. Šušteršič in Lampe, isto-tako mora doživeti dr. Žerjavova politika pri volitvah drug, še bolj porazni — Agro - Merkur. —un. Valutni Špekulanti Naj se demokrati perejo kakor vedo in morejo, eno je gotovo: njihova vlada je pogrešila, ker je na golo zatrdilo, da banke niso imele namena kršiti naredbe in škodovati državi, odredila, da se morejo vsa denarna pi- sma, ki so bila odposlana po 25. sept. prizadetim bankam vrnili. Kaj »e to pravi: niso imele namena? Kdo je tako naiven, da bi kaj takega verjel čifut-skim bankam? Ravno tako ne more držati trditev, da banke morda niso vedele za prepoved ministrstva, ki je stopila v veljavo 25. septembra. Ne-poznanje zakona vendar ne opravičuje krivde! Ce bi bilo tako, bi se moralo prej ozirati na male tihotapce, ki imajo manj prilike se pravočasno seznanjati z raznimi naredbami. Dejstvo je, da je nastopila prepoved izvažanja tujih valut 25. septembra in da so zagrebške in beogradske banke odposlale denarna pisma po 25. septembru. Ako bi imele dovoljenje, bi šle njihove pošiijatve naprej, kakor so šle naprej vse pošiijatve pred 25. septembrom. Vlada pa je odredila, da pošiijatve po 25. septembru, ki so bile na ljubljanski pošti ustavljene, ne smejo iti naprej na naslove. Torej je krivda jasna in potrjena in bi se odpošilja-teljem ne smela vrniti pošiljatev, marveč konfiscirati in postopati po zakonu. To je jasno vsakemu otroku, samo »Jutro« in »Slov. Narod« se nekako čudno zvijata, kakor bi se bala zameriti čifutskim bankam v Zagrebu in Beogradu. Vladnim ukrepom pa se ne čudimo, ker je današnja vlada kapitalistična, ki se boji zameriti bankam. Ona preganja samo male tihotapce, velike pa pusti na miru. Od teh jej zadostujejo zagotovila, da niso imele namena kršiti zakona in škodovati državi. Pfuj! Varšavsko pismo. V zadnjem času so poročala moskovska poročila, da se je razmerje med Sovjet9ko Rusijo in Poljsko poslabšalo. Govorilo se je celo o pred-stoječem ukinjenju diplomatlčnih odnosov in celo O skorajšnjem izbruhu nove rusko - poljske vojne. Vašemu poročevalcu se je iz interesirane strani zagotovilo?"’ da so te vesti neosno-vane Varšavska vlada je bila poslala v Moskvo noto, v kateri je postavila celo vrsto zahtev med temi oddajo zaklada zlata, katero se je določilo s pogodbo v Rigi. Na to noto, ki ni bila časovno omejena, je odgovoril Cičerin s protizahtevami, ki so se nanašale na dozdevno intenzivno protiboljševiško propagando, ki se je razpasla po Poljski ter na protirevolucionarne bande, katere so nemoteno delovale ob rusko-poljski meji ter večale v sovjetski Rusiji obstoječe lakote z ustavljanjem žitnih vlakov. Poljski zunanji minister Skirmut je v usmenem pogovoru s sovjetskim poslanikom Karahazom v Varšavi kakor trdi v posebni novi noti na Čiče-rina izjavil, da moskovska vest v podpiranju protiboljševiških tolp ne odgovarja resnici, da je Poljska napram delovanju Sarinkova, katerega Cičerin posebno navaja, popolnoma nevtralna. Skirmut je povdaril, da nima Poljska agresivnih namenov proti Rusiji in da končno le zahteva izvršitev mirovne pogodbe. Razprave, ki so imele značaj precejšnje razdraženosti, po vsej priliki ne bodo dovedle do ukinjenja dipln-matičnih odnosov. Razumljivo je, da se Cičerin ne nahaja pri najboljši volji. Nova smer notranje politike sovjetske Rusije, v kateri se je nanovo pojavila »Čeka«, • številnimi umori naj- boljših ruskih mož in znanih znanstvenikov, nehote vpliva na sovjetsko zunanjo politiko. Z razpustitvijo vseruskega podpornega komiteja se j« omajala inostranska podporna akcija za stradajoče pokrajine. Sovjetski Rusiji se dozdeva, da je zopet obdana z zunanjimi in notranjimi sovražniki in veruje v nove vojaške priprave ino-stranstva, posebno Poljske. Ta bojazen pa je neosnovana. Poljska n« more misliti na vojno, predvsem ker potrebuje za ureditev gospodarskih prilik nujno miru. Vsekakor pa zahtevajo gospodarski interesi Poljske izpolnitev rusko-poljske pogodbe. Na tem mora poljska vlada vztrajati. Posebno važnost polaga poljska vlada pregovorom z baltiškimi državami. S kompetentne strani se naglasa, da se isti nanašajo na izključne nevojaške zadeve. Izven dvoma je, da imajo vse obmejne države Rusije skupne interese, katere morajo skupno zasledovati. Ti interesi so predvsem gospodarskega značaja. S—irt. Janko Šuklje: Videant consules. Časi se spreminjajo ln ml z njimi, pravi starodavna prislovica. Da je resničen ta rek, vemo vsi, da pa se bodo kdaj spremenili Časi in ljudje tako korenito in naglo, tega sl ni mislil nihče. Svetovna vojna je uničila hiravo Avstrijo ter nam ustvarila utopijo —• toli zaželjeno Jugoslavijo. Seve, zastonj ni bil ta dragoceni dar. •— Gorja in solz je stal ogromno ta v potokih je morala teči kri. A uresničile so se naše sanje, izpolnile se naše vroče želje in plahe nadel Vseh src se je polastilo nepopisno navdušenje, veselja je plakalo staro ln mlado. Iz hišnih lin so zavlhrale ponosno trobojnice, ulice in trge pa je polnilo osvobojeno ljudstvo, ki je tekmovalo med seboj v vsklikih radosti. Te ure so prešle! Edinost, sreča ta sprava, ki so nam takrat bili tako mili gosti, so nas le prehitro zapustili. Niti tri leta nas ne ločijo od one nepozabne dobe, pa kaj vse se je zgodilo v tem kratkem času: Trsta, Gorice ln Reke se je polastil nenasitni Italijan, oropa« joč s tem našega najboljšega življa V materijalnem in Idealnem pomenu besede. Vsled nečuvene malomarnosti smo zgubili slovenski Korotan, doživeli sramoto 10. oktobra. Nepazljivost odgovornih organov je zakrivila, da so se v Prekmurju vršile velike protldr-žavne demonstracije. Da razmere n* Hrvatskem niso rožnate, je znano. D* vlada uporno gibanje v Makedoidtf* vemo. In da so ob albanski meji d* dnevnem redu boji, poboji in uboji, i® stara reč. Ni vesela ta slika, a žal n! .razveseljivo še marsikaj drugega. Ta in ono bi bilo lahko drugače In boljše urejeno. V mnogih uradih se posluje nepravilno in proti načelom pameti ta vestnosti. Trati se zlati časi ta denar. Ogrevati se za domovino pri bogatih pojedinah ni težko, toda napivani* V zakajenih pivnicah ne koristi ce zdravju, ne morali, ne narodni stvari. Zato pa se širi vedno bolj nepoštenost in nemoralnost. Ni čuda tedaj, da bolj ta bolj pada vrednost našega denarja in da. rastejo cene vseh predmetov, jeli to upravičeno ali ne, vedno bolj in bolj. In vidiš, kako da se vse tako trese ter ziblje ta maje, se nehote Karel Capek: R. U. R. Helena: Vstopite. Dr. Gali (vstopi): Dobro jutro, gospa Dominova. Kaj imate lepega? Iielena: Tukaj Radija, doktor. Dr. Gali: Aha, naš dečko Radius. Torej Radius, napredujemo fcftj? Iielena: Davi jc imel napad. Razbijal je sohe. Dr. Gali: Čudno, on tudi? —• Helena: Pojdite Radius! ' Dr. Gali: Počakajte! (Pelje Radija k oknu, prikriva in odkriva mu z dlanjo oči in opazuje reflekse na zenicah.) Glej, glej. Prosim iglo. Ali buciko. Helena (mu poda buciko): Zakaj?' Dr. Gali: Tako. (Zbode Radija v roko, da se močno zgane.) Počasi, dečko. Lahko greste. Radius: Delate nepotrebne stvari. (Odide.) Helena: Kaj ste z nijm delali? Dr. Gali (sede): Hm, nič. Zenice reagirajo. Povišana občutljivost In tako dalje — Oho, to ni bil robotski krči Helena: A kaj je bilo? ' ' Dr. Gali: Hudič vedi. Trma. Besnost ali upor, jaz ce vem, kaj. Helena: Ko bi vedeli, kako nas sovraži. Ah Gali, so li vsi vali Roboti laki? Vsi, katere ste n*"c"li delati drugače? Dr. Gali: I no, nekako občutljivejši so, kaj hočete? Bolj so podobni ljudem kot Rossumovi Roboti. Helena: In Je morda — tudi njih sovraštvo bolj podobno fludem? Dr. Gali (zgane z rameni): Tudi to je napredek. Helena: Kam je prišel oni najlepši, močnejši, ki ste ga vi naredili — kako se je imenoval? Dr. Gali: Robot Damon? Tega so prodali v Havr. Helena: In naša Robotka Helena? Dr. Gali: Vaša ljubljenka? Ta je Se pri meni. Razkošna je ta neumna kot pomlad. Z eno besedo za nobeno rabo* Helena: Saj Je vendar tako krasnal Dr. Gali: Kaj veste vi, kako je krasna. Iz božjih rok' ni prišlo delo, popolnejše od nje. Hotel da bi bila podobna vam — moj Bog, kakšen neuspeh. Helena: Zakaj neuspeh? *** ’ Pr. Gali: Zato, ker ni za nobeno rabo. Hodi kot v sanjati, ma- ljubi? Gledam jo in mraz me pretresa, kot da sem ustvaril pokveko." Ah, Helena, Robotka Helena, tvoje telo ne bo nikoli zaživelo, nikoli ne boš ljubica, nikoli mati; te popolne roke se ne bodo igrale z dojenčkom in svoe lepote ne boš zagledala v lepoti svojega deteta — Helena (sl zakrije lice): Oh, molčite. Dr. Gali: A včasih si mislim: če bi se prebudila, Helena, samo za trenotek, ah, kako bi vskriknila od groze. Morda bi me ubila, mene, ki sem te ustvaril; morda bi vrgla s šibko roko kamen na te stroje, ki rode Robote in ubijajo ženskost, nesrečna Helena! 1 Helena: Nesrečna Helena! Dr. Gali: Kaj hočete? Ni za nobeno rabo. (Pavza.) Helena: Doktor. Dr. Gali: Da. Helena: Zakaj se več ne fode otroci?. Dr. Gali: — Ne vemo, gospa Helena. Helena: Povejte mi to. Dr. Gali: Zato, ker se delajo Roboti. Zato, ker je delavnih sil preveč. Človek se je takorekoč preživel. Je skoraj — kot bi se —- eh! Helena: Povejte* Dr. Gali: Kot da je prirodo užalilo izdelovanje Robotov. " ' Helena: Gali, kaj bo z ljudmi? Dr. Gali: Nič. Proti prirodi se ne da*MB narediti Helena: Zakaj Domin ne omeji — Dr. Gali: Odpustite, Domin ima svoje ideje. Ljudje, ki imajo ideje, bi ne smeli imeti vpliva na stvari tega sveta. Helena: In zahteva kdo, da se z izdelavo sploh preneha?i Dr. Gali: Bog obvaruj! Ta bi Jo izkupil! Helena: Zakaj? Dr. Gali: Ker bi ga človeštvo kamct$iIo. Veste, je pač udobneje prepustiti delo zase Robotom. Helena (vstane): No, povejte, kaj če bi nekdo na mah u 1 ■ H izdelovanje Robotov — Dr. Gali: Hm, to bi bil za ljudi strahovit udarec. Helona: Zakaj udarec? Z Dr. Gali: Ker bi se morali vrniti tja, kjer so bili. Samo da bi — v Helena: Recite. Vi Dr. GaU: Samo da bi bilo z* povratek že prepozno. Helena (pri cvetlicah Hallemeierja): Gali, so te cvetke tudi gluhe? Dr. Gali: Gotovo, to so brezplodni cveti Razumete, to so kulturne, umetno pospešene — . . Jif&uuu Ubog«. gU&£ £%• Utatl. Dr. Gali: Za to pa so prekrasne. Helena (mu poda roko): Hvala vam Gali; vi ste me ta k d podučili. Dr. GaU (ji poljubi roko): To se pravi, da me odstavljate, Helena: Da. Na svidenje! (GaU odide.) Helena (sama): Gluhi cvef... gluhi cvet (se mahoma odloči) Nana! (Odpre vrata na levi.) Nana, pridi sem! Napravi ogenj V kaminu. Hitro. Glas Nane: No koj. Takojf Helena (hodi razburjena po sobi): Samo da bi bilo za povratek že prepozno... Ne!.. Samo da bi... Ne, to Je grozno! Moj Bog, kaj naj Storim. (Obstane pri cvetlicah.) Gluhi cveti ali naj?, (Odtrguje liste.) Ah, moj Bog, naj bo! (Beži na levo.) (Pavza.) Nana (vstopi pri tapetnih vratih z naročjem drv): Naenkrat kuriti! Sedaj, poleti! — Je že zopet ni, te vihre? (Pokleku* in kuri kamin.) Poleti kuriti! Ta si še kaj izmisli! Kot da ni že deset let poročena! No, pa gori, gori! (QIeda v ogenj.) Saj je kot majhno dete! (Pavza.) Niti koščka pameti nima. Sedaj poleti kuriti! (Nalaga.) Kot majhno dete. (Pavza.) Helena (se vrne od leve In ima polno naročje posameznih popisanih papirjev. Ali gori, Nana? Pusti, jaz moram — vse to sežgati — (Poklekne k kaminu.) Nana (vstane): Kaj je to? Helena: Stari papirji, grozno stari. Nana, ali nai jih sežgem? Nana: Ali niso za nič? Helena: Za nič dobrega. Nana: Torej jih 6ežgite. Helena (vrže prvi list v ogenj); Kaj bi dejala Nana, če bi bil to denar... Ogromen denar. Nana: Dejala bi: sežgite ga,.. Prevelik denar jo slab denar. Helena (sežiga ostale liste): In če bi bila iznajdba, največja »-najdba na svetu — , t Nana: Dejala bi: sežgite jo. Vse Izhajdbe so Zoper Boga. To Je le norčevanje, hoteti izboljšati njegov svet. , Nana: Pustite, bom jaz sežgala. * H *jna: Ne, ne, jaz moram sama. (Vrže zadnji Ust v ogenj./ Vse mora zgoreti. Poglej, ti plamehi! Kot roke so, kot jeziki, postave. (Bije z grebnotn v ogenj.) Ležite, ležite! Nana: Je že po njih. Helena (vstane osupla): Nana! Nana: Jezus Kristus, kaj ste sežgali? „ . (Dali* prtaodnllM polasti vseh nepošteno mislečih boja-en, kako dolgo da še bodo trajale te Pogubne razmere in kaj, da bo njihov onimi rezultat. Na dlani leži, da živimo v resnih časih, v katerih bi bilo Posebno potrebno, da smo složni in delavni. Pa kako daleč se nahajamo od te Potrebne časovne zahteve! Še nikoli Se ni vodil tako strastno in grdo političen boj kot baš sedaj. Od sile je že Pisava gotovih listov. Naj bi se smejal človek ali zjokal nad lističem, ki prinaša članke, v kojih se dolgočasno po-Sosto menjavajo izrazi kot klika in Kloaka, kloaka in klika. Dober tek ifriajo pač zvesti abonenti te vrste glasila morale in prosvete. Ptujska afera 3e hvala Bogu končana že pred tedni, j* Vedno še beremo zadnje, predzadnje lr* končne besede o tej zadevi. Čemu tako besno in strupeno nasprotovanje to sovraštvo, pri katerem se tako rado Pozabi misliti in delovati za dejansko vitalne narodne in državne interese. Obletnica 10. oktobra naj nam bo resen opomin, da je spas edino le v vestnem, složnem in smotrenem delovanju. Prosta pot zato poštenim, Marljivim in sposobnim delavcem, Verižništvu, koritarstvu in protekciji pa »e naj nasprotuje z največjo odločnostjo. Varčuje naj se tam, kjer je to na mestu, gradi in ustanavlja pa naj se kulturne zavode in prepotrebne Sole, ki bodo vzgajale našo ukaželjno mladino za koristne člane naše mlade države. Ker le tako se bodo vrnili zopet k nam edinost, sreča in sprava. Da ,se pa vse to zgodi je treba mnogo dobre volje, čuta pravičnosti, srca za obči blagor in odločnih dejanj, ne pa le lepih, a krasnih besed. Videant con-sules! Jng. arh. prof, Kregar Rado: Moderna scenerija Za uspešno prireditev vsake gledalske predstave je potrebna poleg pralcev, godbe, obleke itd. v pivi vr-?ti oprava odra z vsemi pripomočki, to ie scenerija. Ona je bistveni del, od katere zavisi uspeh in umetniška vrednost vsake .uprizoritve. Scenerija tvori ozadje, .milje dejanja in ga izpopolnjuje, ali pa izraža xn poudarja isto idejo. Ona je neločljiv del vsake predstave in je ž njo tesno združena; vslcd tega ji mora biti Posvečena ista skrb, istp temeljito «tudiranje, kod igre same. Umetnik, kateremu je poverjeno to delo, mora dramo, katero ima 'za insce-^lrat, natančno preštudirat in se rav-povsem po navodilih režiserja, ki v.°ri njeno dušo. V njem se koncen-rirajo vse vodilne nitke. Poleg tega pa mora umetnik objedati tehniko scenerije, perspektivo °dra in njene pripomočke in efekte, arhitekturo, kostume, naravo ter celo kulturno življenje dotične dobe ter se mora tem momentom prilagodit in jih Upoštevat. Z ozirom na igro samo pa se mora scenerija skladati z njenim bistvom in načinom prednašanja. Je igra reali-*tlčna, naturalistična, tedaj mora biti scenerija njej odgovarjajoče nart ^listična. Je pa drama simbolična, s°..em Pa mora biti tudi njeno ozadje ^1 Tirano in sme izražati naravo le toliko, kolikor je neobhodno potreb- • sme jo le označiti, v glavnem pa ora poudariti in povečati simboliko ejanja. Na ljubljanskem odru naj-r a“še so bile scenerije baletnih veče-Ni bolj nesrečnega kot naturali-icno ozadje za klasičen ali modem P es, la je do skrajnosti stilizirano gi-anjc človeškega telesa in simbolizi-nje življenjskega izraza. To omenim ozirom na plesne večere ruskih go-°v na ljubljanskem odru. »Umirajo-ega labuda« je plesala plesalka v po-noma naturalistični gozdni sceni, Jer je absolutno nemogoč. Vse druga-0tn VsPek k* dosegel isti ples recitno Dari ^ezeru v 8t'liziranem baročnem ob luninem svitu. Ce drugače » mogoča uprizoritev, bi zadostovala ozadje draperija. sem na Dunaiu Pred leti v Hiai ?j* dvorni °Peri balet »Cvetje ale Ide«( Klein Idas Blumen), kate- Prii °e bam nikoli Pozabil- Vse je bilo ‘agodeno ideji, vse nji podrejeno W a* &est> mimike, godbe in sce-’dušIJe- VSe Je izražal° Pazijo otroške »let nJene fantaziie: Cvetje, solnce, Vg U*JJ> žuželke, solnčni vodometi itd. e bujno krasno — pravljično. em modernim zahtevam in prin-in m odgovarjajoč način aranžmaja Ha8cenerije je bil do zadnjega časa pri Sah Pomanjkljiv. Igralo se je pri kulisa v * S° .e ene :n ‘ste za Pet* no ec, vsebinsko historično in lehnič- i-an ,?0P0^no™a različnih vprizoritev. So S °-®e*e Je zavel nov duh, ko drai-r.Z?Ce m.°dernizi*ati slovensko in g. p° .Sedišče g. Sest, g. Rogoz g. v"a, wta' Sodelovanje umetnikov nyja P°tica m v prvi vrsti g. Skruš-aranžrnla Izpopolnilo in . dvignilo kateri OI}° urr,etniško višino, na ponosni neS Sm° na gd?m.’ e,Ie^antne toalete in koslu-iričev'e TtHa ri?V,e’ gAL Mirove, g. obleke najnovejšega kro- ja gg. Šesta, Rogoza, Levarja kažejo izbran okus in eleganco in to je pravilno. Gledališki oder ni namenjen samo visoki igralski umetnosti, ampak je Zrcalo časa in njegovega kulturnega razvoja. Pa tudi praktično in trgovsko se mora izrabiti ta prostor namenjeni lepim umetnostim. Ni je boljše izložbe za opravo, obleko, nakitje kot jc tu. Nobena firma ni v stanu napraviti si slično privatno izložbo. Tu je kompletno, premišljeno iu do skrajnosti okusno postavljeno, aranžirano in razsvetljeno ter pride ravno z uporabo do veljave. Poleg tega se navedejo na 'plakatih in listih imena firm, ki so dale gledališki upravi eno ali drugo na razpolago. V drugih večjih mestih so trgovci že zdavnaj spoznali vrednost te reklame in stavijo gledališču vse potrebno na razpolago in to le proti majbni odškodnini. S tem pa na drugi strani celo pomagajo upravi, ker zmanjšajo nabavne stroške in omogočajo večjo varija-cijo in hiksurijoznost. Z ozirom na aranžma in scenerijo prvih treh predstav letošnje sezone hočem podati nekoliko pojasnila in to v njihovo boljše razumevanje. Prva drama »Požar strasti« je dosegla isto umetniško višino kot lansko sezijo »Golgata« in to iz stališča dramatične kot scenerične umetnosti. Igra sama je v prvem in zadnjem dejanju stilizirana, pač pa je drugo in tretje dejanje naturalistično. Temu odgovarjajoča je scenerija. Narava, kot drevje, je le označeno, ker za igro samo ni posebne važnosti. Krasno podana pa je gruda, zemlja, v katero sta se oba kmeta zagrizla in jo nočeta izpustiti. In to je pravilno; vse kar ni za izpopolnitev dejanja, mora odpasti, sme biti le označeno, ker drugače moti. Naturalizem je upravičen le v naturalističnih dramah, drugje je škodljiv, ker odvrača pogled od dejanja samega. Vse kar moti koncentracijo misli in opazovanja od glavnega momenta, to vse se mora opustiti. Krasno je večerno razpoloženje prvega dejainja s silhuetami navzočih ciganov' ih drvarjev. Ce je zarja pre-rdeča in ne odgovarja naravi, je povsem postranska stvar, glavno je tu slikovitast tentnih silhuet na žarečem ozadju. Središče te večerne slike tvori kmet Guša, ki sedi strt vsled izgubljene pravde in kuje maščevanje. V tem momentu glavne važnosti je njegov monolog, njegova mimika in slednja mora biti vidna. V večernem mraku je to nemogoče, zato si pomaga režiser z reflektorjem, ki vrže svetlobo na njega in ga dvigne iz obdajajočega somraka. To ni naravno ali je opravičeno in dopustno. Le eno je, luč je premočna in ubija plastiko in mimiko obraza. Ta luč bi morala biti mehkejša, ublažena, tako, da bi bil kmet Guša obdan od nekake od lastnega telesa florescirane svetlobe, tako pa je svetlobni kolobar zarisan na tleh preoster in v resnici moti. Drugo dejanje je izredno dramatično in globoko pretrese' človeka, posebno moment, ko vrže kmet Guša polen v božjo podobo v kotu in razbije svetilko. Kritika je omenila ta moment scencrično pogrešen in to vsled mo-mentane teme, v katero se zavije oder v momentu. Tudi lunin svit zatemni, 1 čez čas pa se začne razlivati po sobi svit požara. Vendar se ne sme ta moment presojati iz stališča astronomije, na katero v tem momentu sigurno nihče izmed gledalcev ne misli, vsakdo je prevzet od groze dejanja in pričakuje takojšnjo kazen za storjeno bogp-skrunstvo. Momentana tema, utis groze le poveča in tako je dosežen namen, čeprav z nekoliko nenavadnim pripomočkom. Tudi začtnje dejanje je slikovito in povsem dobro izraža praznično razpoloženje poročnega dne. Razvrstitev posameznih slik'tega dejanja, kot prihod svatov, nastop dveh pijanih gostov razvedri nekoliko ono mučno, žalostno razpoloženje, pričakovanja o nečem groznem, kar mora priti. Resno pa moti neinteresiranost nekaterih članov ensembla, ki cesto brezbrižno zre pred se pri najžalostnejših dramatičnih scenah. Druga predstava letošnje sezije je »Komedija zmešnjav«. Lahkotna igra se z i?redno brzino odigra z enim samim daljšim odmorom. Igra sama je tako svobodna in prosta, da ne pred-pisjije skoro nikake določene scenerije, ne dobe, ne kraja, ne kostumov. Vse je prepuščeno fantaziji režiserja. Stvari kakor električni zvonci v samostanu, ki leži v orijentalskem mestu, s staro-veškimi orijentalskimi običaji, z ljudmi v orijentalski noši, vendar kristjani itd. ob istem času v resnici nemogoče. Pač pa zahteva eno, to je Shakespeare-ov oder, ki sestoji iz dveh delov in predodra in zaodra, ki sta deljena z zaveso in se prvo dejanje odigra v sprednjem delu, drugo neposredno takoj brez pavze v zadnjem odru, medtem ko se sprednjega zatemni. Ta oder zahteva posebno konstruktivno tehniko kulis. Igra sama ie zelo duhovita in izborno igrana, le nekoliko prekratka , za en večer. Tretja drama te sezije je »Ljubezen«, moderna, krasno stilizirana, s kolosalnimi duševno - dramatičnimi efekti. Njena stilizacija zahteva tudi stilizacijo energije. Tu je g. Sest kot prvi na ta način režiral uprizoritev in dosegel velik uspeh, kar znači korak napredka v razvoju moderne dramske umetnosti. Scenerija tu simbolizira duševno razpoloženje nezadovoljnega zakonskega para. Praznota, katero občutita v svojem srcu, je poudarjena v izredno visokih stenah, vratih, oknih sobe. Monotona ravna črta prevladuje vso notranjost. Temno-modra barva sten napravi sobo hladno. Kakor hitro pa se razlije po sobi mesečina in se vzbudi v srcih, obeh zakonskih tiha žalost, hrepenenje po ljubezni, duševni harmoniji, tedaj zadobi tudi soba neko prikupnost, mehkobo, sanjavo zunanjost. In ta občutek, vzbuditi pri gledalcih ta poudarek duševnega razpoloženja, je cilj moderne dramske scenerije. Tretje dejanje, vršeče se v penzljonatu, je izmed vseh najbolj nenavadno za dosedanje nazore. Konvencijonelne oblike so tu popolnoma odstranjene. Nenavadna oblika svetilk, paravanov in njih razvrstitev, lega divana sredi sobe, katerega obdajajo paravani in dele sobo v dva dela, vse sili k temu, da se dejanje koncentrira na eni točki, na divanu, katerega še posebej poudarja svetloba reflektorja. Te nenavadne oblike, barve in svetloba, izraža posebnost nenaravnost življenja v teh prostorih, ki so namenjeni pohoti in grehu. Prepričan sem, da bi naturalistična Inscenacija, konvencijonelna soba s še tako okusno opravo vplivala banalno. Realistika je tu popolnoma izključena. Četrto dejanje se odigra v jedilnici, katera se loči od prejšnje sobe le po črno zeleni lamberiji. Barva sten je ista, temno modra. Sredi sobe stoji miza, pogrnjena s snežno belim prtom, poleg nje stojalo s čebričkom za led in trije stoli. Vrata na balkon so odprta. Zunaj je nočno nebo, v katerega se rišejo črne silhuete mesta. Sobo razsvetljuje svetilka nad mizo, ki razliva prijetno luč na okusno servirano mizo in razsvetljuje ženo in prijatelja, ki sedita pri večerji in se zabavata. Tudi ta soba je brez vsake druge oprave, le oba kota krase lični kipci g. Dolinarja stoječi na visokih podstavkih. Zadnja slika je spalnica, stilizirana do skrajnosti. Sredi stene široka zakonska postelja, ob oknu, zastrtem z belo tančico, stoji stojalo z rožami, nad posteljo pa visi podoba Adama in Eve, simbol prvega — podedovanega greha. Simetrično poleg te slike vise Še male silhuete v barokiziranih ovalnih okvirjih in ničesar druzega. Vsaka druga oprava bi bila odveč, bi motila. Tu ni dramatičnega dejanja. Le krasen dialog obeh zakonskih, ki sedita sključena in strta pod si'o duševne razdvojenosti, upliva na gledalca. Luč reflektorja ju obdaja In dviga Iz somraka. Kolosalna mimika mora biti vidna in ta drugače neopravičena luč je tu popolnoma na mestu. Tragično razpoloženje pa stopnjuje čudovita harmonija godbe, ki napolnjuje poslušalca z neizrekljivo žalostjo in bolestjoi tako da vsaka izgovorjena beseda sega do srca. To je najlepša slika te drame. Igralo se Je v tej drami mojstrsko. Tako kot tu igrajo g. Šest, g. Rogoz in gdč. Wintrova, tako igralo se na našem odru že dolreo ni. Pri nas nova je ta smer inscenacije in načina prednašanja, ali tvori korak naprej v razvoju slovenske dramske umetnosti, ker izpopolnjuje z scenerijo duševno razpoloženje drame. Prepričan sdm, da bodo gg. režiserji in drugi umetniki z modernizacijo sccnerije dosegli uspeh in dvignili našo dramo do one umetniške višine, katero je dosegla na drugih svetovnih odrih. Gospedarsti©« Ing. 'Al. Hrovat: KOČEVJE —BROD MORAVICE ALI KOČEVJE-STARI TRG-VRBOVSKO? Pred nekaj dnevi se je ponovno oglasil g,, ing. Musil v časopisju ter povdarjal in skušal utemeljevati svojo 25 %0 progo. Da bO zadeva razčiščena, javnosti in merodajnim faktorjem povsem jasna, hočem navesti še nekaj konkretnih podatkov, katerih g. ing. Musih ne navaja in se jih ne dotakne. Dejstvo je, da je druga trasa h Kočevja po kočevski In poljanski dolini na Roško progo i manjšimi vsponi mogoča; to je proga Kočevja—Stari trg— Vrbovško, katera je bila že omenjena v članku g. ing. Klodiča. Vsakdo ve, da je lažje in uspešneje voziti po položnejši progi kot po strmi. Naši vozniki rajši vozijo po novih položnejših cestah, če so tudi daljše, da ne izmučijo preveč vprežne živine in ker pri istem naporu, kot bi ga imeli na strmi ccsti po položnejši več izpeljejo. Isti naravni pojav imamo pri železnici. Povsem jasno je, da speljejo stroji mnogo lažje isti tovor po manj strmi progi, da vozijo lahko hitreje ali pa, da pri uporabi iste sile, ki bi jo morali vporabiti na strmi progi, speljejo po manj strmi progi mnogo več tovora. Najboljša je seveda vodoravna proga; a kjer ta ni mogoča, se je treba držati one, ki jc vodoravni najbližja in nje izpeljava še raCijonelna. Primerjajmo torej v tem pogledu 25 #/oo Musilovo progo in ono skozi Stari trg—Severin na Vrbovško, ki ima 15 7,o vspona. Vzemimo n. pr. srednje vrste stroj, ki vleče z normalno brzino 25 km na uro po vodoravni progi 800 ton; tak stroj vleče po 15 7oo progi 250 ton, po 25 7oo Progi pa le 130 ton, torej za 120 ton manj kot na 15 7oo progi. Alco bi imeli n. pr. dnevno dva tovorna vlaka (kaT je za glavno progo k morju zelo malo), izpeljeta po 15 7oo progi 240 ton dnevno, t. j. 7200 ton mesečno, ali 87.000 ton letno več kakor po 25 7,o progi. Po 25 7oo Musilovi progi bi se torej povprečno polovico' manj izvozilo kot po 15 7oo progi skozi Stari trg, ali drugače rečeno: da se izpelje po Musilovi progi isti tovor, je treba še enkrat toliko strojev, ljudi, premoga itd., torej tudi stroškov. Poglejmo še, kako raste tonaža pri zmanjšanju brzine na obeh progah. Stroj za brzovlake vleče: s hitrostjo 80 km po 15 7oo Progi 220 ton, po 25 7o0 progi pa 125 ton, s hitrostjo 60 km po 15 7oo Prog 270 ton, po 25 7oo progi pa 130 ton, s hitrostjo 45 km po 15 7oo progi 285 ton, po 25 7oo progi pa 130 ton, s hitrostjo 30 km po 15 7oo progi 300 ton, po 25 7»o Progi Pa 135 ton, tu se vidi, da se teža pri zmanjšavanju hitrosti na progi z manjšim vsponom brzo povečava, a na 25 7oo progi ostane skoro ista. Iz vsega tega sledi, da bi se morali vlaki, ki bi vozili iz Ljubljane skozi Kočevje, na Musilovi progi deliti, ker bi jih isti stroji ne mogli spraviti več naprej. Kaj to pomeni in kake posledice lahko povzroči v slučaju vojne kompli- kacije, ve predobro vojaška uprava Iz izkušenj za časa vojne. To so dejstva, ki jih ing. Musil ne more ovreči. Trditev, da }e njegova proga za 76 km krajša, ne drži: po njegovi progi je iz Kočevja v Brod Moravlce okroglo 47 km, po trasi Kočevje, Stari trg, Vrbovško, Brod Moravice pa je 74 km, torej je razlika 27 progovnih km, v tarifnih km pa je njegova za cca 10 km daljša ravno vsled 25 7o* vspona. Co pomislimo, da se normalna brzina na takih vsponih znatno zniža, se izenači teh 27 km v voznem času tako, da bi vozili vlaki po 15 7oo progi čez Stari trg, Vrbovško v Brod Moravice vkljub daljši progi ravno tako dolgo kot 1JO Musilovi progi. O. ing. Musil trdi, da se ne boji 25 7Co vspona, češ, električni pogon več prenese. Dobro! Aii pa g. ing. Musil misli, da se električni pogon na 15 7oo progi ne bi obnesel? Da bi električni stroj mogoče manj vlekel kot na 25 7oo progi? In ravno v krajih, koder gre nasvetovana 15 7oo trasa, je lepa prilika in dovolj vodne sile za električen pogon. Pripomnim pa, da za enkrat ne smemo računati samo na električni pogon, temveč trasirati tako, da morejo preiti na tej progi tudi parni stroji, kar velja zlasti za vojni čas. Opozorim g. itig. Musila še enkrat na progo Basel-rOltcn, kjer so se izvedenci izrekli' p r ot i elektrifikaciji kot izboljšanje strmca stare proge in za znižanje z velikim predorom (Hauenstein), G. ing. Musil navaja druge proge, ki imajo 25 7„0 ali Se več vspone. Zakaj on ravno slabe stvari omenja? zakaj ne pove, v kolikih drugih slučajih bi si omenjene države lahko izrabile 25 7oo ali še več, pa so vzele rajši manjši vspon? Kar omenja radi predorov, smatram za odveč. Gotovo ve vsak, da kar ve' lja za Washingtonske, Londonske ali Dunajske mestne železnice, gotovo ne za gozdnate, gorate Kolpske kraje in g. ing. Musil se moti, če misli, da bi bila zgradba 5 km dolgega predora v kra-škem terenu podobna zgradbi Simplon-skega tunela. Ponovim še enkrat: Razločevati moramo dvoje in sicer: Zvezo Slovenije z mor-j em, kakor mogoče ugodno, iz trgov-sko-gospodarskih ozirov ekonomsko — in železnice radi velikanskih gozdov. Da bi se ozirali pri gradbi prve na gozdove in jo raditega slabo in neekonomsko zgradili, storili ^ bi napratn splošni domovini zločin, ki bi maščeval cel čas obstoja železnice. Musilova proga je, kakor je tudi g. dvorni svetnik Šuklje omenil v svojem članku, gozdna železnica. Kdor hoče imeti gozdno železnico za eksploatacijo velikanskih gozdov, naj si jo zgradi sam, kakor mu prija, javne koristi pa se pri tem ne sme izigravati. Neodpustljivo bi bilo, ako bi sedaj mi svoji lastni domovini gradili še slabše proge, kakor nam jih je dal nekdanji mačehovski »Sparsystem«. Ing. dr. F. Musil: ŽELEZNICA KOCEVJE-BROD MORAVICE V TEKMOVANJU Z DRUGIMI TRASAMI. Zanimiva razmoirivanja o tem vprašanju je nedavno tega poial ing. M, Klodič. Sad njegovega razmotrivanja je bil ta, da je nastopil s popolnoma svojim kompromisnim predlogom; zdi se, da upa na ta način zadostit: ic.ez-nlšklm interesom Kočevja ter oh ih} Poljanske doline tja do stare** trža In. dalje. Njegov predlog je*, sedaj samo do Kočevja izpeljana železnica naj bi ss podaljšala skozi Poljansko dolino preko Starega trga proti Lukcvdolu-Sevenn, tam bi se združila z železnico, ki s* Ima na novo graditi iz Črnomlja preko Vinice ter bi potem vodila po 5 km dolgem predoru proti Vrbovškem k že obstoječi železniški progi. Ta nova pred’?.gana proga se ceni na 75 km dolžine, 5 km dolgi predor pa pomeni veliko otežkočenje. Iti bi morala ta proga preko Kulpe dvakrat, zahodna veja železnice blizu Starega trga, koder leži gladina reke 178 m visoko. Od Vinice dohajajoča veja železnice pa prestopi Kulpo jako primerno blizu tesa kraja v višini 164 m. Vlaki, ki vozijo blago v Kvarneru (ta zveza je, kakor dobro pripominja ing. Klodič, najvažnejša ker najkrajša zveza Slovenije in Hrvatske z morjem), morajo preko najyišje ležeče postaje železnice Karlovec-Reka, namreč Lic, kota 816. Dvig znaša torej za vlake od Kočevja prihajajoče '652 m. Primerjajmo traso, ki vodi p’ .ko Broda na Ku,lpi, katere natančno ranje je že izgotovljeno, ko gred'' 'k vrstice v tisk: gladina Kulpe je im W m visoka, tedaj Se morajo k uv&t'U vozeči se vlaki za 816 mani - t f. r 596 m dvigniti. Tedal r .-V a/;’ preko Broda na Kulpt 42 n dva,: »šftkf veliko premoga se s tem 'ul treba dalje razlagati. St' ■ riše opozorim, da obcr0i; '*<- Inia vršiti lokomotiva, , osoVto v tem* da premaga ovire'vj - n'*, ua dvlja brutd-tovotv Inf i \ J« upal, da bo od njega predVg r' ,mišna pro- ga tozadevno bo^a ‘r-Jto trasa preko Broda na Kvupi' Ptl uprav slabšal Njegova t -i san’o precej dražba glede gr isame. ampak tudi gleda porabe .•> a. • jo pa imela tudi n« priblu toliko jkalnega tovornega prometa. O Iv jomo še govorili. Trosa preko Brod- na Kulpi nima niti enega daljšega predora; najdaljši nje predor bo 1500 m dolg in je popolnoma sam •zase (ni blizu nobenih drugih predorov). Ampak stroški za graditev 5 km dolgega predora obtežujejo vse izdatke prav znatno, daljši je tudi čas graditve, večje so interkalarne obresti, dražja je oskrba in vzdržavanjc proge v predoru ter vzdržavanje umetnega prezračevanja v prede ru, ako bi bil promet velik. Če kdo doitne virtuelno dolžino železnice na t ogoto »i podlagi, to še ni edino in zlasti ne izkljucro merilo, po katerem bi se dalo presoditi, ali Je kak železniški načrt dober ali ne. — Trdilo se je, da se trasa preko Broda na Kulpi ne ozira na promet v Dalmacijo. Ni mi znano, ”'a čem temelji ta trditev. Deistvo pa jc, da bo ta proga Izvrstno služila iudi prometu v Dalmacijo, ker se načrt nanjo ozira v polni meri. Ti oziri so brezpogojno potrebni še iz tega vzroka, ker utegnejo v državnem življenju Jugoslavije nastopiti časi, ko bi mogel biti Kvarner zaprt za domače potrebe. Načrt zvezne postaje proge preko Broda na Kulpi je tako zamišljen, da bodo iz Ljubljane prihajajoči vlaki, ravno tako gladko nadaljevali svojo pot preko te postaje tako v smeri Ogulin-Split kakor Brod-Moravica-Reka. In kakor je ugotovil ing. Klodič sam, ste virtuelni dolžini trase Kočevje-Split preko Broda na Kulpi skoraj za las enaki, zato je trasa preko Broda na Kulpi tudi v prometu z Dalmacijo povsem boljša od drugih. Zdi se, da tu pa tam vlada tole mnenje: napaka je, da se izpelje železnico v dolino Kulpe pri Brodu. Trdil bi, da se to zgodi namenoma in povsem zavestno, da sc napravi nekaj res dobrega. Ta postaja odpre veliko, pri Brodi' zelo široko dolino Kulpe, katera je od Čabra do Kostela nič manj nego 40 km dolga, in na pobočjih teh postranskih dolinah je toliko gozdnega bogastva, kakor se najde le še v Bosni. Z neverjetnim izgubljevanjem delovnih sil in moči, kakoršnemu ni zlepa kje najti primer, treba danes dovažati tovore te doline z vozili 500 m visoko na postajo Delnice. Ni čuda, da tam puste zgnjiti velike množine lesa, ker so stroški prevažanja s konji previsoki. Ta dolina je kakor ustvarjena zato, da se tam napravi papirnica, ki bo podelovala odpadke lesa, je pripravna za napravo opekaren, dobro bi uspevale tudi cementne tovarne, ker je. dosti dobre surovine zato in je na razpolago dovolj električne moči pri zelenem viru. Pri Kuželju blizu Broda so velike množine premoga — že sedaj kurijo kmetje ž njim — le izrabiti se še ne da v večjem obsegu, dokler ni železnice v dolini. 2e sedaj je tam velika parna žaga 'ter se zida in stavi elektrarna z več nego 1000 Stran 4. JUGOSLAVIJA«, 16. oktobra 1321 251. Ste* P8. železnice preko Broda na Kulpi so toraj zagotovljeni Veliki tovori, ki ža-jamčijo nje rentablliteto. Velikanski gozdovi Turn-Taxis-a, Auersperga, Go-riati- a iti tamošnjih občin bodo dan za dnem nakladali tovore za bar desetih vagonov, trasa Skozi Poljansko dolino .brezpogojno ne more pokazati nič enakovrednega. Omenim Še, da so pogoji graditve proge preko Broda na Kulpi vseskoz ugodni ter tamkaj ni velikih predorov ali izvanrednih mostov. Misel o zvezi Kočevja proti Starem trgu, kakor jo je Izrazil ing. Klodlč, bi se pa dala prav dobro uporabiti na drug način, tako hamreč, da se napravi lo-kalha železnica na dnu doline Kulpe preko Bfoda na Kulpi (tam pride v stik Z glavno progo) proti Starem trgu in potrebi do Črnomlja. Ta železnica bi odprla prvovrstne naravne lepote te pokrajine, potrebna gonilna sila za elek-rično obratovanje bi se pa dala dobiti IZ Kulpe in nje pritokov. če povzamemo vse, kar smo navedli, ugotovimo: ing. KlodiČ je z vso hvalevredno stvarnostjo ter zelo točno iskal kot glavno zahtevo Slovenije in Hrvaške najkrajšo pot k morju in sicer k Kvarnerju z izhodiščem Kočevje. Da hoče pritegniti k tej zvezi tudi Črnomelj z drugo železniško vejo, ne izpremeni dejstva, da hoče proti naravni železniški zagati Kočevje Izpremeniti in železnico izpeljati odtod dalje. Njegov posredovalni predlog za novo železnico pač ni tako ugoden kakor proga preko Broda /na Kulpi, ako si le stvar ogledamo natančneje. Manjši dvig, bolj pri-prosti in enostavni pogoji graditve, to-. rej manjši gradbeni stroški in zagotovljene večje množine tovorov, vse to daje progi preko Broda na Kulpi prednost. In če se uresniči misel lokalne železnice od Čabra nizdoli zvezane z glavno progo pri Brodu na Kulpi, bi s tem ne bil dan samo pogoj za večji napredek v razvoju doline ob Kulpi in njenih postranskih dolin, ampak bi jugoslovanskim železnicam pripadli tudi še transporti, ki težijo danes na Rakek. Mislimo le na P"eŽnJk, Gyeijeve gozde, gozde občine Presid, na Loški potok, Travo, Drago: vsi ti kraji, njih bogastvo lesa in drv bi potem bolj težilo na Cabar nego na Rakek. Dnevne vesti, K protestnemu shodu NSS zoper draginjo. Mesto da bi »Julro« stvarno odgovorilo n& stvarna Izvajanja k Fakina In g. posl. Brandneria, pa po svoji stdrl navadi pogreva laž, da J« g. Fakin ur:,'il z cikorijo, g. Brandner pa Ja it lagal. Ne prid« nam na um, da bi »e spuščali z »Jutrom« v polemiko, pribili smo id le, du pekažtmo, da obstoji ves boi proti drasjnjl pri gospodi okolo »Jutra« v tein, da napadalo one, ki se resnično trudlj*. da bi ftudstvu In vladi pokazali vzroke, zakaj da dtaglnja dnevno raste m luko odpon.ee! teViu žalostnemu dejstvu. Relerat g. Fakina P*atesemo v eni prlhodnilu Ste /Uk. * Liberalna Kazina. 3vcJ čas nas le »Slov. Narod« In »Jutro« napadalo, ker hmo zistopa11 stalllče. da mora 'vri uprava Uubllan^g kazine v rokah lzvenst-ar.kar-skega tabora. Oba liberalna Časopisa sta ppila, da \očemo lz kazine napraviti NSS Institut. SeOgj se je izkazalo, da so prav to nameravan liberalci ko so se pu'Hl za Kazino in Jo tuku' rent dosedanjemu prvaku »Iliriji«-^ Predigro igrata ob 14. uri rezervi ofren klubov. — Na prostoru »Sparte« 0 Dunajski cesti poleg Artilerijske v ' jašnice se vršijo, danes tri drugora ' redne prvenstvene tekme. Ob i<>-se vrši tekma »Slavija« : »Jadran« ^ zerva, ob 14. uri igra »Hermes« LASK - u in ob 16. uri Ljubljanska »Svoboda« : moščanski »Svobodi«. Ker se prvenstvo drugega ra2rec ^ -pribodnjo nedeljo zaključi, bodo dan nji rezultati najbrže odločilni za čni izid. »Hermes« in ljubljanska boda« se borita za PrV0 .. imata do tedai enako število tocu. Stran S Zorec: Med Srbi. (Dalje.) Gostovanje v Mokrem polju in koledovanje pri prijaznih in pregostoljub-nih ljudeh me je skoraj utrudilo. Ali druščina Gjura Saviča in njegovih zanimivih junakov iz »Zelenega kadra« ter gostija takorekoč vse velike vasi, le bila tako prijetna, da sva se z Tlijo Vračala šele prav kesno ponoči. Velika udobnost Je bila, da sva jahala. Konjiča *ta bila pridna, previdna in naju nista ubogala, ko bi bila rada prešerno dirjala tudi po nerodnih potih. r Ne nama, konjema je šla hvala, da le bilo vse prav. Samo strašno truden sem bil drugo Jutro. Ce človek že dolgo ni bil na konjskem hrbtu in če končno predirja dvajset, trideset kilometrov in presto-Plca na živahnem konju nekaj ur po tistih nerodnih potih, občuti silno po-lomljenost v vseh udih. To sem tudi jaz čutil drugo Jutro, ko me je zbudil pop llija, da bi šla v Kistanje In v pravoslavni samostan Krka. Vse me je bolelo; najrajši bi bil Vrinil dan odmora. Ali kum llija me je premotil z »ra-kijo« In s črno kavo, da sem spet škodil »na junačke noge«. Ko sem se opravljal, je llija pripovedoval, kaj naju vse še čaka za tisti lan, In mi prešerno pel: Sela draga kraj bunara: Dodji, dodji, dragi dragane, zelena ti grana . . . Vsa zaspanost, vsa utrujenost mi Je Prešla, ko sva začela junačiti z tudi narodnimi rečenicami: »Živela ti kubura*), junačel« »Cvalo ti cveče, diko!« In tako sva jo veselo mahala v ranem jutru v mestece Kistanje. Tam je doma popadi Ja, tam ima llija celo vrsto sorodnikov in znancev. »V Kistanjih te Čaka tildi malo pre-lenečenje!« mi je obetal, ko sem sopihal za skočnim, veselim drugom. | Vroče Je že bilo in soparno, ko wa prišla do večje vasi. Iz neke koče je Kriknila bradata glava: »UiJo —1 Ovamo!« »Evo ga, več se je digao,« sc Je nasmehnil llija in je v pozdrav zamahnil S roko. »Pop Milivoj,« mi je pojasnil. Iz koče je skočil mlad svečenik In naju Je vabil: »Ne dalje: — moj dom vaju čaka!« Pop Milivoj, zelo prijazen in precej Oaobražen gospod, je naju vzel pod Pazduho: »Samo čašico, samo trenotek,« je Prosil. S praga pa se je klanjala popadija, vesela, prijazna in mlada ženica. Da bi jih vrag, te pope: sleherni ima lepo ženo! - Grde popadije še nisem Videl! — *) Kubura — t puška. Dolgo se nisva mogla muditi. Ali popu Milivoju in popadiji šem moral obljubiti, da prebijem drugo leto vsaj nekaj svojega dopusta v njiju domu. »Ž Vama bi šel,« je dejal pop Milivoj, »a imam ravno zdaj kmalu pogreb.« Pogrebov ne gledam rad, pogrebni obredi me vselej silno potro. Posebno pa pogrebi, ki imajo toliko teatralike, kakor sem jo že prej večkrat videl v naših južnih krajih. In res: Ko sva prišla z Ilijo iz vasi, sva srečala pogrebce. Že od daleč sem slišal »nabrajanje« ali »naricanje«. Pri nas se sorodniki jokajo, ko spremljajo pokojnika in žalujejo, če že Žalujejo. Po naših južnih krajih pa opravljajo jok in žalovanje — najeti žalovavci, ki jih sorodniki plačajo kakor pri nas pevski zbor ali kak siro-tinski zavod, da pobaha ali podaljša vrsto sprevoda. To tam krepko opravi navadno kaka starejša ženska. Taka ženska je bila torej tudi tu v sprevodu in je »naricala« ali »nabra-jala« mladeniču, ki so ga nesli v peščeni grob. Jao meni, crnoj kukavici! Sto sam danas jadna dočekala! Težko meni, tužni puti, jao, sine, (h)rarjo moja! Jao, moje mile oči, što mi se raz-i Srdiol Kom’ ostavljaš majku svoju? Ko če mene razgovarat’? Ko Če mene Ja dnu čuvat’? Ko če mene jadnu branit’? Ko če nama travu kosit’? Ko če nama njivu orat’? Ko če nama blago čuvat’? Cma smrti, sinko zlati« Cime ču se ponositi? Zašto mene ne umori’? Jao meni, Večna kuča! Jao meni, (h)ladna rako (grob)I Cma smrti, majka moja, Čuvaj meni sinka moga, sinka moga, pfemlloga! Babnica se je drla, tulila Je, kakor bi se morala zdaj zdaj zgruditi od same žalosti, drla se je in je naštevala v kras nih besednih zvezah same čudovite in lepe lastnosti pokojnika in silno silno žalost sorodnikov. Orijent. Teater, žalostna Igra na odru! Dobre ocene tisti igri ne moreni napisati. Vsa uprizoritev ml je Mia odvratna. — Nekaj težkega, resnega je pa le leglo nama na dušo, da sva skoraj vso pot govorila o takih stvareh. Posebno živa in scenlčno močna se mi je zdela »kletva«, o kateri sem že prej večkrat kaj slišal. Ce namreč kdo doživi kako Škodo po zlobni roki ali po brezvestnem tatu doma ali na polju, gre in potoži krivico, ki se mu Je zgodila, svojemu popu. Prihodnjo nedeljo pop spred oltarja naznani vernikom« kaj se Je zgodilo temu in temu sosedu, in ostro pozove krivca, da Škodo poravna. A da krivca ni sram, se ponudi pop za posredovalca in obljubi spovedno molčečnost. Če se krivec oglasi pri popu in škodo poravna, naznani pop drugo nedeljo in pokliče oškodovanca, da spravi povrnjeno stvar; če pa je grešnik trdovraten in po treh zaporednih nedeljskih oznanilih ne poravna škode, izreče pop nad njim »kletvu«. Javna »kletva« se opravi V cerkvi po obredniku takole: Pop vzame v eno roko križ, V drugo roko gorečo svečo; poklekne sredi vernikov in drži križ in gorečo svečo navzdol. Tudi verniki, ki sicer nikoli ne klečijo, pokleknejo, v zvoniku zvoni mrtvaški zvon. Pop slovesno preklinja zločincu srečo, rod, polje, vse, česar bi se lotil, naj se mu ponesreči; za grob naj bi mu ne vedeli; dom naj bi se mu opustil; itd. Verniki klečijo, drgečejo in zamolklo potrjujejo vsak odstavek »kletve« z besedico: Amin! Pop llija je samo enkrat moral opraviti tako kletev in Je ne bi rad več, tako ga je pretresla. Tudi meni ni bilo všeč tako strahovanje. »Saj kletva se uporablja samo v mejnih slučajih,« je razlagal pop. »Ce se krivec ne boji kletve, je grešnik, ki se ji skrivaj smeje in si jo sam potrjuje z besedico »Amin«. Skoraj zmerom pa zadostuje, da samo enkrat okličem pritožbo.« Zdal šele sem razumel, kaj Je pomenilo, ko sem včasih slišal tako oznanilo: Tuži se. Nikola Radoš ... Ne, »kletva« Je huda zadeva! Med takim pogovorom sva prišla v Kistanje. Pred lepo, enonadstropno hišo sredi Čednega vrtička se je pop llija nasmehnil: »Tu stanuje moj ženitovanjskl kum. Stopiva k njemu; hud bi bil, če ga ne bi obiskala.« V veži naju je prestregla mlada gospodična, ki se je naju močno razvese* lila. Žgotela je In žgolela, ob koncu hod nika so se odprla vrata. Njena mati, poštama gospa, se je veselo začudila: »Oče IIlJo —!« Ko je pozdravila tudi mene, naju Je posadila v krasno, zelo okusno opremljeno sprejemno sobo. Gospodična, ki je bila za trenutek izginila, Je naenkrat postavila pred naju čašico »rakije«, krožnik Suhega grozdja in še nekaj drugih slaščic. Po vsej hiši je plaval vonj zdravil. »A kako,' kum Pero?« je vprašal Ulja. »Ordinita; neki bolnik Je pri njem«« ga je opravičila žena. Kum Pero je okrajni zdravnik. To mi je pojasnil poredni llija šele Zdaj. Kmalu je prišel k nam. »O, to me pa res Veseli, da si nam privedel svojega slovenskega gosta,« se je doktor smehljal in fnl takoj razodel, da je — »takodjer Slovenac«. Samo po materi je Slovenec. Mati je bila z Bleda. Ko sta se z njegovim očetom vzela, je prestopila v pravoslavje in Je postala »žestoka Srbkinja«. Samo v pesmih je ostala Slovenka. Pela je same slovenske pesmi ln sanjarila o planinah in gorah, o Bledu in Savi in o mili Ljubljani Kajpada smo začeli govoriti o Bledu, o Savi, o Ljubljani, o planinah in gorenjskih gorah, o Sloveniji in Slovencih. Zlasti gospodična se je zanimala za vse. Sedela mi je nasproti in se vedla kakor dama iz velikega sveta. In nič afektiranega ji ni bilo ne v besedah, ne v vedenju. Bila je zabavna, a obenem moška in resna. E, gospodična, gOs vi niste, to že vidim. Niste podobni avšam, priskutnim in domišljavim dondam, ki Človek včasih ne ve, kaj bi z njimi, če se jim ravuo ne more gladko ogniti! Pa vi, gospa, ste žena, da je Človeku prijetno biti pri vas. Kakor no bi prišel Šole ta trenutek v vaš zali dom! Vse je naravnost in od srca, ni narejeno in prisiljeno, zlagano. Kako da*eč za nami so nekatere Štoraste »milo-stive«; »milostive« — da bi jim vrag ta neslovenski in neumni pridevek! (Dalje.) Drobil. ♦ Biseri ameriške nliljonarke. Nev* yorška tvrdka draguljev »Tiffany Comp.« j« vložila tožbo proti Mri. Sidi Spreckels, vdovi bogatega ameriškega tovarnarja sladkorja, vdova je namreč pri omenjeni tvrdki kupila dragoceno biserno ovratnico za foo.ooo dolarjev, katere Svate pa ni izplačala takoj. Letos je bila na dirkališču v Londonu, kjer se J« aešla Z ananim športnikom W; Barw*tt©m ter ga povabila na večerjo. Večerja je minula, Barwetta je izginil brez siedu, Z fcjim >a tudi dragocena ovratnica. Tvrdka e izposlovala pri sodišču nalog, d» >anke ne smejo izdajati lepi in za->av« željni vdovi denarja dotlej, dokler ne poravna dolga za ovratnico. * Pfilic in podkve. NemŠi Časopisi prinašajo vest,- da se bivši nemški prestolonaslednik bavi s kovaštvom ter tu in tam pomaga vaškemu kovaču v W«fing«nu, Tako pfipoVtdufejo, da )C prdd kratkim skoval par podkev za 10 goldinarjev in je dobiček delil na polovico s kovačem, Ce to ni samo prav« ljica, potem je princ Uaiel zgrešeni poklic. Proda se: LEPA VILA v Sp. §l5k! * 4 stanovanje z vrtom In različnim pohištvom se proda. Poliv« se Kamenika ulica 283. Sp. Šiška. 2109 NA DRAŽBI ^ , se PToda spalno pohištvo v nedeljo do 2. ure popoldan. Ruanifc poa Cerkvijo RESTAVRACIJA s 4 oralov zetttlilŠČ*. hotel 9 kavarno In vinsko trgovino na Kranjskem, Pofe®tva 2 do 120 oralov, vila In stanovanjska hill z vrtom, opekama, tovarna proda Pisana Zagorski, Maribor, Barvarska ni. 2. 2018 Službe: TRGOVSKI POMOČNIK _ mlad, spreten, prodajalec manufakturi« Vešč v trgovini mešanega blag«, me s 19. novembrom. Jo*. Krivi«« Krško. 2104 EMAJLER IN LAKER 2 večletnimi spričevali, izvežban tudi v kovinskem ujedkovanju, išče mesta pod »Srečo« na upravništVo. 2102 VEČ DOBRO IZVEŽBANlfl KROJAŠKIH POMOČNIKOV za moško in damsko delo za trajno proti dobri plači sprejme Andrej Oman, krojaški mojster, Rajhenburg. 2094 DVA KROJAŠKA POMOČNIKA sprejme tako) Janko Rozman, Zgorh'ft Šiška 24. 20v3 MLADE, INTELIGENTNE DELAVCE icater« bi Izučil V papirni stroki sp ejrfteftt Kartona žna tovarna 1. Bonač, sih, ČopoVS eesta 16. . , , ,20St) VEČ PRIDNIH DELAVK sprejmem. One Is Ljubljane in bllžnle okolice Imajo prednost. Kartona zna tlvatna fvap Bonač, sin, Čopova cesta lb. 2079 URADNIKA iščeta dilo za popoldanske ure ali tla dom. Ponudbe pod »Računar« na uprav« »Jugoslavije«. 319| KNJIGOVODJA ali spreten kontorist, safnostojni ,1005 t večletno prakso z dobrimi spričevali, zmožen amerikanskega knjigovodstva in bilance ter slov.-hrvaškega in nemškega do« UL 1. Razno: 2090 KROJAŠKO DELO mešano oddam na dom. Naslov v upravfc LOKAL ob glavni cesti t električno železnico ob periferiji Ljubljane, se odda Interesentu, ki bj bil pripravljen plačati naiemhlno za Ve« let naprej. Pismene ponudbe POd »letno 19 tisoč« na anončno družbo Aloma Companjr« Ljubljana Kongresni trg 3. 210* AMERIKANEC bančni uradnik, govori hrvafskO, išče sobo pri boljši rodbini. Plačam rad vsako ceno la ostanem stalno v Ljubljani. Ponudbe prosim na D. F. Andričevicli, pri eentrall Jadranska bftnke v Ljubljani. 210«! ZLATO - SREBRO staro — Zlomljeno. F. Čuden, Llubliana, Prešernova ulica 1. 819 Zenitne ponudbe: POZORI 29 LETNI KMEČKI FANT, preesi Izobražen s 65 tisoč Ur. gotovine, želi znanja v avrho Ženitve s poštenim slovenskim dekletom ali mlado vdovo, katere imajo svoja posestva imajo predr.oft. Le resn« ponudbe se prosi poslati na št. 6t89 poštno ležeče Planina pri Rakeku. 2109 Mlchčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS.” * Matere ni bilo na sestanek, vtrok je poginil, kakor mu je potem Zjjtrdil Brabant. In ta otrok se je zdajci vzdignil pred kraljevo dušo. Zagledal ga je takšnega, kakršen je jdl v trenutku, ko ga je v Tempelski l«Či Iztrgal Iz materinega naročja. Videl ga je otepati okrog sebe in lilišal ga je kričati. Takratni princ Henri se ni plašil otroškega kričanja. Zdaj p«, po dolgih dvaindvajsetih letih, je vztrepetal, ko je začul v duhu spet tisti plač. Obrisal sl je čelo in zamrmral: »Otrok je mrtev...« Klateži pač niso poznali strahu — **zen naravnega strahu c red zanko, Pa tudi ni bil posebno hud. Ko pa *° slišali te čudne besede, izgovorjene s tako turobnim glasom, jih Je Vendar nekaj izpreletelo. »Otrok je mrtev?« je preplašeni Ponovil Trlnquemallle. »Ohol« je zagodel Sirapalar. •Mari tu pobijajo otroke?« »Sagrament!« je zarenčal Bou-racan. Toda že se je vračila Henriju prisotnost duha. Otresei te zle spomine kakor veja suho listje, pomeril klateže z očmi ter dejal: »Molčite, lopovi! Jaz Sem tisti, ki vprašuje. Odgovorite: alf ni prebiva! svoje dni v tem stanovanju vojnik, po imenu Brabant Braban-son? Ste ga 11 poznali?« »To se ve, da smo ga poznali, siromaka!« je rekel Strapafar. »Vrl tovariš je bil; pod ntegovim poveljstvom smo fmeii vedno dovolj dela in jela.« »Brabant Je mrtev!« je dejal Corpodibale. Henri je vzdihnil, kakor bi se mu bil kamen odvalil s srca. Takoj nato pa'je dodal Bouracan: »Mrt^v! Kakor otrok!« »Kakor kateri otrok?« je zarjul kralj, čuteč, kako mu izginja kri iz obličja. »Nu, kakor otrok, o katerem ste govorili, žlahtni gospod,« je menil Bouracan in ga debelo pogledal. »Dobro,« je zarenčal Henri. »A zdaj odgovorite: kdo je lopov, ki sem imel opravka ž njim in ki vam poveljuje, kanalje razbojniške?« Četvorica se je vzravnala v svojih cunjah in se oblc.ela z dolgimi pogledi. Strapafar je tako srdito udaril z nogo ob tla, da bi bil kmalu izgubil podplat, ki je bil privezan z vrvico; Bouracan pa je poUžil roko na držaj svojega ogromnega ra-pirja. »Potrpite malo!« je dejal Frlnque-maille z nežnim glasom. »Popustite meni vodstvo v tej kočljivi zadevi. Gospod,« je povzel, »opozoriti vas moram, da smo plemiči.« »Bog ln bogme!« je pritrdil Strapafar, zevaje od občudovanja. »Plemiči, 'co DIol* se j« razko-šatil Corpodibaie. »Ta, kospot!« se Je dostojanstveno pridružil Bouracan »Biemenidaši, sagrament!« Ponosen na uspeh svojega razodetja, se je Trinqucmaille.kar naj-skromneje priklonil ia zaključil: »Iz tega sledi, Častiti gospod, da ste gazili v najgloblji zmoti ko ste na§ ftnell za razbojnike. Kar pa se tiče njega, bodite tako dobri in ne pitajte ga v moji navzočnosti z lopovom. Solze mi silijo v oči, ako pomislim, da bi vas moral v takem slučaju zaklati, ne vedoč, ali sle v stanju milosti božje.« Henri je videl, kako je četvorica rok zrahljala štiri bodala v nožnicah. Povedali smo že, da je bil hraber Človek. Toda ti štirje obrazi iu štiri bodala, ki so se svetila tik prod njegovim nosom, so ga nehote navdali z opreznostjo. Razume se. da so naši štirje »biemenidaši« v svoiln zakrpanih usnjatih jopičih, v plaščih, ki so šteli več lukenj, nege je zvezd na nebu, v zmečkanih klobukih in luknjastih črevljih, s svojimi uolgimi brki in brezkončnimi rapirji ln že od daleč dišal! po mahi in vrvi. »Kdo je«, se je Izlil Frfnquernal!fe» »o tem bi se dala povedati dolga istorija, ki bi zanimala marsikatero žlahtno in junaško družbo. Ali ste ga opazovali pri delu, kaj? Verjemite mi, jaz, ki govorim z vami, setu ga neštetokrat videi počenjati še dosti lepše stvari. Petdeset se vas lehko postavi v vrsto, In Č; Je on pri nas, bomo kmalu gotovi z vami. Štirje smo tu. Za najmanjšo1 razžoMtcv smo pripravljeni ubiti kogarkoli. Toda on, sveti Pankracij sam mi je priča, nam lehko bobna po butr.ah, ako hoče, Naše glave so njegova last. le vsakemu izmed nas je to par« krat rešil življenje. On« grom iQ •trela, je pač on. Punktuml...« »Najboljši rapir, kar jih premoreta Francija in Italija!« Je viknlf Corpodibale. »Jal« je zarjul Bouracan. »Na! mojster jel« »Naš golobček!« Je pritrdil Strapafar, brlsoč si oči. *Royal de Beaurevers!« je dejal Trinquemail!e, In vsa četvorica se je odkrila. Henri jih je posl.,šal z tniklim obličjem fn z gnevom V «rcu. Razločno je čutil, kako ga prcšitija groza ln celo nekakšno spoštovanje. »Royal de Beaurevers!« je dejal in skomignil z rameni »Kaj pa je to?« (Dalje prih.). BUKOV LES za kurlavo •hlad, dobro posušen, v januarju letos sekan, okoli 15 vagonov ^ 5 km od postaje se ceno proda. — Naslov v upravi lista. Prepričajte se sami da kupite ftjilceneis m RalsoISdneie za gosRodp In deč!:e. SilkvtO najfinejše vrsle za gospode in dame. Vse kr&Sa&ks potrebščine pvi tvrdki IVAN MASTNAK Celje Kralja Petra cesta Z1m sfolam izdelovanje oblek, po naiflovejK modi. um zopet ordinira. ..Phiiligrafit” siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, mmij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah s,Promet“ lehn. tndustr. podjetje, Ljubljana. Posestvo, hiše, naprodaj: v Ljubljani več hil, vile na Bledu, na Gorenjskem večje posestvo za trgovino in gostilno, v trgu na Dolenjskem lepa hiša z Velikim vrtom in kletmi, vodne sile in poslopja za tovarne. GosptKlanki pitama ir. [Tan Čeme Ljubljana, Miklošičeva ul. 6. Risalna orodja na drobno in n# veliko pr! Vil. Sequardt Delavnica za precizno mehaniko. Ljubljana, Dalmatinova ul. 5. • Zahtevajte cenik V KI] na zelo prometnem kraju, * velikim letnim prometom se proda. , Ponudbe pod: »Trgovska hiša” na Aloma Company, d. t, p. *. Ljubljana, Kongresni trg 3. - - - “— in Max M, lirai AJbrechtgasse 8, vhod iz Neuthor-gasse 35 /II. Najkulantnejše cene za valute in dcviaij«. Šivalni stroji so dospeli. Jos. PeleHnc. Ljubljana Sv. Petra nasip 7. V najem ali v nakup se ISfe tovarniški lokal V nakup se išče stavbišče obsegajoče ca. 150 quadratnih klflf-ter. Ponudbe na Aloma Companjl d. z. o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3- Bančni uradnik Išče mesečno sobo s 1. novembrom, £e mo-Soče s hrano. Ponudbe pod 3an2nl uradnik'4 na upravo list s. za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najno-vejšem kroju in no zmerni ceni. Jakob Kovač, Celje, za Kresijo 6. civilni In vojaški krojač. Prometni 2md za prenos