telo LXVII Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Poštnina plalan« t gotovini. V LJubljani, v soSoto, 'dne 15. aprila 1930 štev. 86 a VENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntra] razen ponedeljka la dneva po praznika lena 2 Din Ček. račnn: Ljubljana it. 10.b50 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunnj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. k Znamenite besede v usodnem času Glasilo svete stolice »Osservatore Romano« prinaša kot važen dokument naše dobe pastirsko pismo, ki ga je pod naslovom »V e r a in do m o-v i n a« napisal španski primas, kardinal Gonia y Tomas, po osvoboditvi Španije od rdeče vlade. To pastirsko pismo nam jasno kaže, kako je najvišji dostojanstvenik španske cerkve, ki je bil toliko od levičarske propagande po krivičnem obrekovan, obranil v težki preizkušnji svojega Jiaroda svoje čisto versko, edino pravilno stališče v vseh vprašanjih, v katerih se je njegova domovina borila za svojo krščansko bit. Pismo toledskega nadškofa se ne obrača samo na eno'stran,- ampak kakor je to kardinal Goma pokazal tudi že med državljansko vojno, tudi na drugo stran, ker je v nacionalnih stran-ikah združenih pod vlado generala Franca, tudi nekaj ljudi, ki so usmerjeni po tistem skrajnem nacionalizmu, ki želi izločiti iz preporodilnega gibanja v Španiji katoliško Cerkev. Kardinal na-•vaja v tem oziru več značilnih izrekov in jih označuje kot poskus ali željo nekaterih, da bi se nova Španija zgradila na nekem »skupnem junaškem duhu naroda«, ki nui ni treba katoliške oziroma krščanske vere. Nadškof pa ugotavlja, da merodajni vladni krogi tega mnenja ne delijo in hočejo osnovati bodoči politični in družabni red Španije na njenih izporočenih katoliških načelih. Španski primas ugotavlja, da 6ta katolicizem in patriotizem tesno zvezana tako predmetno kakor čustveno. Državi in narodu ne more biti nobeno načelo bolj koristno, kakor načelo krščanske vere o vrednosti in oblikovanju človeške osebe. Z ozirom na dostojanstvo človeške osebe in njen končni namen, — pravi kardinal — je krščanska politika človeško osebo postavila v središče državnega življenja in delovanja, v katerem človek ni več suženj, kakor v poganski družbi, pa tudi ne samo številka v vsoti posameznikov, kakor v pojmovanju boljševizma. Krščanstvu pomeni Človek svoj poseben svet, ki je več vreden kakor ■vse neoduševljeno vesoljstvo in ki tudi v skupnosti človeške družbe zavzema svoje avtonomno mesto. Samo krščanstvo in nihče drugi kot krščanstvo je v svoji veri ustvarilo la pojem in ga utemeljilo v nravstvenem redu božjega stvarstva. Toda krščanstvo je tudi edino, ki obenem uči pravi odnos med posamezno osebo in družbo, kateri oseba po krvi in kulturi pripada, da bi posamezni in delni interes ne prevladoval skupnega •blagra, tako da je obenem obvarovana svoboda in dostojanstvo človeka pa potrebe ter nameni družabnega organizma. V tem krščanskem pojmovanju osebne pravice utrjujejo vrednost orga-, a dejanja. S tem bodo pokazali svojo politično zrelost, kakor tudi to, da jim je več do dobro razumevanih splošnih državnih koristi, kakor pa do tega, da bi se sedanje stanje nadaljevalo.« i, JOT3 Zborovanj« v Bosanski Krajini V torek, dne 11. t. m. je bivši poslanec Spa-hove stranke g. ILasan Miljkovič, ki je pri zadnjih volitvah kandidiraj na listi d\r. Mačka, sklical zborovanje bosanskih Krajincev v Kladuš pri Bihaču. Zborovanja se je udeležilo 3000 ljudi. Obravnavali so najprej zahtevo, naj bi se zgradila železniška proga od Karlovca na Bosanski Novi, ne pa od Karlovca na Bihač. Drugi del pa je bil posvečen politiki. Sklenjena je bila resolucija, naj se pri reševanju velikih vprašanj vprašanje Bosne in Hercegovine rešuje v soglasju s tamkajšnjim prebivalstvom. ■ Zdaj se oglaša še Slavonija Ljudje, ki bi radi zavlekli ali 6ploh preprečili rešitev naših notranjih razmer, se v tem hipu poslužujejo vseli mogočih sredsitev. Tako sredstvo so iznašli nekateri s Slavonijo, ki je od nekdaj bila tesno povezana s Hrvatsko ter se v hrvatskem državnopravnem jeziku govori o troedini kraljevini Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciju. Sedaj pa je nek konzorcij v Vinkovcih začel te dni izdajati svoj tednik z imenom »Slavonija«. Ta novi list je prinesel uvodni članek z naslovom »Slavonija in sporazume, kjer pravi: »Ni strokovnjaka, ki bi lahko potegnil narodnostno mejo med slavonskim prebivalstvom, kakor bi lahko naredil med slavonskim elementom kot celoto in čakavskim, odnosno kajkRvskim elementom. Slavonija v teh dneh reševanja pomeni vprašanje zase. To reševanje pa ne pomeni nobene težave, ker je kakih 80% prebivalstva iste preteklosti, istega porekla in iste etniške strukture, brez ozira na to, katere vere je kdo v tem hipu (t). Kakor so okraji Vin-kovci, Vukovar in Županija že od davnih časov bili sestavni del sremskega bistva, prav tako pa tudi drugi slavonski okraji sestavljajo isto etniško in splošno sestavino kakor Srem in narodi južno od njega, od koder so se njihovi predniki med XV. in XVII. stoletjem semkaj naselili. Slavonija torej, čeprav nima pogojev za postavljanje svojega vprašanja, vendar le želi, da se upošteva njen jezik, njene narodne šege in njena etniška pripadnost. V skrajnosti Slavonija s svojimi 18 okraji kot gospodarska in etniška enota ima vse pogoje, da kot celota koristno služi jugoslovanskemu preporodu, kralju in državi.« Oklic Srbom Bivša ministra dr. Kujundžič, ki je zaradi njegovega govora v skupščini odstopilo pet ministrov, nakar je padla Stojadinovičeva vlada, ter njegov tovariš dr. Kalundžerčič, oba bosanska Srba, sta izdala letak in okfic vsem Srbom, v katerem med drugim takole pravita: »Bratje Srbi, brez razlike stranke, vsi na okup pod eno zastavo, ker le tako morejo Srbi v državnem življenju Jugoslavije priti do tistega izraza, ki naj imajo pravico po svojih moralnih in intelektualnih sposobnostih, po svojem kulturnem napredku, kakor tudi po svojih velikih žrtvah, katere so dali za boljšo usodo in svobodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.« — Tudi ta oklic spada v vrsto tistih sredstev, ki naj novo ureditev države preprečijo. Napad na župnika Blaška Rajiča v Subotici »Hrvatski Dnevnik« poroča iz Subotice, da .amkaj nekateri ljudje skušajo preprečiti sporazum s Hrvati ter na vse načine ovirajo, da bi bile popravljene krivice, ki so se zgodile Hrvatom. V zvezi s tem pa poroča Še to: »Blaško Rajič (ki je bil nekdaj poslanec v Jugoslovanskem klubu v Belgradu ter dober znanec Slovencev, op. »Slovenca*), je kot predsednik Hrvatske kulturne za-jednire za Bačko in Baranjo nekega dne dobil grozilno pismo. Cez dva dni je dobil novo pismo, kjer je rečeno, naj pusti svoje veliko hrvatstvo in naj začne hoditi po drugih potih. Poleg tega je nekega večera pred njegovimi vrati nastalo razbijanje. Ko pa niso mogli udreti, so odšli čez dvorišče, da bi prišli v hišo. Toda župnik Rajtč je poklical kaplana, nakar sta oba začela klicati . . . i i ___1. ...u-I.U T« nanorl no 7lin- ter Sla avanrai v trnu UoirFHia. ... ..-i......... — ,■ nika Blaška Rajiča v Subotici močno pbravnavajo. zlasti pa hrvatski krogi.« Belgrad, 14. aprila, m. Z večernim vlakom bo odpotoval v Zagreb predsednik vla/-de in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič ter bo z dr. Mačkom nadaljeval pred velikonočnimi prazniki za počete razgovore Belgrad, 14. aprila, m. Te dni so se mudili v Belgradu slovenski poslanci dr. Lavrič, Marko K ran j c, Pavlo Mašič in dr. Ogrizek, ki so posredovali pri slovenskih ministrih dr. Kreku in Snoju, pri predsedniku vlade in notranjemu ministru Dragiši Cvetkoviču, pri ministru za promet dr. Spahu ter pri ministru financ Djuričiču, da se takoj prično izvajati žo odobrena javna dela za Slovenijo ter nnj-dejo krediti še za druga v preračunu še ne odobrena javna dela, pri čemer bi se naj upoštevalo posebno tudi manjša dela po kmečkih občinah, s čemer bi se obenem preskrbel ljudem kruh v pasivnih krajih. Slovenski poslanci so posredovali tudi pri glede rešitve vseh Se nerešenih političnih vprašanj. • Belgrad, 14. aprila, m. Na stanovanju dr. Nin-čfča so se dane« znova zbrali predstavniki srbijanskih opo.zicionalnih skupin ter so, kakor že običajno, razpravljali o notranjem političnem položaju zavodu za izvoz živine, da bi se nujno pospešil izvoz živine, predvsem iz Slovenije, ker je mestoma zaradi parkljevke in slinavke zastalo preveč živine. Poslanci so povsod našli razumevanje za naše želje in potrebe ter dobili zagotovilo, da se bo upoštevalo, kar je v trenutnem položaju mogoče. Povsod se je poudarjalo, da je z ozirom na tekoča pogajanja upravičeno pričakovati, da se bo že v dogledneni času položaj na živinskem trgu zboljial. Živinorejci bi pa storili dobro, čo ne bi silili s preveliko ponudbo na trg, ker s tem kvarijo cene živini in sami sebi škodujejo. Poudarjalo se 'je tudi, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi se preprečil prevelik posredniški dobiček, ki je na škpdo našemu kmetu. Naš novi listek: Ukrajina joka... V današnjih časih je zopet Ukrajina v ospredju evropskega dogajanja, zato bo ta povest gotovo za vse izredno privlačna. Toda — ni pa vsebina roman« nacionalnega značaja, temveč je v bistvu ena največ« jih obtožb komunizma, kakor jih je bilo malo napisanih, Zato Ukrajina joka... ni roman v pravem smislu be-t sede, je bolj dnevnik in zapisnik križev« poti ukra« jinskega duhovnika, ki tudi pod boljševiki noče zani« kati svojega poslanstva in svojega Boga, dajajoč sicer cesarju, kar je cesarjevega, toda je odločen braniti do zadnjega diha vse, kar je božjega ... Pisana pa je po-i vest tako napeto in tako strašno, da človeku zastajaj dih pri branju in bi skoraj nc mogel verjeti grozot, če ne bi veroval ukrajinskemu duhovniku Pelipenku, ki j* ta roman napisal in zavestno prevzel za dejstva v njem V60 odgovornost. Ukrajina joka... je povest o trpljenju ukrajin* skega naroda pod Sovjetsko Rusijo ter je spomenik njenemu duhovništvu, ki živi in se do smrti žrtvuje za vero svojih prednikov in svoj narod? ...............................................milu.................................. 500 let stara grobnica v gramoznici Maribor, 14. aprila. Ob cesti, ki pelje proti Betnavi oziroma betnav-skemu gradu, ki je last knezoškofijskega ordinariata v Mariboru, so danes popoldne delavci, zaposleni pri odkopavanju gramoza, kjer je prej bil pašnik in se je pasla živina, naleteli za dobro brazdo zemlje na grobnico, ki bo stara najmanj 500 do 600 let. Grobnica je dva metra dolga in poldrug meter visoka. Ko so grobnico odprli, so našli v njej tri mrtvaške glave in okostje moške osebe, sabljo in sulico. Oboje je še kazalo znake pozlačenja. Našli so tudi par ostrog in zlato porto, ki se je še svetila in je bila spletena iz žice ter je bila najbrž za prišivek ob hlačah. Sablja je izredno velika in je dolga lm 60 cm. Pravijo, da je tamkaj nekdaj stala protestantska cerkev in gro-bišče.0 najdbi so obvestili arhivarja prof. Baša, ter se bo jutri odkopavanje nadaljevalo. Najdena grobnica se nahaja v občini Spodnje Radvanje, Belgrad, 14. aprila. AA. Za višjega finančnega svetnika v 4/1 pri katastrski upravi v Mariboru je napredoval Stanko Brin Se k. Danes se začne belgrajski velesejem Belgrad, 14. aprila, m. Jutri dopoldne bo minister za trgovine* in industrijo odprl na vele-sejmskem prostoru pomladansko razstavo, ki je skrbno pripravljena ter so na nji številno zastopane razne inozemske tvrdke. Osebne novice Prestavljeni so: na poštni urad Split II Živko Do-brič, višji kontrolor na pošti Maribor I. Na poštno ravnateljstvo v Splitu Anton Kramstovič, višji kontrolor na pošti v Ptuju. Na pošto Jesenice Gabrijel Ma-rušič, dozdaj na pošti Ljubljana 5. Na pošto v Kamniku Pavla Uršič s pošte Ljubljana 2. Na pošto Gornji grad Helena Dekleva s pošte Maribor 1. Na pošto Cankova Ivana Košiček s pošte Maribor 1. Na pošto Maribor 1 Rihard Felman s pošte Cankova in Justina Florjančič s pošte v Gor. Radgoni Belgrad, 14. aprila, m. Na predlog predsednika vlade in notr. ministra je bil odlikovan z zlata svetinjo za državljanske zasluge Janez Belič iz Črnomlja. Belgrad, 14. aprila, m. S kraljevim ukazom je postavljen za višjega pristava izseljenskega odposlanca pri kr. poslaništvu v Bruslju Janko Švaj-ger, višji pristav ministrstva za "socialno politiko in narodno zdravje. in „ Tretja Jugoslavija" stare srbijanske stranke Na strani starih srbajanskiS strartfc, k1 so po večini zbrane v združeni srbi,janski opoziciji, ee* zadnje čase. opaža veliko j^Uj} P° novih načelnih izjavah glede reševanja nasili notranjih vprašanj. Vse to pa je združeno z željo, da bi ta ali oni čimprej prišel na oblast. Zanimivo je, kakšno stališče zavzema k leni prizadevanjem hrvatski tisk. Zagrebški »Obzor«, ki se peča s pisanjem belgrajskega »Socialnega vest-nika«, takole govori: »Vsekakor ima hrvatska javnost pravico zahtevati, da se mimo naziranj posameznih srbijanskih politikov in mimo večnih medsebojnih trenj srbijanskih političnih strank ter skupin že enkrat začne temeljito obravnavati rešitev vseh perečih političnih vprašanj. Kaj bi rekli in storili prvaki srbijanskih političnih strank, ko bi oni bili v položaju Hrvatov in ko bi ves srbski narod bil tako enodušno zbran kakor je hrvatski, ter bi mu bila priznana pravica, da brani svoje interese, pa tega ne bi mogle doseči zaradi strankarskega prerivanja med hrvatskimi strankami ali pa zato, ker bi hrvatski politični prvaki še ne bi bili pripravljeni prenehati s teroriziranjem ter stvarno pristopiti k reševanju vprašanj, ki zanimajo srbski narod? Gotovo je, da bi bili srbi-janski politični prvaki v takem položaju silno odločni. Zato se morajo 6rbski politični prvaki zamisliti v položaj Hrvatov, pa bodo jasno videli, da hrvatskemu narodu ne gre za teorije, marveč za življenjske potrebe, da se enkrat konča preteklost ter se postavijo novi temelji za ureditev odnosov med Hrvati, Srbi in Slovenci.« Tako piše »Obzor«, ki razmere v srbskih strankah prav gotovo precej dobro pozna. Zato se iz njegovega pisanja da razbrati, kakšne so te razmere. Na drugi strani pa o teh razmerah pišejo tudi »Jugoslovenske novine«, ki izhajajo sicer v Zagrebu, ki pa 6o glasilo tako imenovane jugoslovenske skupine savske banovine. Ta list prinaša članek, kjer med drugim veli: »Vsakih deset let dobivamo novo Jugoslavijo. Niso razmejene med seboj zgolj po jubilejnih slovesnostih, marveč tudi po globokih spremembah narodnega in državnega življenja. Prva Jugoslavija je bila do leta 1929, druga do leta 1939. Sedaj smo pa pred tretjo Jugoslavijo.« Nato pa člankar prehaja na težavo, ki nastajajo s srbskimi strankami, ki so se kot združena opozicija zvezale z dr. Mačkom, naredile z njim nekak načelni sporazum, sedaj pa ne morejo nikamor več naprej. Z ozirom na Mačkovo izjavo, da bo sklepal končni sporazum s tistim, ki bo imel za seboj večino srbskega naroda, sedaj omenjeni list piše o strankarskih razmerah starih srbskih strank: »V tem pn leži težavna naloga, ki jo dr. Maček nalaga srbijanskim politikom. In njim, strankarskim voditeljem nalaga, daj izbero predstavnika Srbov, ki bi imel tako moč, v številkah izraženo, ki bi bila v skladu z močjo voditelja hrvatskega narodal Na podlagi boja med temi strankami je nemogoče dobiti takega voditelja. Mogle bi stopiti pred Srbe le, kadar bi ena ali druga teh skupin mogla potisniti v ospredje za vodjo naroda, toda ta vodja bi sprejel za svoje najbolj radikalna gesla. Na kratko povedano: med Srbi bi se moral zgoditi isti proces kakor med Hrvati: separatizem bi mogel zbrati Srbe v eno fronto ob geslu »varovati kontinuiteto srbske državne misli in srbsko nacionalno samobitnost. medtem ko bi dinastija in meje Jugoslavije ostale izven diskusije«. Ako bodo Srbi tako delali, kakor so nekateri začeli, kar pomeni, da bodo zbrali Srbe z geslom narodnega in državnega edinstva, tedaj od tega dela ne bo nobenega uspeha, Prnv to doto ho čisto 7fl!T18n. To delo ne bo pomoglo srbskemu separatizmu, pač pa bo kompromitiralo misel narodnega edinstva. Kdor malo pozna miselnost srbijanskih političnih voditeljev, bo kmalu uvidel, da bo med njimi težko najti srbskega »Mačka« s starim strankarskim sistemom, sedaj moremo temu staremu strankarskemu sistemu dodati še eno označbo, poleg tega, kar smo že rekli, da ni služil niti naeionaluim niti državnim interesom niti naši mladi demokraciji. Reči namreč moremo, da ni niti sposoben služili samemu separatizmu, ker se na njegovih kolesnicah ne more izvršiti niti separatistično zbiranje«. Nadalje piše omenjeni jugoslovensko pisani list o Jugoslaviji takole: »Bodisi prva kakor tudi druga Jugoslavija sta nosili načelo narodnega in državnega edinstva. V obeh naših ustavah je to načelo prišlo do izraza. Danes pa smo v končni fazi boja med dvemi nacionalnimi načeli, ki sta predstavljeni po dveh strankarskih sistemih v Jugoslaviji. Eno izmed teh načel bo zmagalo, a drugo bo končno poraženo. Zmagoviti sistem bo dal oznako tretji Jugoslaviji.« Mislimo, da smo v interesu informacije bili dolžni navesti tudi te glasove o političnih razmerah Sedanjega časa, ko se odločajo velike reči. Kraljevska poroka v Teheranu Teheran, 14. aprila. AA. Havas: V Teheran so začele prihajati inozemske delegacije, ki bodo prisostvovale poročnim svečanostim iranskega prestolonaslednika. Tako je že včeraj prispela egipt-ska vojna misija. Kraljica in njena hčerka stai odšli nasproti egiptovski kraljici-materi in princesi Fauziji ter iranskemu prestolonasledniku. Francijo bo zastopal general Weygond, ki je žel z letalom odletel v Perzijo (Iran). Belgrajske novice Belgrad, 14. aprila, m. V Belgrad je dopoto. vala skupina bolgarskih pravoslavnih bogoslovcev, ki bo skupno z belgrajskimi pravoslavnimi bogo* slovci priredila v soboto na Kolarčevi ljudski uni« verzi duhovni koncert. Belgrad, 14. aprila, m. Z ozirom na vedno večji pomen, ki ga dobiva Belgrad kot zrako-plovno središče, bo nemška letalska družba postavila v promet na progi Berlin-Beograd novo štirimotorno potniško letalo Focker-Wolf 200, ki ga imenujejo tudi »Kondor«. Letalo ima 27 sedežev, štiri člane posadke ter bo v njem tudi buffet. Belgrad, 14. aprila, m. Belgrajska policija jM v Virovitici aretirala drugega vlomilca v prosto-i re prvega parobrodarskega društva Antorna Ra« poteča, ki je izropal blagajno tega društva ter iz nje odnesel 267.000 din. Rapotec je mogel potrošiti samo 2000 din. Potresi na Krku Belgrad, 14. aprila. AA. Poročilo potreso« merskega zavoda na Tašmajdanu: V noči od 13« na 14. t. m. se je na otoku Krku začela; nova serija potresov med podzemskim bobnenjem. V glavnem je bilo ponoči 6 potresov, po najhujšem se je pa 25 krat slišalo bobnenje. Epicenter potresa je v okolici Vrhnika. Pojav je čisto krajevnega značaja in je v zvezi z ustrojem terena. Iz pisarne glavnega tajništva JRZ v Belgradu Pisarna glavnega odbora JRZ v Belgradu Je izdala naslednje sporočilo: »Naznanja se vsem strankinim odborom in pristašem v notranjosti, da so bile v tajništvu glavnega odbora JRZ, De-čanska ulica 18, izvršene neke spremembe upravne narave z namenom, da bi se strankine zadeve Čim laže in hitreje opravljale. Dosledno s tem bosta od danes naprej vsak dan imela stalno službo od 10 do 12 v tajništvu tajnika g. Miha Krek, minister javnih del, in g. Ljubomir Pantič, minister za gozdove in rudnike. Ta dva bosta pri tej priliki sprejemala strankine funkcionarje in prijatelje ter dajala tudi vsa pojasnila ter navodila za strankarsko delo na deželi.« šahovski turnir v Zagrebu Zagreb, 14 .aprila. Za preostale včerajšnje partije je tudi v nadaljevanju vladalo veliko zanimanje. V glavnem so obiskovalci obkolili dve partiji. Tomavič je bil Pircu že pri otvoritvi zelo nevaren. Enako pa je Lešnik proti doslej nepremagljivemu mojstru Ko-stiču pokazal taktu močno igro, da je držal skozi 6 ur v stalni napetosti vse številne gledalce. Pa tudi partija med Preinfalkom in Petkom je razgibala zagrebške kibice, ker je imel Petek par-tijo že dobljeno, pa tega ni znal izkoristiti. Petek—Preinfalk: Indijska obramba damske-ga gambita. Iz otvoritve sta izšla v enakem položaju. Potem je Preinfalk spregledal šahovska potezo in izgubil važnega kmeta. Sledila je zamenjava figur ter je Preinfalk nekoliko popravil svoj položaj. V končnici trdnjav in kmeta proti kraljici ima Preinfalk v poziciji, v kateri je bila partija prekinjena, precej izgleda na remis. Kostič—Lešnik: Španska otvoritev. Oba sta igrala zelo močno. Iz otvoritve sta izšla precej nejasno. Lešnik se je dobro branil in je bil vedno nevaren s vojimi dvoreznimi potezami. Igra je bila drugič prekinjena v končnici trdnjav, kjer ima Lešnik nevarnega kmeta in več izgleda na zmago. Ta partija je velika senzacija 11. kala, ker nihče ni pričakoval tako dobre igre Lešnika. Tomovič : Pire. Damski gambit v indijski obrambi po Niemcovičevi varianti. Pire se je dobro branil. Ob prekinitvi je bil položaj precej nejasen. Nato je Tomovič toliko popravil pozicijo, da je Pire poskusil le še z riskantno potezo oprostiti ee pritiska. To se mu ni posrečilo in je moral partijo predati. Vidmar ml. : Schreibcr. Kraljevska indijska obramba. Iz začetka je izšel Vidmar ml. boljši. Pozneje je žrtvoval kvaliteto za napad, ki pa ga je Schreiber s tem, da je vrnil kvaliteto, ubranil. Vidmar ml. je imel sicer nekoliko boljšo pozicijo, toda Schreiber se je v nadaljevanju tako dobro branil, da ni bilo mogoče Vidmarju ml. mogoče drugega doseči kot remis. Stanje točk po 11. kolu: Kostič 7K (1), dr. Vidmar, Vukovič 7, Preinfalk 6'A (t), Pire, Tomovič, Vidmar ml., Briider 6'A, Lešnik 6 (1), Schreiber 6. Filipčič, Avirovič 5, Petek 3 (1), dr. Kalabar 2, Rožič 1, Schreiber-Rožič: Precej originalno igran damski gambit. Rožič je z dobro podprtim konjem iz otvoritve izšel boljši, toda Schreiber je s svoji značilno natančno igro izpodkopal že prej obilno središče Rožiča. Rožič, ki je imel še več slabih točk, je kmalu prišel v izgubljeno pozicijo in se po 30. potezi vdal. Avirovič-Broder: Polindijska obramba dam-skega gambita. Iz otvoritve sta izšla enako. Briider si je kmalu izdelal lepo pozicijo. Avirovič pa je igral zelo previdno. Partija bi končala najbrž remis, če ne bi Broder spregledal poteze in izgubil kraljice, nakar je moral partijo predati. Pirc-Vidmar ml.: Damski gambit z nepravilno obrambo. Vidmar ml. se je pri otvoritvi dobro branil. V središnjici si je Pire izdelal lepo pozicijo in s tekačem f8 prisilil Vidmarja ml. k predaji. Dr. Vidmar-Petek: Slovanska obramba dam-skega gambita. Petek se je dobro branil. Izsilil je kmalu zamenjavo kraljice. Ob prekinitvi j« dr. Vidmar nekoliko boljši. Ima namreč močan par tekačev, ki mu morata zadostovati za zmago. Danes se je pričelo 12. kolo. Dr. Kalabar : Kostič. Holandska partija. — Dr. Kalabar je dobro začel. Kostič pozneje po« pravlja in vzdrži močan napad na kraljevem kri« lu,^ toda Kalabar s spretnim manevriranjem do« seže izenačenje in Kostič je moral končno privo« liti v remis. Uspeh dr. Kalabarja je tem pomeni« bnejši, ker je Kostič izgubil pol točke, na katero je računal. Lešnik—Tomovič: Tudi slovanska obramba damskega gambita. Izenačena igra dveh močnih igralcev. Pred prekinitvijo sta prišla oba v časovno stisko, kar je pozicijo napravilo precej nejasno. Preinfalk—Filipčič: Preinfalk je izšel iz otvo« ritve boljši. Nato je napadel na kraljevem krilu, kjer je s spretnim manevriranjem pridobil kmeta na a-liniji in ogrožal nasprotnikovo damo. S tem je kmalu pridobil že drugega kmeta. V končnici kraljice z dvema kmetoma več je njegova pozicija že dobljena. Vukovič—Furlani: Partija je bila zaradi odsotnosti Furlanija kontumacirana. Točka je pripadla Vukoviču brez boja. Za 13. kolo so izžrebane sledeče partije: Furlani—Avirovič, Petek—Vukovič, Filipčič—dr. Vidmar, Krostič—Preinfalk, Tomovič dr. Kalabar, Vidmar mL—Lešnik, Rožič—Pire, Br6der-» Schreiber Posredovanje slovenskih poslancev Dvojno državljanstvo na Slovaškem Po smernicah nemških državljanskih zakonov Bratislava, 14. apr. TG. Na podlagi javnih izjav današnjih voditeljev Slovaške bosta na Slovaškem nehali obstojati nemška in madžarska narodna skupina kot samostojni strankarski skupini in bodo v bodoče razvijale svoje delovanje v okviru državne stranke kot narodnostni odseki. Vsak narodnostni odsek dobi pa popolnoma samoupravno vodstvo. Vodeči činilci slovaške državne stranke pripravljajo zakonodajno delo in bodo imeli odločujoč vpliv pri pripravi predlogov in zakonov. Najbrže se bo koncem aprila zbral slovaški parlament, kateremu bodo predloženi predlogi zakonov o ustavi, o državni stranki, o agrarni reformi, o ustanovitvi slovaške narodne banke in judovski zakon, ki bo prinesel podobno rešitev kakor znani niirnberški zakoni. Po načrtih slovaške vlade bo- do spadali v prvo kategorijo polnopravni državljani s polnimi pravicami in dolžnostmi, ki' bodo odslužili vojaško službo. To bodo člani državne stranke in državni uradniki. V drugo kategorijo državljanstva bodo spadali vsi oni, ki ne bodo polnopravni državljani in bodo deležni samo delno državljanskih pravic. Sem bodo spadali predvsem Judje in razven njih vsi tisti, ki ne morejo izpolniti moralne zahteve polnopravnega državljanstva. Nemci in Madžari bodo polnopravni državljani. Spet prepir z Madžari Bratislava, 14. aprila. AA. Havas. Poročajo, da je nastala ponovna napetost v madžarsko-slova-ških odnošajih. Slovaška vlada je prepovedala izhajanje madžarskemu listu »Ujsirek«, ki je gla- silo madžarske manjšine na Slovaškem. Slovaška vlada je prepovedala izhajanje temu listu zaradi incidentov, ki so se dogodili v času, ko so Madžari zasedali del Slovaške. Danes slovaški tisk ostro napada Madžarsko zaradi dogodkov v Komijaticih, kjer so Madžari ubili neko nosečo ženo. Slovaški listi omenjajo bombardiranje Spiske Nove Vesi. Naglašajo, da na Madžarskem ne sme izhajati noben slovaški list, dasi živi tam 600.000 Slovakov. Zaradi tega je popolnoma pravilno, ako se prepove izhajanje »Ujslreku«, ki objavlja stalno vesti v korist priključitve Slovaške k Madžarski. Ako bi kak slov. list pisal na Madžarskem podobno v slovaškem smislu, potem list ne bi bil samo prepovedan, temveč ki bili vsi za pisanje lista odgovorni na jstrožje kaznovani. GLAVNA KOLEKTIJRA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE V bodoči vojni bo Amerika ob strani Francije in Anglije Polslužberto tolmačenje Rooseveltove politike Washington, J4. aprila. TG. >Washington Post«, ki je glasilo predsednika Roosevelta, objavlja daljši članek, v ka.ter.em razlaga Rooseveltove zagonetne besede, ko je zapustil Warms-prings in se od ljudstva poslovil z besedami: »Na svidenje jeseni, ako do takrat že nismo v vojni«. Roosevelt takrat svojih besed ni hotel raztolmačiti in je zaradi tega nastalo po vsej Ameriki in tudi po vsem svetu veliko ugibanje med politiki, kaj pomenijo in če imajo kakšno stvarno ozadje. »Washington Post« hoče sedaj odkriti prave misli predsednika Roosevelta in je verjetno, da je članek navdahnil predsednik sam. Članek piše med drugim: »Te besede niso bile nepremišljeno vržene v zrak, marveč so bile prej dobro premišljene. V Ameriki vsi razumejo, da se v Evropi pripravljajo veliki dogodki. Toda le redki so oni, ki razumejo tudi, kakšne bodo posledice nove evropske vojne in da bodo te posledice čutili po vsem svetu. Mnogo jih je v Ameriki, ki mislijo, da bodo Zedinjene države lahko mirno stale ob strani »in delale denar«. Na te je Roosevelt naslovil gornje besede, da bi jim odprl o{i in jih prisilil, da razmišljajo o bodoči vojni in o nujnosti, da se je bo morala udeležiti tudi Amerika, ker se je iz lastnih življenjskih koristi izogniti ne bo mogla. Roosevelt misli, da vojna ni neizogibna. Dokler ni izbruhnila, je še vedno upanje, da ne bo izbruhnila. To pa pod pogojeni seveda, če bodo vso svobodne države zavzele pravo stališče, preden ni prepozno. Napor totalitarnih držav, napor osi-šča Rim-Berlin ne bo odjenjal, dokler ne bo čutil, da stojijo pred njim resne sile. Toda ti svobodni narodi bodo morali pokazati svojo moč. Govoriti o njej ni zadosti. Prikaz sile je danes najbolj zgovorno sredstvo za ohranitev miru. Roosevelt jc v svojem izreku, ko je rabil besedo »mi«, hotel opozoriti Evropo, da sc bo tudi ogromna sila Zedinjenih držav pridružila demonstraciji sil • svobodnih držav. Hotel je povedati, da bi nova svetovna vojna nujno Zedinjene državo postavila proti totalitarnim državam. Sila in moč Zedinjenih držav pa je danes poznana vsem, prijateljem in nasprotnikom. Roosevelt je s tem hotel služiti miru, ker je jasno opredelil stališče Amerike do bodoče vojne. Roosevelt je s tem stopil ob stran Francije in Anglije, ki sta zadnje dni potegnili »mrtvo črto« (dead line), onstran katere je — vojna. Roosevelt je nastopil ob 11 uri, da prepreči katastrofo.« Ko so Rooseveltu predložili članek »Washing-ton Post«, je izjavil, da se v polnem obsegu strinja z njim, ker pravilno tolmači misli ameriške vlade. Roosevelt: »Naša želja za mir je velika« Newyork, 14. aprila, c. Danes je predsednik Zedinjenih držav Roosevelt govoril po radiu. V svojem govoru je najprej poveličeval zveze med ameriškim narodom in narodi iz stare Evrope ter je nadaljeval: Zedinjene države pa v svoji politiki sodelovanja ne zasledujejo samo koristi, kako obvarovati svoj svet pred vsemi nevarnostmi. Med nami do-rašča že nov rod, ki bo silno zmanjšal razdalje med starim in novim svetom in zato želimo uspeh svojih prijateljev in tradicij, ki so nam tukaj sorodne. Gospodarsko se pa mora ves svet zmeraj bolj zbliževati. Sleherni napad bi popolnoma raz- rušil vse temelje gospodarstva. Mi želimo nadaljevati s politiko miru in najboljša obramba miru je v tem, če se bodo naši prijatelji lahko uspešno otresli nevarnosti vojne. Naša želja za mir je velika in presega slavo in čast, ki ju prinaša hipna zmaga ali pa nenadni uspeh. Roosevelt je v svojem govoru nato še poudaril zelo jasno, da bodo Zedinjene države takoj z vso silo podprle vsako ameriško državo, ki bi bila napadena, ali pa bi morala podleči v gospodarsko odvisnost, Ta del govora je pač najvažnejši, ker se strinja s sličnimi izjavami, ki so bile nedavno podane do nekaterih držav v Evropi. Ob koncu pa je Roosevelt poudaril: »Naša volja bo oblikovala svet! Prihajamo v dobo, ko bo šlo za to, ali se naj izkaže, da se morajo od dobe do dobe ponavljati vojne, ali pa se naj ohrani mir. Mi smo pa prepričani, da se ves svet ne bo dal zapreti v vojašnice in to samo zato, da bi en del narodov postal suženjski do drugih.« Drobne novice Tokio, 14. aprila. A A. Štefani: Prvi dan je obiskalo italijansko fašistično razstavo v Tokiu nad 35.000 ljudi. Lizbona, 14. aprila. AA. Reuler: Ameriško letalo »Yankee Clipper« je danes zjutraj ob 6.50 odletelo iz Lizbone proti Azorskim otokom, od koder bo nadaljevalo polet v Ameriko. Gibraltar, 14, apr. c. Angleški strokovni vojni oddelki so zasedli vse utrdbe okoli Gibraltarja in so zabarikadirali tudi cesto, ki vodi na polotok. V bližini Algacirasa in Allineje so opazili močno zbiranje španskih čet, dočim so španski maroški oddelki, ki so se udeleževali borb na Francovi strani, odšli nazaj v španski Maroko. Horta, 14. aprila. AA. Reuter. »Yankee Clipper« je ob 15.30 pristal na Horti na Azorih. Ankara, 14. aprila. AA. Anatolska agencija: V Carigrad je prispel canterburijski nadškof. Pripeljal se je z jahto, s katero je prispel v Carigrad tudi znani ameriški bančnik Morgan. Marseille, 14. aprila. AA. Reuter: Med potniki, ki so se danes izkrcali v Marseillu, je bil tudi general M i a j a. Zvečer bo odpotoval v Pariz. London, 14. aprila. A A. DNB: Današnji jutranji »Dail.v Telegraph« trdi, da ni točna vest, da bi se angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson še te dni vrnil na 6voje mesto. \.REIN IN DRUG OaJevaS ZAGREB Illca 15 obvešča cenjene igralce neobvezno, da so bili izžrebani dne 14 apr. 1939 v I. razr. 38 kola naslednji dobitki: 300.000 din št. 30.254, 100.000 din št. 58.934, 80.000 din št. 43.019, 50.000 din št. 60.058. 30.000 din št. 52.292, 25.000 din št. 33.955, 10.000 din št. 245, 37.668, 38.442, 67.929,, 61.948, 5.000 din št. 36.267, 39.662, 41.625, 43.459, 59.676, 63.834, 67.745, 82.152, 24.578, 72.480. 3.000 din št. 3.898, 25.148, 25.537, 28.951, 39.380, 44.3%, 46.045, 46,113, 57.123, 61.118, 62.380, 64.279, 65.129, 69.091, 78.598, 86.741, 92644, 25.000. 25.208, 65.413. 1.000 din št. 1181, 3440, 8292, 13.397, 23.866, 24.248 26.670, 28.482, 32.087, 39.751, 39.859, 45.608, 47.945, 51.757, 58.491, 63.721, 70.343, 80.934, 91.814, 93.228, 5.491, 20.082, 44.183, 53.367, 59.177, 65.113, 65.955, 66.801, 61.216, ter 1430 po 400 din. Prihodnje žrebanje bo 11. maja. Poljska — Nemčija Varšava, 14. aprila. A A. Havas. Nemški poslanik v. Moltke, ki se pravkar mudi v Berlinu, se bo te dni vrnil v Varšavo in se sestal z Beckom. Govore, da se je v. Moltke odpeljal v Berlin po nova navodila nemške vlade v zvezi z razmerjem med Poljsko in Nemčijo. Beck je danes sprejel po vrsti angleškega, ameriškega in romunskega poslanika. V varšavskih nemških krogih izjavljajo, da je poljsko-britanski dogovor v protislovju s poljsko-neniškim paktom iz leta 1934, zato z zanimanjem pričakujejo vrnitve nemškega varšavskega poslanika. Romunija svari Madžare „Svojo mejo bomo branili z orožjem v roki" Bukarešta, 14. aprila. TG. Tik pred izjavo angleškega ministrskega predsednika Chamber-laina in predsednika francoske vlade Daladiera, da obe velesili jamčita za nedotakljivost romunskih meja, je nastala spet znatna napetost med Romunijo in Madžarsko. Ker so Madžari vlačili neprestano nove čete na transilvansko mejo, je bila tudi Romunija prisiljena, da svojo oboroženo silo v Transilvaniji znatno okrepi. Tudi pisanje madžarskih listov, ki vedno bolj odkrito zahtevajo vrnitev Transilvanije k Madžarski, ozračje zelo poostruje. Toda po objavi francoskega in angleškega jamstva za Romunijo se je položaj takoj bistveno spremenil in so začeli iz Madžarske prihajati bolj pomirljivi glasovi. Glasilo zunanjega ministra Ga-fenca »T i m p u 1« je takoj dalo izraza novemu, bolj pogumnemu razpoloženju Romunije, ki se v objemu angleškega in francoskega jamstva čuti napram Madžarski mnogo bolj varno. »Timpul« namreč piše: »Naši madžarski sosedje razširjajo raznovrstne vesti na raiun Romunije v zvezi z angleškim in francoskim jamstvom. Tem sosedom bi radi povedali, da Romunija ni nikogar prosila za pomoč, da bi si prilastili nekaj, kar ni našega. Proti nikomur nimamo sovražnih (uvstev. Toda (e nam kdo ponuja prijateljsko roko, da nas s tem v naši borbi za svobodo in za mir okrepi, jo radi stisnemo. Ker pa je pomol, ki so nam jo ponudili, odvisna od naše obrambne volje, povemo madžarskim sosedom takoj, da bomo svoje meje in neodvisnost svoje države z orožjem v roki branili. Ponavljamo tudi, da sta za nas pojma državne neokrnjenosti in drž. neodvisnosti enaka. Tujega nočemo, a svoje bomo do zadnje kaplje krvi branili Bukareški listi z velikim ogorčenjem protestirajo proti pisanju madžarskega lista »Magyar-sag«, ki je objavil nesramen članek pod naslovom »Sedaj je na vrsti Sedmograška.« Ma- Veliki fašistični svel je vključil Albanijo v ital. imperij Italijanska vojska prodira v gorovje Rim, 14. apr. AA. Štefani: Veliki fašistični evet je sprejel z aklamacijo na snočnji seji, ki se je vršila v palači Venecia, sledečo resolucijo: Veliki fašistični svet jo vzel na znanje svečani in soglasni sklep, s katerim je albanska iistavotvoma skupščina sklenila ponuditi albansko krono kralju Italije in cesarju Abesinijc. Veliki fašistični svet pozdravlja z moškim veseljem ta zgodovinski dogodek, s katerim albanski narod ki je v toku stoletij živel v prijateljstvu z Italijo, pridružuje svojo usodo usodi italijanskega naroda. Tajnik fašistične stranke se je po končani seji pojavil na balkonu palače Venezie ter pre-Čital zbranemu ljudstvu omenjeno resolucijo. Ljudstvo je resolucijo sprejelo z velikim navdušenjem. Nato se je pojavil na balkonu Mussolini, ki je imel eiedeči kratki nagovor: »Zgodovinski dogodki, ki se odigravajo te dni, so uspeh naše volje, naše vere in nase moči. Mi pristopamo k prijateljskim narodom s pri; iateijskim zadržanjem, medtem ko bomo »roti sovražnim narodom zavzeli jasno in odločno stališče sovraštva. Svet je opozorjen, naj nas pusti pri miru. Svet mora v vsakem primeru vedeti, da bomo jutri prav tako kakor smo to včeraj in vedno hodili po ravni poti.« Rim, 14. aprila. AA. Štefani. Ministrski svet se je danes dopoldne sestal pod predsednišlvom Mussolinija na sejo. Na seji so bili vsi ministri. Sprejet je bil zakonski osnutek, ki se glasi: Nj. Vel. kralj Italije bo po prevzemu albanske krone nosil naslov kralja Italije in Albanije ter cesarja Abesinije. Tako se bodo imenovali tudi njegovi nasledniki. Kralja in cesarja bo zastopal v Albaniji namestnik s sedežem v Tirani. Tirana, 14. aprila, b. Italijanska vojska počasi prodira v gorske dele Albanije. Napredovanje italijanskih čet je zelo počasno zaradi izredno težkega terena. V teku današnjega dne je italijanska vojska zasedla mesto Kuko, ki je glavno mesto pokrajine Kosovo. Tudi pri tej priliki so se Italijani ponovno poslužili prevoza vojaštva z letali. Nekaj velikih bombnikov je prepeljalo precej vojakov grenadirjev iz Tirane v Kuko. Bombniki so se brez težav spustili in so jim oblasti v Kuki priredile svečan sprejem. V Kuki jih je pozdravil tudi poveljnik italijanske™ oddelka. Italijanski grenadirji so takoj zasedb važne strategične točke v mestu. V Kuki se zbira italijanska vojska za nadaljnje prodiranje v kraje, ki še uiso zasedeni. džarska vlada jg sama uvidela, da takšno hujskanje nikamor ne vodi in je list kaznovala tako, da mu je za dobo treh mesecev prepovedala izhajanje. že pomirjuje Romune Budimpešta, 14. aprila. A A. MTI: Pri razpravi o poročilu, ki ga je podal zunanji minister grof C z a k y , je spregovoril v odboru za zunanje zadeve parlamenta tudi grof Czaky in se dotaknil zadnjih dogodkov v mednarodnem svetu ter podal stališče madžarske vlade. Czaky je poudaril, da so odnošaji z Romunijo težki, ker Romunija na vsak način hoče prepričati svet, da iina vse razloge misliti na to, da Madžarska ni prijateljsko razpoložena proti Romuniji, čeprav zelo dobro ve, da madžarska vlada hoče spoštovati romunske meje. Zunanji minister je izjavil, da ho Madžarska spoštovala nedotakljivost Romunije in to toliko bolj, kolikor bo Romunija spoštovala interese madžarske manjšine. Madžarska vlada bo vztrajala še dalje na svojem prejšnjem predlogu, da bi bilo z Romunijo treba skleniti manjšinsko pogodbo, kakor so to že davno storile druge države med seboj. To bi jx>spešilo zboljšanje odnošajev med obema državama. Angleška prizadevanja v Bolgariji London, 14. aprila. TG. Na merodaj-nili mestih potrjujejo vest, da je angleška vlada posredovala v Bukarešti in v Sofiji v tem smislu, da se napetost med Romunijo in Bolgarijo čim prej odstrani. V Bolgariji so izrekli pripravljenost, toda naglasili so, da je treba urediti položaj Bolgarov v Dobrudži, ki je po svetovni vojni pripadla Romuniji, čeprav je prebivalstvo v veliki večini bolgarsko. Anglija bo v tem smislu posredovala v Romuniji. Francija se bo tem poskusom pridružila. Gobbels v Belgradu Na poletu iz Carigrada v Berlin Belgrad, 14. aprila. AA. Danes dopoldne je prispel z letalom v Belgrad nemški propagandni minister Gobbels. Letalo, s katerim se je Gobbels pripeljal iz Aten, je priletelo na zemunsko letališče točno ob 11.22. Pri sprejemu, prirejenem na čast dr. Gobbelsu, so bili zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, stari znanec dr. Gob-belsa, nemški poslanik na našem dvoru Viktor v. Heeren z osebjem poslaništva, v imenu predsednika vlade šef osrednjega tiskovuega urada dr. Kosta Lukovič. Ob prihodu na letališče je dr. Giibbelsa najprej pozdravil zunanji minister dr. Cincar Marko-vič zelo prisrčno, nato pa se je dr. Gobbels pozdravil še z drugimi navzočnimi. Zatem sta se dr. Gobbels in dr. Cincar Markovič odpeljala na krajši sprehod po stolnici. Po vrnitvi na letališče pa je bil nemškemu propagandnemu ministru prirejen v gostilni na letališču prigrizek, pri katerem so bili navzočni tudi drugi, ki so se prej udeležili sprejema. Točno ob 12.30 se je dr. Gobbels po pozdravih s Cincar-Markovičem, v. Heerenom in drugimi visokimi osebnostmi odpeljal v letalom preko Budimpešte v Berlin Učimo se živeti Francoski pisatelj Andre Maurois Je napisal svojo zadnjo knjigo, ki ji je dal naslov »Art de vivre« (prosto prevedeno! Učimo se živeti). V njej je mnogo dobrih nasvetov, ki bi se jih moralo oprijeti mnogo ljudi, ki v današnjem razburkanem življenju kaj pomenijo ali pomeniti hočejo. Kajti živeti se je treba šele naučiti. Življenje je svojevrstna umetnost, ki ima svoje tajne, kakor jih imajo druge umetnosti. Toda pouk o življenju je tako redek. V šolah gremo navadno mimo njega in tudi življenje samo nas živeti ne nauči. An&fcjflavftjs med dru- gim zapisal tudi sledeči stavek: »Vse, kar daje prav našim lastnim gonom, se nam zdi prav in resnično, in vse, kar se jim protivi, nas takoj spravi v nevoljo«. V dokaz svoje trditve navaja Chateaubrianda, ki se je v svojih spisih in govorih poganjal za ustavno monarhijo po angleški podobi, a ki sc je z vsemi silami zagnal v francoskega kralja Ludovika 18. (ki je hotel ustavno monarhijo uvesti v Francijo ...) uprav zato, ker se je jezil, da ni bil on izvoljen, da to politiko izvaja, Chateaubriand se je sijajno zagovarjal in opravičeval — zato, ker je prekrasno pisal — vendar njegovega postopanja ni mogoče imenovati pametnega. »S silo se da vse dokazati, samo če silo tudi uporabljamo«, pravi Maurois, in pristavlja, da se dandanes dogajajo še hujše stvari, da so namreč ljudje, ki »imajo drznost v sebi, da hočejo vse dokazati.« Tako imamo dandanes vse polno ljudi, ki se nagibljejo k naukom, ki jih imenujemo levičarske, ne zaradi tega, ker jih morda odobravajo v celoti, ampaik se jim zdijo opravičljivi zaradi zahtev, ki jih postavljajo tako imenovani desničarski nauki, ki njim samim ne prijajo. Prav tako imamo ljudi, ki trdijo, da sicer nimajo simpatij do desničarskih, totalitarnih naukov, a nekatere izmed njih vendar le odobravajo, ker so od gotovih svoboščin trpeli osebno škodo in ker od uvedbe brezpogojne avtoritete na gotovih poljih pričakujejo osebne dobičke. Tako se dogaja, da nekateri spričo neprijetnih posledic totalitarnih režimov obožujejo svobodo, kadar jim prija, a jo psujejo, kadar jim je osebno v nadlego. In ker je dandanes potrebno, da mora vsak imeti pred seboj ravno pot, če hoče naprej, smo pripravljeni trditi, zagovarjati, dokazovati vse, o čemer mislimo, da odgovarja našim lastnim nagnjenjem. A nočemo priznati, da ne zagovarjamo »ravne črte«, marveč da zagovarjamo in dokazujemo samo svoje lastno udobje. Pri tem pa mislimo, da smo v svojih mislih in mnenjih svobodni. Čeprav smo sužnji svojega lastnega samoljubja. Mesto da bi bili sužnji resnice! Le poglejte te ljudi, tako piše v svoji prekrasni knjigi Maurois, te ljudi, ki se bahajo, da poslušajo edinole glas svoje vesti, kadar se ločijo od svojega kroga, in ki se bijejo po prsih, češ, mi smo neodvisni) Neodvisni? Saj ni res, ko pa so odvisni od svojega napuha, ki se je uprl. Nikdo ni manj svoboden, kakor bitje, ki se je uprlo nepristranski, priznani resnici) Že Goethe je zapisal ta stavek: »Misliti je lahko, delati je hujše, toda uravnati svoje delo po svojih mislih, to je najtežje na svetu«. Morda je uprav v tem spoznanju vsa tajnost o umetnosti, kako živeti, pravi Maurois, fn prepušča bravcem, naj razmišljajo dalje. Vloge v denarnih zavodih naraščajo Po podatkih Zvezo jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mesec februar 193!) (zadnji mesec, za kateri so podatki že zbrani), so vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v februarju za 11 milijonov din na 1.150,080.558 di narjev. Vloge na knjižice so narasle za 8 milij., na 670.7 milij., v tok. rač. pa za 3 milij., na 479.3 milijonov din. Povečanje vlog na knjižice izkazuje 13 hranilnic, v tek. rač. 9, skupno vloge pa so naraslo pri 13 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je na raslo skupno za 340 na 132.719. Od porasta odpa de 284 na vlagatelje nn knjižice (porast pri 10 hranilnicah), in 56 na tok. račune (porast pri 8 hranilnicah). Skupno število vlagateljev je naraslo pri 10 zavodih. Kakor januar, izkazuje torej tudi februar zelo lepo sliko stalnega naraščanja vlog pri hranilnicah in vrnitev zaupanja v denarne zavode. Kompenzacijski posli Odbor za kontrolo uvoza iz neklirinških držav je odredil kontingente za uvoz surovin v letu 1939 sorazmerno z uvozom lanskega leta. Kontingenti znašajo 10—80% lanskega uvoza. Da bi 6e krila razlika do polne višine lanskih poslov, omogoča Narodna banka kompenzacijske posle. Če gre izvoz v neklirinške države, odobrava Narodna banka 100% kompenzacije (superkontingent). Prošnje za kompenzacije je vlagali po poobl. zavodih, ki sc mora zavezati, da bo 10% vrednosti izvoza položil kot kavcijo skladu za premije pri Narodni banki. Ko se po6cl izvrši, vrne Narodna banka kavcijo. Čim prejme stranka dovoljenje za kompenzacijo, mora vložiti uvoznik pri Narodni banki pro.šnjo za odobritev uvoza surovin iz neklirinške države. V tej prošnji se mora sklicevati na že izdano dovoljenje za kompenzacije. Zborovanje gostilničarjev v Kranju Kranj, 13. aprila. V sredo popoldne je bila v hotelu »Kranjski Hvor< 28. redna skupščina Združenja gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Kranju. Policijsko oblast je zastopal na skupščini g. Kristan, Zt>ornico za TOI je zastopal g. Miro Peterlin, Zvezo gost. združenj v Ljubljani pa g. ravnatelj Peteln. U delovanju uprave je podal poročilo g. Mayr. Omenjal jo težkoče, ki 60 nastale z ozirom na sklep lanske skupščine glede povišanja con pijač, šušmarstvo se čedalje bolj razvija. Dokler ne bo spremenjen obrtni zakon, ga ne bo mogoče iztrebiti. — Združenje skuša nudili članstvu čim več strokovnega znanja. Letos so bili že trije te-laji, in sicer: kletarski, servirni in kuharski tečaj ia no vsi trije odlično uspeli. — Posebna pozornost se je posvečala sanaciji gostinskih obratov. Davčna bremena so skušali čiin bolj znižati. Posebno je k znižanju mnogo pripomogel zbornični svetnik g. Peterlin v reklamacijskem odl>oru. Več članov je bilo kaznovanih po leteči kontroli zaradi trošarine. Pri volitvah so bili na predlog g. Laknerja izvoljeni v upravni odbor: Bidovec J., Boh A., Brulo Franc, Lieher Franc, ltici Mayr, Peterlin Milita, frFafljatesF-sanc, (Jureti* Ji. uKwžiwrwUJa. Virnik P.; za namestnike pa: Heš Maks, Koncilija Pavel, Kokalj Ignacij, Benedičič J., Fabjan in Ko-vačič Franc. V nadzorstveni odbor: Lakner, Draksler, Kcrn, Benedik, Kristan in Konc. Po volitvah je poročal zbornični svetnik g. Peterlin Mirko. Omenil je, da se je znižala točilna taksa in bo mogoče sploh odpravljena. Zahteval je sprenieml>o obrtnega zakona in kritiziral šušmarstvo. Poudaril je, da se bo povečala strokovna izobrazba gostilničarskega naraščaja. Vajenci bodo morali opraviti vajeniški, pomočniški in mojstrski izpit. Omenil je tudi kredite v znesku več milijonov dinarjev za adaptacijo in gradnjo gostinskih objektov v turističnih krajih. Iz obširnega poročila zveznega ravnatelja g. Petelna povzamemo: Obširen program zvezne organizacije se je zaradi vpliva svetovnih dogodkov v marsičem skrčil. Točilne takse je lansko leto plačalo naše gostilničarstvo nad 50 milijonov dinarjev. Doseglo se je, da se je veselična taksa razdelila na 6 razredov. Predlagalo se je, da se ta taksa v letoviških krajih sploh ukine. Poostri naj se trošarinska kontrola nad šušmarji. Glede davkov je organizacija vse ukrenila, da se dajatve čim bolj znižajo. Gostilničarstvo se bori za osamosvojitev, da 6e prizna kot samostojna obrtna skupina pri Zbornici. — Gostilničarske koncesije se ne izdajajo po krajevni potrebi, ampak po svobodni odločitvi oblasti. — Zvezna organizacija je pokremla akcijo za cenen kredit. G. ban je dovolil, da bosta banovinski hranilnici v Ljubljani in Mariboru otvorili kredit 2 milijona dinarjev po 5%, ostala 2% bo krila banovina. Ta kredit bo predvsem namenjen za opremo in adaptacijo naših podeželskih gostiln. Zveza je poskrbela v velikih restavracijah brezplačno učenje kuhanja za dekleta iz dežele, toda zanimanje je premajhno. Bilance Francoska banka, Pariz. Računski zaključek banke izkazuje čistega dobička 687.692 fr. frankov na glavnico 20.0 milij. frankov. Toda v tem čistem dobičku ni izkazan čisti do.biček, dosežen v naši državi, ker ta dobiček ni mogel biti trans-feriran v Francijo. Pripominjamo, da je znašal ves čisti dobiček za leto 1937 2.25 milij. frankov brez prenosa. — Skupni dobiček s prenosom znaša za 1938 1.277 milij. frankov. Zaradi tega predlaga uprava občnemu zboru, ki bo dne 8. maja po dotacijah rezervam v znesku 34.385 fr., da se razdeli zopet dividenda 5% kot za 1937, ostanek 172.513 fr. pa prenese na nov račun. Izvozna banka, Belgrad. Glavnica 30.0 milij., vloge 36.3 (34.8), reeskont 36.5 (31.26), bilančna vsota 127.22 (119.6) milij., bruttodonos 10.3 (7.6), čisti do.biček 2.44 (1.7) milij. din. Zaradi tega je dividenda zvišana od 24 na 30 din, od 6 na 10%. Centralna banka, Belgrad. Glavnica 5.0, bilančna vsota 20.96 (28.8), izguba 1.54 (5.7) milijonov dinarjev. Prvi osjeikl valjčni mlin. Glavnica 4.50, bilančna vsota 22.3 (20.9), čisti dobiček 4 (0.09) milij. din. Največja slovanska filmska umetnost vseh časov — prvi poljski velefilm Premijera danes v KINO MATICI tel 21 24 ROZA Po bogati idejni zamisli slavnega poljskega pisatelja Stevana Zeromskega. Poljski narod v borbi za svobodo in zedinjenje. Hrabra dela in herojstva junakov — Slovanov. Film se ne da opisati, ampak ga morate videti, Predstave ob 16., 19., 21. uri. GaJp&daMtvo Pred zvišanjem minimalnih mezd Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani je poslala banski upravi v Ljubljani predlog za iz-premembo, oz. dopolnitev odredbe o minimalnih mezdah v naši banovini. Delavska zbornica utemeljuje svoj predlog s tem, da so se gospodarske razmere od 1. avgusta 1937, ko je bila uveljavljena odredba, zelo izpremenile in 6o zlasti narasli stroški za preživljanje. Delavska zbornica predlaga namesto dosedanje deljene minimalne mezde, ki znaša za delavstvo nad 18 let od 2—3 din po kraju in stroki, da se uvede minimalna mezda enotno s 3 din na uro za vse delavstvo nad 18 let. Tudi ostale banovine so uvedle enotno minimalno mezdo. Tudi opozarja na razne sporazume v zadnjem času, kjer 60 bile določene višje mezde. Nadalje predlaga Delavska zbornica, da se uvede tudi minimalna odškodnina za vajence, ker so vajenci v drugem in tretjem letu učne dobe že redno zaposleni pri produkciji. Na osnovi predloga Delavske zbornice je pričakovati, da bo banska uprava v kratkem zaslišala tudi delodajalske organizacije za mnenje in bo potem izdala novelirane odredbe o minimalnih mezdah v naši banovini. Borze 20 let ministrstva financ Med vsemi osrednjimi uradi naše države v Belgradu se je najbolj primerno spomnilo dvajsetletnice naše države ministrstvo financ. Prejeli smo 288 strani obsegajoče uradno publikacijo ministrstva financ: Ministrstvo financ kraljevine Jugoslavije 1918—1938. V tej knjigi je opisano delovanje ministrstva financ kakor tudi njemu podrejenih instanc v zadnjih 20 letih. Poleg številnih statistik krasi knjigo tudi mnogo slik. Po predgovoru prejšnjega finančnega ministra g. Dušana Letice, ki je dal pobudo za to knjigo, so objavljene slike z življenjepisi vseh naših dosedanjih finančnih ministrov, ki jih je bilo 14. Najdalj časa je bil naš finančni minister g. dr. Milan Stojadinovič, za njim pa g. Dušan Letica, ki je sploh deloval najdalj časa v finančnem ministrstvu. Nato prinaša knjiga strokovno razpravo o organizaciji finančne uprave, o državnem budže-tiranju, o samoupravnih financah, o neposrednih davkih, o taksah, trošarinah, carinski politiki itd. Obsežno poglavje je posvečeno zemljiškemu katastru, iz katerega vidimo, da je bilo v krajih, kjer ni bilo katastra (Srbiji in Črni gori) izmerjenih doslej skoro 9 milijonov ha. V tem odstavku je tudi zanimiva statistika o obremenitvi z zemijarino, ki nam kaže, da je znašala davčna odmera zemljarine leta 1929 866.55 milij., nato se je znižala do 1932 na 550.95 milij., nato pa do 1934 zvišala 674.05 milij. din. Leta 1937 je znašal predpis 522.0 milij. din. Zanimiva je tudi statistika odpisov zemljarine zaradi elementarnih nezgod, ki kaže, da je bilo leta 1936 odpisanih v vsej državi 10.2, od tega v Sloveniji 0.2, leta 1937 v vsej državi 4.15, v Sloveniji pa 0.21 milij. din. Posebna poglavja so posvečena državnim posestvom pod upravo finančnega ministrstva: Bel je in Čukarica, državnim monopolom, državnim dolgovom (žal pogrešamo pregled stanja vseh državnih dolgov), denarni politiki in privilegiranim denarnim zavodom: Narodni banki. Drž. hipotekami banki, Priv. agrarni banki in Poštni hranilnici. Končno prinaša knjiga tudi podatke o vodilnem uradništvu ministrstva in statistiko njegovih ustanov. Knjigo je uredil poseben uradniški odbor višjih uradnikov fin. ministrstva, med njimi načelnika g. Nikole Stanarevič, šefov odsekov gg. dr. Stevana Milačiča in dr. Mihajla Miloševiča. Iz predgovora, ki ga je napisal tedanji finančni minister g. Dušan Letica, je razvidna tudi hvalevredna namera, da bo ministrstvo vsako leto v bodoče izdalo publikacijo o svojem delu. Knjiga ima veliko vrednost in je treba iniciativo ministrstva samo pohvaliti in želeti, da bi izdajalo vsako leto dopolnilni letopis, ki bo velikega pomena ne samo za državno upravo, ampak tudi za vse naše gospodarstvo. I Vest iJoveStva _PAUL MUNI v svoji najboljši vlogi t Pretresljiv« ž.ivHenska drama slavnega književnika Emila Zole. smelesa zagovornika pravice v znanem Dreyfuiov«m procesu. KINO SLOGA tel. 27-30 Ob 16., 19. in 21. uri I <*; ■*>■<* f m m < Posojila za gradbo cest. Iz Belgrada poročajo, da je gradbeno ministrstvo zaprosilo pri Drž. hip. banki posojilo v znasku 350 milij. din za zgradbo cest. Ta znesek 350 milij. din predstavlja del skupnega posojila 1,500 milij. din, katerega bi bilo najeti v teku 6 let. Posojilo 850 milijonov din bi se porabilo za gradnjo cest, del-, posojila pa bi se imel porabiti tudi za gradbo gotovih del ceste Zagreb—Belgrad. Rovizija uredbe o državnem in banovinskem cestnem skladu. Gradbeno ministrstvo je sklicalo za 19. april v Belgradu konferenco vseh banov lin načelnikov tehničnih oddelkov na razpravo o reviziji uredbe o državnem banovinskem in cestnem skladu. Gradbeno ministrstvo je o tem izdelalo nov predlog in predlaga finančnemu ministrstvu, naj se vnese v državni sklad del carinskih dohodkov od uvoza nekaterih predmetov. Ti dohodki bi znašali 50—75% carinskih dohodkov od teh predmetov. Povijanje glavnice. Prva podonavska predilnica bombaževega prediva in sukanca, d. d. v Belgradu, razpisuje vpis druge polovice glavnice, t. j. 2,5 milij. din od skupne glavnice 5.0 milij. Pri vpisu 6e plača 75% v gotovini, ostanek pa do konca leta 1939. Licitacije: Dne 17. aprila bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za napravo električnega voda visoke napetosti v Škofji Loki; dne 18. aprila za dobavo 10.000 kv. metrov jute. — Okr. načelstvo Ljubljana razpisuje licitacije za dobavo gramoza za državne ceste; dne 8. in 9. maja v pisarni tehničnega oddelka; 10. maja v občinski pisarni v Višnji gori; 11. maja v občinski pisarni v Dolnjem Logatcu; 12, maja v občinski pisarni v Kočevju. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Brežicah. dne fi. aprila t. !. Voli 1. vrste 5 din, II. vrste 4.50, III. vrste 3, telice 1. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3. krave I. vrste 4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 2, teleta I. vrste 5.50, II. vrste 5, prašiči špeharji 8.50, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, svinjina 14 din, slanina 15 diu, svinjska mast 20 din, čisti med 16 din, goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 3 din za 1 kg. — Pšenica 150 din, ječmen 150 din, rž 150 din, oves 170 din, koruza 120 din, fižol 225 din, krompir 100 din, seno 80 din, slama 30 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7 din za liter. Svinjski sejem v Ptuju dne 12. aprila t. I. Dogon 57 svinj in 230 prascev. Prodanih 111 glav. Cene: pršutarji 7 do 7.50 din, plemenske svinje 6 do 6.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 6 do 12 tednov stari 110 do 190 din za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi dne ti. aprila I. I.: biki I. vrste 4, II. vrste 3, telice I. vrste 4.25, II. vrste 3.75, krave I. vrste 3, II. vrste 2, teleta I. vrste 7, II. vrste 5, prašiči pršutarji 6—7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 8 din, svinjina 12 din, slanina 18 din, svinjska mast 20 din za 1 kg. — Pšenica 160 din, ječmen 160 din, rž 150 din, oves 150 din, koruza 105 din, fižol 200 do 250 din, krompir 75 din, 6eno 30—40 din, slama 15—20 din, pšenična moka do 325 din, koruzna moka 150 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 din za liter. Dne 14. aprila 1939 Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Nemški čeki so ostali tudi neizpremenjeni na 13.70—13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65—30.35, v Belgradu 80.25 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,843.574, v Belgradu 3,694.000 dinarjev. V efektih je znašal promet v Belgradu 2,027.000 din. Ljubljana — Tečaji s p r i m o m Amsterdam 100 h. gold..... 234800—2386.00 Berlin 100 mark...... 177812—1795.88 Bruselj 100 belg ...... 744.00— 756.00 Curih 100 frankov..... 995.00—1005.00 London 1 funt ....... 207.12— 210.32 Newyork 100 dolarjev .... 4408.00—44.68.00 Pariz 100 frankov.....116.95— 119.25 Trst 100 lir,........ 232.95— 236.05 Curih. Belgrad 10. Pariz 11.81, London 2087.25, Newyork 446, Brusell 7500, Milan 23.45, Amsterdam 236.70. Berlin 178.70, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Sofija 540, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360. Bukarešta 330, Helsingfors 9.205, Buenos Aires 103.75. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 450.50—453.50 v Zagrebu 453.50—455 v Belgradu 455.75—456.25 Ljubljana. Državni papirji: 7% inve« sticijsko posojilo 98—100, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 450.50—453.50, begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 86—87. 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 89—91, 7% posojilo DHB 90—100, 7% etab. posojilo 98—99. Delnice: Narodna banka 7400—7500, Trboveljska 180—193. Zagreb. Drž avni papirji: 7% invest. posojilo 99—100.50 (99), agrarji 60-61.50, vo.ina škoda promptna 453.50—455 (450, 454), begluške obveznice 88 denar, dalm. agrarji 87—88 (88). 4% severni agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 99 do 100, T/o Blerovop osojilo 90—91 (89, 90), 7% stab. posojilo 97.50 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 216—217.50 (216), Gutmann 35 denar, Sladk. tov. Osljek 85 denar, Isis 25 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50 (100), agrarji 60—61 (61, 60.50), vojna škoda promptna 455.75—456.25 (456, 454.50), begluške obveznice 88.75—89 (88.75), dalm. agrarji 87.75—88 (87.75, 87.50), 4% severni agrarji 60—61, 7% Blerovo posojilo 91 denar (91), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 dena/, 7% stab. posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.500 blago, Priv. agrarna banka (216, 214 brez kupona). Dr. Kronvogel Josip, Maribor: Kako pomagati staroupokojencem Valutarne in življenjske razmere so ee po svetovni vojni za državne uslužbence poslabšale tako, da 6 svojimi prejemki niso mogli izhajati. To je pristojne oblasti prisililo, da se je pripravil zakonski osnutek, po katerem bi se naj aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem prejemki okroglo podvojili. Ta osnutek je bil od vladarja odobren in je prišel sredi leta 1923. na razpravo pred narodno skupščino. Ta ga je sprejela, toda v ol. 239 z usodno spremembo za že upokojene uslužbence, kateri naj >ostanejo še nadalje t istimi pokojninami in draginjskimi dokladami.« Le za bodoče upokojence je torej obveljalo povišanje prejemkov! Kako je prišla narodna skupščina do takega sklepa, o tem bom poročal posebej. Ta zakon z datumom 31. 7. 1923 temelji na očividni nelogiki: Na eni strani podvoji bodočim upokojencem prejemke, na drugi strani pa pusti že upokojene uslužbence pri dosedanjih priznano nezadostnih prejemkih. To so takozvani staro-upokojenci, kateri še danes živijo, če so si življenje omogočili z lastnim imetjem ali kakim postranskim zaslužkom. Umevno je, da so se uradniške organizacije takoj začele boriti za odpravo in za izenačenje pokojnin. To borbo je priznala vsa javnost kot opravičeno, končno tudi narodni poslanci in vlada. Vse finančne direkcije so dobile ukaz, da po stanju 1. I. 1931 predložijo finančnemu ministru natančno statistiko glede vseh upokojencev, ki so bili upokojeni po zakonih, veljavnih do 3i julija 1923. Te statistične tabele so pokazale število vseh staroupokojencev po njih fizjčni in službeni starosti in prejemkih, pomenile eo torej obširno in mudno delo. Namen so imele, da se pokaže finančni efekt, ki bi ga Imela prevedba vseh teh prejšnjih upokojencev na zakon z dne 31. VII. 1923. Žal da je ta od vseh finančnih direkcij zbrana statistika za staroupokojence nepovoljno učinkovala: Pokazala je, ki je govoril o temi »Slovenski učitelj«. Naslov na prvi pogled ne pove ničesar. Vendar je predavatelj takoj v začetku povedal, da bi rad prikazal učitelja, slovenskega učitelia. kakor bi ga ljudstvo, slovensko ljudstvo, rado imelo. Zelo pa ee je zmotil tisti, ki je pričakoval, da bo kra ko in malo postavil zahteve in naštel lastnosti, kakršne naj bi učitelj imel. To ne; ali iz raznih pozitivnih in negativnih orisov, ki jih ie prav vse nabral iz učiteljevega življenja in dela na vasi. je prikazal razne Janeze, Jake, Lojze. Luke in Jurje, ki žive in preživljajo svoja učiteljska službena leta med ljudstvom in bolj ali mani srečno in uspešno uče ne samo otrok v šoli. ampak tudi še fante in može, dekleta in žene izven nje. v društvu in zadrugi, na odru in na vrtu, v pevski uri in pri maši in pri sv. zakramentih in povsod v veselih in žalostnih dneh. Vsi so povezanj z ljudstvom, ali bi vsaj morali biti in zato doživljajo z njim vse. kar slovenski narod le morejo-živeti Podal je slike najrazličnejših tipov učiteljev tako lepoin edinstveno, da je valovalo kakor pesem nad poslušalci. Kakor bi bral Pregljeve pesmi, ki jih je svoi čas uoklanial Orlom, se ti je zdelo, ko si poslušal Fislra Povedati se ne da. kaj in kako pristno je naclrobil o učitelju, ki živi v ljudstvom in dela zanj in z njim; zato je prav. da bo predavanje prinesel Slovenski Učitelj, da ga bodo brali tisti, ki iih ni bilo na zborovanm. oni pa. ki so bili na zborovanju, pa zopet. Kar samo ob sebi ie prišlo, da je končal s kratkim posnetkom: »Za srečo, blaginjo in rasi, za osebno svobodo in časi. za svobodno zemljo in last svojega ljudstva se mora boriti slovenski učitelj«, da mu je zaploskala vsa dvorana. V razgovor so se oglasili tovariši: Stegovec, prof. Deisinger, Grad ln drugi. Drugo predavanje je imela ga. Albina Zakraj-šfkova z naslovom »Slike iz našega življenja«. Tudi ta naslov je preskromen m vsebino, ki jo je podala; kajti prav iz vsakdanjega življenja je nanizala vrslo resničnih slik učiteljev, ki jih vsak dan srečujemo. N. pr. Učitelj — samo učitelj, Učitelj samo za plačilo. Namišljeno bolan učitelj, Učitelj izven službenega kraja, Netovariški učitelj, Učitelj brez vere in morale i. dr. ter nazadnje Pravi krščanski učitelj-vzgojitelj. — Vsak izmed poslušalcev si je ob tem predavanju lahko izprašal vest; zato je tudi vsakršna debata izostala. Le željo so poslušalci izrazili, naj bi tudi to predavanje prinesel Slovenski Učitelj ter so predavateljico nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. V imenu g bana je zbor pozdravil g. načelnik dr. Sušnik in je izrazil veselje nad tolikim številom zborovalcev. ki imajo priliko poslušati tako stvarna predavanja, katera globoko posegajo v življenje učiteljetva in ljudstva. Ta vez pa je tudi erlino prava, ki vodi do uspešnega izvrševanja uredb, ki jih izdaje naučna uprava. Dotaknil ee je tudi obljub, da bomo v bodoče mogli po svojih željah tudi več storiti v korist šolstva in ljudske izobrazbe. . Predsednik je g. načelnika v zahvali tudi prosil, naj izroči g. banu vdanostne pozdrave in zagotovilo zvestega dola za slovensko ljudstvo. Za iz Ljubljane odsotnega g. župana je zborovanje in zborovalce pozdravil obč. svetnik Vider in v njegovem imenu želel čim lepših uspehov. Predsednik mu je naročil za e župana najlepšo zahvalo in zagotovilo, da učiteljstvo budno spremlja županovo podjetnost, ki jo kaže v korist šolstva in ga prosi, naj tudi nadalje stremi za čim boljšo uresničitvijo želje, da bi bilo ljubljansko šolstvo zgled vsemu drugemu. Prof. Boje je pozdravil v imenu Slovenske straže in priporočal čim ožje sodelovanje obeh organizacij in še prav posebno za postavitev prosvetnega doma v Kočevju. Tov. Ažmannva. izseljenska učiteljica iz Nemčije. je izrazila svojo veselje, da je zopet enkrat med domačimi tovariši in tovarišieami. pozdrave izseljencev in željo za sodelovanje Slomškarjev pri Rafaelovi družbi. Kol zadnji predavatelj je govoril tov. poslanec Teuericliiih. Govoril je o šolskih in učiteljskih vprašanjih, ki so se obravnavala v parlamentu. Govoril je najprej o osebi g. prosv. ministra či-rifa, ki je prijatelj šole, učiteljstva in tudi Slovencev. V nadaljnjem so ie dotaknil vseh vprašanj, ki so prišla v zadniem času na dnevni red parlamentarnih razprav. Poslušalci so napoto poslušali njegova izvajanja in ga večkrat, zlasli pa ob koncu nagradili z navdušenim ploskanjem. Tudi predsednik se mu je zahvalil za njegova pojasnila. V razgovor so posegli: Štular. Golobič, Grad i. dr. Predsednik ie povabil zborovalce h kongresu Kristusa Kralja, ko bo imela Slomškova družba posebno slavnostno zborovanje ter z zahvalo vsem io svoji lepi zmagi nad Mariborskim šahovskim klubom sedaj proti Celjskemu šahovskemu klubu. Tekma se bo vršila v nedeljo 16. t. m. ob 18 v hotelu Mariborski dvor. m Domačijo v plamenih. V Zamušanih je zgorelo vse imetje posestnika Jakoba Vesenjaka. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika ter se je Zaradi hudega vetra bliskovito širil. Zgorela je hiša, hlev in svinjak ter 8 svinj. Požar jo prizadel tudi sosede, ker so zgorele strehe posestnikoma Bratuši Jožefu in Alojzu Tušaku. m Požar v gozdu. V Trobljah so požigali železniški delavci oh progi suho travo. Zaradi vetra pa se je ogenj hitro razširil na bližnji gozd, poln suhljadi in suhega listja. Ogenj jo zajel površje enega hektarja. K sreči so delavci in pa domačini z vso odločnostjo nastopili ter se jim je posrečilo ogenj omejiti. — Drugi gozdni požar jo bil v Volinjaku ter |e nastal skoraj na isti način, kakor zgoraj opisani. Na travniku posestnika Silnica so delavci zažgali kup listja in suhe trave. Veter pa je zanesel ogenj v bližnji gozd, last grofa Turna, ter je uničil okrog 500 kvadratnih metrov mladega smrekovega In borovega nasada. Tudi ta požar 60 pravočasno omejili, da ni zavzel večjega obsega. — Tretji požar je bil v gozdu v Ivanjkovcih. Ko so otroci kurili v bližini gozda, se je vnelo tudi grmovje ter so plameni objeli mlad smrekov gozd. Prizadetih je pet bližnjih posestnikov, katerim je pogorela znatna površina gozda. Ogenj jo ogrožal tudi vas Stanovščak. m Grmovje ji jo rešilo življenje. Razburljiv dogodek ie bil v četrtek popoldne na dravskem nabrežju Ruške ceste poleg tovarne Doctor in dr. Avguština Dobraj se je preveč nagnila čez železno ograjo ob cesti, pa je izgubila ravnotežje ter strmoglavila v globino proti Dravi. Kotalila se je po strmem bregu, tik nad reko pa je obvi-sela vsa opraskana in pobita na grmovju. Se nekaj korakov, pa bi bila izginila v valovih. Ker si ni mogla sama pomagati, so bili poklicani reševalci, da so jo spravili nazaj na cesto. ni Roparski napad na costi. V četrtek zvečer okrog 9 se je odigral na križišču Koroščeve in Trubarjeve ulice razburljiv prizor. Dvo ženski sta stali tam v razgovoru, mimo pa jo prišel kmečko oblečen fant, ki je naenkrat priskočil ter eni izmed žensk — bila je odvetniška uradnica Marica ilomovec — iztrgal ročno torbico ter se pognal v beg. Napadena je začela na vse grlo klicati na pomoč. Njene klice je slišni stražnik, ki je v bližini patruljiral in pa več pasantov. Eden izmed teh, ki je bil na kolesu, se je naglo podal za beguncem ter ga v Vrtni ulici dohitel in prijel. Izročil ga je stražniku, ki je medtem pritekel. Rokovnjač je torbico, v kateri je bilo samo 5 din, med begom vrgel proč. Dejanje je izvršil Mohorko Rudolf iz Sv. Vida pri Ptuju. Gledališče Sobota '1J5. aprila ob 20: »Upniki — na plan!«. Premiera. Red D. — Nedelja 16. aprila ob 16: »Dijak' prosjak«; ob 20: »Upniki — na plan!«. — Ponedeljek 17. aprila ob 20: Koncert Umetni-kega tedna. Red D. Celje c Slovenski časnikarji bodo zborovali jutri ob 10 dopoldne v sejni dvorani celjskega mestnega poglavarstva. Na zborovanju bo pozdravil časnikarje tudi celjski župan g. dr. Alojzij Voršič. Po zborovanju bo banket v hotelu Evropa. Celjani smo ponosni, da prirejajo slovenski časnikarji svoje zborovanje ravno v našem lepem Celju. Popoldne bodo priredili časnikarji izlete v skupinah v celjsko okolico in v Savinjsko dolino. c Suša v celjskem okraju. Kmetovalci s skrbjo gledajo v bodočnost, ker suša preprečuje sajenje in kaljenje že posejanih rastlin in semen. Zlasti se pritožujejo hmeljarji, ki ne morejo gnojiti in ne dokončno urediti hmeljskih nasadov. Po Celju in celjski okolici vrtnarji in kmetje že zalivajo vrtove. Travniki, ki bi morali biti že zeleni, postajajo rjavi. c Po evidenci javne borze deia je na njenem področju 1.130 brezposelnih. V celjski bolnišnici je umrl 18 letni sin prevžitkarja iz ZabuKovja pri Sevnici Gane Franc. c Ustanovni občni zbor FO II v Celju je bil v četrtek zvečer v Mladinskem domu v Gaberju. Udeležil se ga je tudi duhovni vodja celjske podzveze g. dr. Rudolf Hanželič, ki je uvodoma spregovoril o pomenu ustanovitve mladinske organizacije v Gaberju. Za predsednika jc hil izvoljen g Benedičič iz Celja. c Celjski oktet priredi v ponedeljek ob 8 zvečer v Celjskem domu pevski koncert slovanskih pesmi. Pri koncertu sodeluje kot solistka sopranistinja ga. Mar-janca dr. Kalanova. Vstopnice si poskrbite že v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi čimprej, ker bodo vstopnice razprodane. c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek, dne 17. aprila v drž. meščanski šoli zanimivo predavanje o temi »Borba proti rakastim obolenjem«. c Obrezovanje hmelja v Savinjski dolini jc v polnem teku in gre pri ugodnem vremenu dobro od rok. Rastlina se je v splošnem dobro prezimila, vendar je sem ter tja nekoliko oslabela in tudi hmeljskega črva jc opaziti v nekaterih legah v večji meri. c 12 razprav je bilo včeraj pred okrožnim sodiščem v Celju. Obravnavali pa so skoraj same tatvine. 6 razprav je bilo zaradi mladoletnih obtožencev tajnih. c Kipar Naptolnik, ki so ga lansko leto podrli v Zavodnji pri Celju podivjani konji, se je včeraj vrnil iz Ljubljane ter odpotoval na svoj dom v Savinjski dolini. c Celfska mestna občina ima na svojem teritoriju okrog 600 psov. Od teh je 410 psov čuvajev. To bi bila prav lepa procesija po celjskih ulicah, če bi vsi izpustili svoje psičke. Mestno poglavarstvo opozarja, da vsi lastniki teh psov, ki še niso plačali za letos določene takse, takoj prijavijo svoje pse. Sv. Jedert nad Laškim Nova cerkev sv. Antona v Gornji Rečici dobi drugo nedeljo po Veliki noči, dne 23. aprila, prvi zvon, 820 kg, glas F, iz šentviške zvonarne nad Ljubljano. Zjutraj omenjenega dne bodo med godbo prepeljali zvon iz Laškega do novega svetišča, kjer bo blagoslov zvona. Nato bo božja služba pod pokrito lopo pred velikimi vrati, nakar bo zvon dvignjen s svojevrstno moderni stolp, iz katerega bo potem oznanjal »Bogu slavo, mir ljudem«, kakor se glasi napi* na njem Domačini in sosedje in vsi častilci sv. puščav-nika. Slomškovega patrnna. vablicni. Od laške postaje dobro uro hoda po prijazni rečiški dolini, Začetek slavnosti ob 10. KULTURNI OBZORNIK Med revijami Bogoslovni vestnik zv. 1 Znanstvena revija Bogoslovne akademije v Ljubljani, ki jo urejujeta vseučiliška profesorja dr. Lukman in dr. Odar, izhaja že XIX. leto, torej vsa leta slovenskega vseučilišča. Zdaj je tega letnika izšel prvi zvezek z bogato vsebino. Profesor dr. F r. G r i v e c nadaljuje svoje študije o svetem Cirilu in sv. Metodiju, in sicer v tem primeru posveča posebno pozornost izrazu in pomenu >doctor« pri oznaki sv. Cirila in Metoda v Žitjih Konstantina in Metodija. Povod mu je dala označka vsebine »doctor« v 9. st., kakor jo je dal profesor M. Kos v svoji zgodovini, da je namreč tedaj pomenila samo »narodu namenjenega dušnopastir-skoga učitelja«. M. Ljubša pa je svojčas dokazoval, da »doctor« pri sv. Cirilu pomeni akademski naslov. Grivec s to razpravo skuša rešiti ta problem, ter se bolj nagiba na Ljubšovo stran, ugotavljajoč na podlagi zgodovinskih dokumentov ter duha Žili j, da »doctor« v tem primeru pomeni veliko več, kot pa mu odmerja Kos, ter da se sklada bistveno s širokim obsegom latinskega izraza »doctor« v 9. stl. Saj .je bil sv. Ciril profesor filozofije na carigrajski visoki šoli. Prof. dr. Josip Iloh-njec razlaga v lepi in živahno pisani razpravi »Pomen čoščonja svetnikov«, izhajajoč iz dejstva, da je na svetu večna borba materije proti duhu ter zaključujoč, da prav svetniki pomagajo vsem narodom premagovati inaterializem v duhu. Pisatelj govori o tej borbi v svetniku samem, pa tudi o sadovih češčenja svetnikov v narodu, ki so glasniki pravega Boga, ter k njemu vabijo svoje ljudstvo. Vsa razprava pa je pisana tako, da se pokaže na živ primer svetniškega življenja pri Slom-šku ter nakažejo duhovne koristi, ki bi jih imel slovenski narod, da ima svojega svetnika v škofu Slomšku. Pravoznaka duhovne podobe Slomškove ter izvora in moči vsemu njegovemu delu, ki je religiozno doživljanje vsega stvarstva, sta podani naravnost z mojstrskimi potezami ter so te strani ene najlepših in najglobokejših doumevanj Slomškovega poslanstva. Po smrti pokojnega prelata Kovačiča je prav dr. llohnjec poklican, da prevzame njegovo dediščino: delo za Slomškovo beati-fikacijo. V praktičnem delu se peča novi moralist na Bogoslovnem vseučilišču v Ljubljani doc., dr. Ig. Len če k z enim najbolj perečim vprašanjem sodobne bogoslovne moralke, namreč — s Knaus Oginovo metodo v zvezi z nravnimi načeli. V vec delih analizira razmerja spolnega vprašanja do etičnega ter jih primerja ob načelih Knaus Ogino-ve metode, tako da more v koncu študije dati striktno stališče katoliških moralistov ter tudi povzeti v točkah navodila, ki naj vodijo spovednike v tej zadevi. Dr. Lonček ne zametuje te metode, jo priznava in za določene primere tudi priporoča, nikar pa je ne priporoča v propagando, ker se lahko izrodi. F r. U še nični k poroča o novi avtentični zbirki molitev in pobožnih vaj, ki so obdarjene z odpustki, in je izšla 1. 1929 pri sveti Stolici. Prof. dr. Odar poroča o cerkveni zakonodaji, odkar je stopil v veljavo codex iuris cano-nici (1918—1938) ter tako podaja nekak pregled cerkvene zakonodaje v zadnjih dvajsetih letih. Ka-tohot dr. I. Bogovi č podaja svoj referat o vred-notoslovju in verskonravni vzgoji, kakor ga je imel na katehetskeni kongresu- 1. vom. — V oddelku »Slovstvo« poroča prof. M. Sla vi č, ki pripravlja nov prevod starega zakona sv. Pisma, o raznih novejših izdajah raznih staro-zakonskih knjig ter jih kritično motri in ocenjuje. Poleg tega je ocenjenih še več knjig (zanimiva je ocena prof. '.Janžekoviča o Vobrovi knjigi Nacionalizem in krščanstvo), ki so jih pisali prof. F. Use-ničnik, Lukman, Potočnik, Odar in drugi. Mladika štev. 4 Vsakega prvega je tudi letos »Mladika« vsakemu naročniku na mizi. Letos so izšle že štiri številke. Tretje nismo registrirali, ker nas je cas prehitel, zato naj omenimo mimogrede, da so poleg povesti, ki se nadaljujejo, največje vrednote prejšnje številke pesmi Vinka Žitnika (Obrisi in Podobe), s katerimi se uvršča med naše najpomembnejše sedanje pesnike, ter proza urednika Jožeta Pogačnika »Vzeti krivci«, s katero ta pesnik domačin-stva posega v domače ljudstvo po prave tipe gorenjskega ponosa in nazorno pokaže propad mlinarja Lovrenca, kateremu so vzeli klobuk s kriv-ri in se mu podelali v čevelj tor ga tako pred vsem svetom osramotili za vselej, da se je zato — skoraj malo neverjetno — zavrgel. Apriiska številka pa prinaša za uvodno povestjo Janeza .Talna »Trop brez zvoncev«, v kateri opisuje življenje bohinjskih lovcev — zapriseženih in divjih —, lepo pesem Vinka ltelififa »Moje Rodiner, spomin na rojstni kraj v italijanski tujini. Likovčcva legenda »Judež in mlinar«, napisana nalašč za Veliko noč, je nazorno in z mnogimi lokalnimi barjanskimi barvami naslikana moderna legenda, naperjena proti skopuhom ter je eno najlepših Likovičevih podob. Pesnik Vinko Žitnik nadaljuje svoje »Utrinke«, svojevrstne pesniške tlomisleke, polne po vsebini in pesniški metafori ter zanimive po notranji artistični arhitektoniki (dve zunanji in dve notranji rimi). Jože Dular je prispeval pesem »Pomlad«. Venceslav Winkler je napisal krepko vaško črtico »Voz v bregu , kjer je na svojevrsten način rešil spor dveh hiš za zemljo, skoraj da ne na slovenski način, bolj na ruski vseodpuščajoči du-ševnosti. Jože Dular je napisal krepko črtico o »Ciganih«, ki ostanejo, kakor so bili, tudi če spremene vero. Mara Puntarjeva prevaja povest Ray-monda Albecka »Bila je žena«. Stanek Leopold je prispeval verz Velika noč ter pesem »1. 1939«, v kateri glosira današnji svetovni položaj. Ivan f'ainpa je napisal posom »Deklica hrepeni«, izra-žajočo neuslišano dekliško ljubezensko koprnonje. Ivan Vuk pa je prispeval anekdoto iz občine Trioglove pod naslovom Razžaljena čast. Izmed istalega gradiva, ki je pri »Mladiki« stalno, imenujemo še članek o ameriškem pesniku Zormanu ter Čampovo reportažo o zlatih ribicah, zlasti njegov tekoč in zanimiv prevod kitajske pesmi o zlatih ribicah (iz 16. st.). Podobo med tekstom so posvečene mod drugim slovenskemu slikarju Koširju, ki je našemu narodu Se vse promalo pognan in zasiuži po svoji resni umetnosti resnično več pozornosti. Vestnik društva Jeglič št. 17 Ze dalj časa izhaja v zavodu sv. Stanislava Veslnik društva Jeglič, ki ga zdaj urejuje prof. Grlinšek. 17. številka je urejena po mottu: ob t> r a z n i k i h smrti in življenja ter je >osvečena smrti Pija IX. ter postavitvi Pija XII., mirti škofa Gnidovca. dr. Ratajca in Poldeta Božiča. Ravnatelj dr. Breznik je napisal lepo osmrtnico pokojnemu prvemu voditelju in ravnatelju dr. Gnidovcu ter je v kratkem sestavku po- dal skoraj vso zgodovino šentviške gimnazije. Rado Bednarik pa je v lepem spominskem članku pokazal na Gnidovca kot rektorja in apostola, kakor je ohranjen v njegovem spominu iz vojnih let. Članek je eden najlepših spominov na apostolsko gorečnost velikega človeka-duhovnika. Bivši ravnatelj g. Koritnik pa se v prijetnem krani-ljajočem slogu poslavlja od tovariša in naslednika ravnatelja dr. Ratajca, od tega vojaka, Krekovega učenca, pevca in profesorja. Lep venec je — on — položil tudi na grob Poldeta Božiča. Prosvetni glasnik št. 3 Prosvetni glasnik izhaja kot priloga Faktorskemu glasniku v Zagrebu ter je ta številka (3) napolnjena s slovenskimi doneski. Na uvodnem me3tu piše Ivan Matičič o monu-mentalnem tipografskem sistemu. Kakor je v prejšnjih številkah podal Matičič dokumente ornamentalnega sloga, ki v črkah samih, v topografski opremi, diha neko poezijo, tako .je sedaj podal nekaj zgledov novega monumental-nega sloga v tiskarstvu, ki pa ima v sebi neko masivnost, izredno silo, simetrijo in reprezentanco. Seveda .je tak tiskarski slog pripraven za monu-mentalne spise, za poezije, plakate, vabila, oglase itd. Članku je sestavljalec dodal 12 poizkusov, ki pričajo, s kako resnostjo in odgovornostjo se naši faktorji posvečajo opremi lepe knjige in lepih letakov. S tem največ prispevajo k tako visoki gladini naše tipografske obrti, na kakršni stoje slovenski stavci. Makso Dachs piše o učnem načrtu za praktično izučavanje vajencev, Matičič o naših tednikih s tipografskega stališča, obeta pa, da bo drugič pregledal naše revije. Isti piše tudi o knjigi v renesansi ob priliki obiska pri knjigarnarju Silvestru Škerlju, ki resnično kot ljubitelj in tvoren propagator lepe knjige zasluži priznanje, kakor mu ga je dal Matičič. Faktor Jože G m a .j n e r pa pledira zato, da pridejo k dnevniku resnično samo zmožni ljudje, ki bi s svojo vsestransko izobrazbo in potrebnim temeljitim znanjem faktorjem ne otežavali, temveč lajšali delo. To številko Prosvetnega glasnika je uredil in opremil faktor Ivan Matičič ter ga je tiskala Jugoslovanska tiskarna. * Razstava bolgarskih akvarelov slovenskih planin. Bolgarski slikar Pavlo Fraiicaliski, ki razstavlja v Jakopičevem paviljonu akvarele svojih, bolgarskih planin ter je žel med nami obilo hvale, je v tem mesecu svojega bivanja med nami naslikal v svoji preizkušeni tehniki okrod 20 slik slovenskih planin, motivov iz kamniške okolice ter Planice, Gozda, Tamarja itd. Teh dvajset slik bo razstavil to nedeljo, ki je zadnji dan njegove razstave v Jakopičevem paviljonu. Na razstavo vabimo vse. Ljudje, ki so že prej obiskali njegovo razstavo, imajo prost vstop. Naj slovensko občinstvo s svojim obiskom poplača bolgarskemu umetniku njegovo ljubezen do našega kraja. Jugoslavija. Te dni je izšel iz tiskarne vodič po Jugoslaviji v angleščini, namenjen za ameriško občinstvo ob priliki svetovne razstave. v New-yorku. Vodič je bil natisnjen v 200.000 izvodih tor poslan v Newyork. Tekst za to propagandno brošurico je napisal znani publicist Niko Bartu-lovič, izdalo jo je pa društvo Putnik v propagandne svrhe v Ameriki. Naslovna stran ,je izdelana v 6 barvah ter je kot tiskarsko dejo Jugoslovanske tiskarne odlično uspelo. Montaža kakor tudi kompozicija fotografij so odlično izbrane. Ker prireditelji vedo, da se v Ameriki naj-liolj zanimajo za naše narodne noše, čipke in razna ročna dela, za naše narodopisne stvari sploh, kaže ta brošurica v narodnih nošak Zlarinko na naslovni strani, Šumadinko, Slovenko pred Ljubljano, Muslimanko pred Sarajevom, tipi iz Skopske Črne gore in drugih krajev Jugoslavije. Ta brošurica je resnično delo, kakor ga nismo vajeni v propagandni literaturi ter more biti izdajatelj ter tiskarna resnično ponosna nanj. Francoski ministrski predsednik Daladier vpričo zastopnikov kongresa (poslancev ln senatorjev) sporoča Lcbrunu, da jo bil ponovno izvoljen za predsednika republike ŠPOET SK Ljubljana : Bask (Belgrad) Jutri, v nedeljo, bomo gledali v Ljubljani zadnjo ligaško prireditev. Naša Ljubljana bo ob tej priliki nastopila proti izvrstnemu belgrajske-mu moštvu: BASKu. BASK je klub, ki spada med naše najboljše klube. V svojem moštvu ima mnogo reprezentativcev, in to v vseh delih moštva. To so znana imena: dr. Ivkovič, eden naših najboljših branilcev in najstarejših nogometašev sploh, nadalje čabrič, Sarič, Tomaševič, Tirnanič in drugi. V moštvu BASKa kar mrgoli imen izvrstnih nogometašev, ki so v stanju, da zadovoljijo celo največjega gurmana nogometne igre. Značilno za to moštvo je tudi, da v Belgradu igra najlepši nogomet in čeprav moštvo zgubi, zapusti pri občinstvu najprijetnejši utis. V BASKu igra tudi Ljubljančan in nekdan ji igrač Ljubljane Lah Sandi. Razumljivo, da proti takemu moštvu borba ne bo lahka. Vendar mora imeti moštvo pred očmi dejstvo, da z dosedanjimi 14 točkami še ni dovolj za obstoj v ligi. Ker igra zemunska Sparta vse tekme doma, enako skopljanski Gradjanski, kar daje možnost, da oba kluba spravita v žep vseh 6 točk od troh tekem, zato so naši dolžni, da v tej tekmi napravijo vse. Šele po zmagi in ko bomo videli oziroma doznali za rezultate tekom v .drugih mestih, bomo lahko govorili o položaju, ki ga bo dokončno zavzela Ljubljana v državni ligi. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču Ljubljane in je začetek ob 16.30. Triglavski dan z močno zasedbo nemških tekmovalcev Na smuk s Triglava, ki bo v nedeljo, 16. t. m. je JZSZ povabila Italijane, Nemce, Romune in Bolgare. Prvi so se bili povabilu odzvali Romuni, ki so prijavili svoje moštvo in že sporočili uro in dan prihoda. Mesto tekmovalcev pa je prišla brzojavka, da so jim nepredvidene zapreke odpotovanje v poslednjem trenutku onemogočile. Tudi Italijani so javili, da ne morejo dobiti potnih listov za svoje tekmovalce, ker so vsi vojaški obvezniki in se tekem torej ne bodo mogli udeležiti. Podaljšujemo!... Do 25. aprila imate še čas, da si pridobite pravico do ene od 301 bogatih nagrad, vrednih 150.000 din ki bodo razdeljene med naročnike »SLOVENCA« z žrebanjem dne 29. aprila t. 1. Nagrade so s 1. 1 »Kremžarjeva« mlatilnica, 2. 2 šivalna stroja, 3. 5 radijskih aparatov, 4. 4 nevestine bale, 5. 10 moških ali ženskih koles, 6. 20 žepnih ali zapestnih ur, 7. 4 lepe harmonike, 8. 5 »Lesce« plugov, 9. 5 bran, 10. 50 knjižnih zbirk, 11. 50 raznih skupin kuhinjske posode, 12. 50 skupin razne porcelanaste in steklene namizne posode, 13. 5 zlatih nalivnih peres, 14. 50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd., 15. 39 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili. Do žrebanja imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« in sicer: 1. vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 3 mcsece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje; 2. vsi, ki sc nanovo naroče na »Slovenca« za tri mcsece in ki bodo plačali do 25. aprila t. I. trimesečno naročnine. Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli. Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovcnca«, kajti poleg visokovred-nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na razdič-nih področjih človekovega delovanja in mu postal tucli najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemo! Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča vas čaka S Lastništvo ^Slovenca n O Bolgariji ni nobene vesti, Nemci so pa prijavili 10 svojih tekmovalcev in sicer Mayer A., Mayer M., Obermayer H., Schnabl R., Kullnig V., Stammvven-der W., Schorttenwacher S., Mayer I. Haberle E., in Scherz F. Prijavljeni so domala vsi domači tekmovalci in tekmovalke. Celo Praček, ki je jedva okreval od svoje poškodbe, zadobljene v Sestriere, se je za tekmo prijavil in ga bomo po krajšem presledku v nedeljo videli zopet v njegovem elementu. Od znanih prvorazrednih smučarjev je doslej odpovedal svojo udeležbo edini Jeseničan Emil Žnidar, zato pa bomo videli letošnjega državnega prvaka v smuku, Mariborčana Cizlja kakor tudi prvaka v alpski kombinaciji Heima in celo vrsto najboljših alpskih smučarjev vse tja do najmlajših Tržičana Lukanca in blejskega »Ljubljančana« Molnarja. Tudi v damski konkurenci so prijavljene najboljše smučarke s prvakinjo Heimovo na čelu. Iz JZSZ (Triglavski dan) ku na dan 16. aprila 1939 (»Triglavski dan«): Tehnični vodja Vučnik; start: Šramel in Jamnik; kontrole: Rihard, Jesih Kogovšek, Stojan; cilj: Predalič, Je-letiič, Bernik, Strikberger, Fajdiga, Zupan B.; zdravniška služba: dr. Bonač, dr. Novak, kaplar-djak dr, Čadcž. — Pričetek tekmovanja bo prilagoden snežnim prilikam. Spričo visokih temperatur na soncu je verjetno, da se bo morala tekma izvršiti v zgodnjih dopoldanskih urah, na kar opozarja JZSZ vse tekmovalce in funkcionarje s prošnjo, da svoj prihod na določeno jim mesto uredijo tako, da bodo pravočasno dospeli. — Prijave za tekmovanje v rednem terminu so zaključene. Naknadne prijave se sprejemajo na Sta-ničevi koči do pričetka žrebanja, ki bo v soboto, 15. t. m. zvečer. ŽSK Hermes : Maribor ob 10.30 dopoldne na igrišču »Jadrana« v KolezijL Gori imenovana nasprotnika nadaljujeta borbo za naslov prvaka LNP. Hermes se zaveda, da bo treba položiti v to tekmo ves trud in napor, ako bo hotel zmagati. Gostje pa so znani po svoji hitri in kombinirani igri, s katero so presenetili že marsikaterega močnega nasprotnika. Ta prireditev bo zato nudila mnogo športnega užitka. Predtekma med mladinama Hermesa in Jadrana ob 9.15. Moste : Mladika V nedeljo, 16, t. m. bo na igrišču Mladike II. razredna prvenstvena tekma. Vse tekme med omenjenima nasprotnikoma so bila vedno težko pričakovana in je občinstvo vselej prišlo na svoj račun. Tekma prične ob 10.30 in se vrši ob vsakem vremenu. Ker je vstopnina zelo majhna bo ogled te zanimive borbe vsakemu omogočen, III. veliki table-tenis turnir za prvenstvo dravske banovine Kakor smo že poročali, bo ta veliki table-tenis turnir v telovadnici drž. učiteljišča na Resljevi cesti. Sodelovali bodo na tem turnirju skoraj vsi jugoslovanski »kanoni«, kakor: državni prvak Dolinar Žarko, Marinko, Blaži, Ratkovič, državni jun. prvak Valkovič ter domači Djinlcovsky, Bclak, Krečič, Strojnik in mnogo drugih Zagrebčanov in Ljubljančanov. Pričetek turnirja bo v soboto, 15. t. m. ob 19 in v nedeljo od 9 dalje. Zato si vsi oglejte napete borbe za naslov prvaka Slovenije. Celjski šport V nedeljo popoldne bo ob 4 na Glaziji prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo LNP v drugi kvalifikacijski tekmi. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva. Nastopita SK Celje in čako-večki SK. SK Celje je v Čakovcu sicer nesrečno izgubil, vendar pa je pri zadnjih tekmah, zlasti proti Ljubljani, pokazalo lepo igro. Pričakujemo, da bo SK Celje častno zastopal celjski šport. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. Jutri naj bodo ob 10 na igrišču SK Korotana sledeči igralci- Bačak, Marn, Toma-žič, Martinčič, Felle, Žagar, Potrato, Gestrin, Vili, Bežan, Bončar, Kolarič, Trobevšek in Verbek. — Vsi in točno! STK MOSTE. V nedeljo naj bodo junlor.ll ob 9.30 na igrišču SK Beke; i>rvo moštvo ter ostali ak-itvni člani nogometne sekcije pa ob lu na igrišču SK Mladike. KOL. PODZVEZA LJUBLJANA določa na med-klubsko gozdno dirke T1KSK Edinstva, ki bo dno lli. aprila t 1. v ZgurnH Šiški pri geslilni Martine ob 14.:in. naslednje zvezne knn;-olpt funkcionarje: zvezni delegat Pognčar Frane; sodnika: Schweitzer Rudi in Bezlaj Ignac; tehnični referent Slanko Ple-ško. — Prosimo, da gospodje funkcionarji oo pravem času zavzamejo svoin funkclonnrska mesta pri dirki. T.AHKOATLETSKA PODZVEZA v LJubljani. — Sporočamo tem potoni vsem, za reprezentanco v po-štev prihajajočim allclom. da bo 'zbiral trening v nedeljo, dne 1(1. t. m. ob !> dopoldne na Stiidinnu. A tlel i naj se zglasijo pri tehničnem referentu pod-zveze na krnju sninom. Orlhor LAHKOATLETSKin SODNIKOV v Ljubljani. Za izbirno tekmovanje ki hc v nedeljo, dne II*,. aprila na Stadionu ob 9 dopoldne, se odrejajo naslednji sodniki: finrianc. Sancln TI.. Wind:ach. Vidic. Dr. Bradač. MrgnSnr. Stronnik. Cnderniari; pomožni sodniki: Vahtar, Stok, Bokal. Jeglič, Safošnik. Največji ptič na svetu - brez prave vrednosti Moda je odpravila sloves nojevih peres Kdo se ne spominja časov, ko so dame v velikih mestih nosile na klobukih cele šope nojevih peres? Nosile so jih v naravnih barvah, pa tudi v vseh »modnih« barvah, bila so pristna in tudi ponarejena — kratko in malo: nojeva peresa so bila velika moda in znamenje »višjih« stanov. Za nojeva peresa so šle veliko vsote in veliko vzorcev tega največjega ptiča jo padlo po Afriki, da so dobavitelji mogli pošiljati v Evropo dovolj teh dragocenih peres. Dobaviteljem so šli posli dobro v cvet, ker so pristna nojeva peresa kupovali le taki, ki ne vprašujejo, koliko stane, ampak samo, kje se dobi — drugi nečimurneži so se morali zadovoljiti s ponarejenimi. Po Afriki so nastale velike farme, kjer so farmerji gojili mlade noje in jih redili, da jim je zrastlo mogočno gizdavo perje, ki so ga potem populili in pošiljali v vsa svetovna mesta. Ko je bil noj ves oskubljen, ni bil vreden nič več — moda je videla na noju samo perje, druge vrednosti na njem ni bilo. Toda moda je muhasta in je noje popolnoma opustila. S tem pa je v Južni Afriki nastalo celo gospodarsko vprašanje, kaj s farmami, na katerih so noji čakali, da oživi njihova vrednost. Če bi se vrnila moda nojevih peres — kot se je že tolikokrat vrnilo kaj pozabljenega — potem bi posli spet zacveteli, toda če moda ne bi hotela farmerjem tako postreči... Odpira se vprašanje, ali bi bilo mogoče noja kako drugače vnovčiti, neodvisno od muhaste mode. Reja nojev je zelo draga stvar, ker je za tega največjega ptiča treba velikih prostorov. Skušali so že vzgajati jih za monažerije in cirkuse ali tudi za dirke, ker je noj v teku silno uren, pa se ni obneslo, ker je noj za tak napredek premalo dostopen. Kot znano, pa nese noj silno velika jajca, ki imajo vsebine za 25 kurjih jajc. Toda ta jajca so porabna v muzejih, da jih obiskovalci občudujejo, v trgovinah s posebnostmi, da jih kupujejo tujci, vse to pa je razmeroma malo in za to se ne izplača leta in leta rediti celo čredo nojev. Drugačna gospodarska izraba nojevih jajc pa jo v razmerju z gospodarskim uspehom predraga, ker so jajca od vročega afriškega sonca tako razgreta, da se v kratkem pokvarijo oziroma zaležejo. Prevažati bi jih bilo treba v hladilnicah, ako bi sploh še pravočasno prišla izpod samice v hladilnice. Vse te drage naprave pa bi uničile gospodarsko vrednost jajca samega, čeprav je v muzeju zaradi svoje velikosti nekaj izrednega. Tudi okus ni kaj posebnega, ker v ustih Evropejca spominja na — milo. Ilotentoti si jih pripravljajo na ta način, da jajce zgoraj nekoliko odpro, vsebino z majhno leseno kulmlnico dobro premešajo, nato pa v ognju spečejo. Ko je pečeno, razbijejo lupino in vsak si lahko odreže svoj kos. Toda zaradi posebnega okusa bodo nojeva jajca najbrž tudi še naprej jedli samo — Hotentoti. ___ — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Skrivnost _ 3 amerihanshega \ežera Farringdon je hotel časnikarja odvesti, a ta se ga je otepel in 6e zagnal z vso močjo proti vratom. »Emilija I« Le rezko tuljenje mu je odgovorilo. »Pustite nas, da to sami uredimo, Neighbour,« Je dejal Torkanay. »Gremo...« Prekinil ga je pok iz revolverja, kateremu je takoj sledil grozen krik ... Besnost, razjarjenost? Mogoče smrtni boj? Tega je bilo preveč! Časnikar ee je v drugič zagnal proti vratom. Obup je podvojil njegovo moč. Opaž je zaškripal. Ostalo sta izvršila dva policaja. Trenutek pozneje so iztrgali tečaje iz lesenega okvira. Časnikar je prvi zlezel skozi odprtino in roka mu je grabila po električnem stikalu. Kmalu je bila razsvetljena soba, ki je bila vsa razdejana. Neko truplo je bilo položeno čez posteljo, obraz je bil v krvi, oči so bile zaprte... Emili,jal Neighbour jo je vzel v roke. Emilija! Emilija! One9veščena? Mrtva? Kaj ga je drugo brigalo? ... Njena desnica je krčevito oklepala revolver... revolver, ki ga je bil dal Neighbour nekaj ur poprej v predal nočne mizice. Česnikar ni gledal okoli sebe. Ni videl trupel treh Služabnikov Ni videl onega, pri oknu ležečega moža. čigar obleka je bila vsa v cunjah in okrvavljena. Ni videl krvi, ki jo prepajala preprogo, oškropila pohištvo in stene... Emilija, Emilija! Nadzornik Torkanay je počasi stopal proti možu, ležečemu pri oknu. Obrnil ga je, iztrgal masko, ki mu je pokrivala obraz. Devil Path... »Gospod!« je vzkliknil Farringdon, ki je sledil nadzorniku. »Edini, ki ga nismo sumili: Bruce, sodnik!« »Razumete, Kennett, sodniški poklic ne prija vsflk (milil.< »Prav dobro razumem, Torkanay. Toda...« »Mr. Bruce, ki jo bil v začetki: svoje karijere poštenjak, o čemer ne dvomim niti za trenutek, ne bi smel poslati sodnik.« i »Brez dvoma imate prav!* Časnikar in nadzornik sta sedela drug nasproti drugemu v pisarni Torkanaya y Sco!land-Yardu, Glede nojevega mesa pa pravijo poznavalci, da je po okusu podobno mesu kamele, le da ga normalen človek niti z močnimi in zdravimi zobmi ne more prežvečiti. Baje je trdo kot usnje. Torej tufli s te strani noj ne obeta gospodarskega uspeha. Ko jo bilo mod starimi Rimljani slado-kustvo na višku, je bila na razkošnih pojedinah najbolj cenjena jed — nojevi možgani, ki so jih sužnji iz Afrike pripravljali z nekimi zelišči. Toda najmanjša na noju je — glava, zato ima tudi kaj malo možganov in si večjega gospodarskega posla z nojevimi možgani ni mogoče misliti. Za eno veliko pojedino bi bilo treba pobiti celo čredo nojev, še prej pa jih zrediti. Poleg tega pa divja plemena po Afriki nojevih možganov ne jedo, ker vedo, da taka hrana kaj rada povzroča slaboumnost, kar je potrdila tudi najnovejša znanost. Torej je tudi s te strani noj gospodarsko nerentabilen in bo po vsem tem tudi tak ostal, dokler se ga spet ne spomni — moda. Vsa družina mesečna Mesečnost je že dokaj znana živčna bolezen. Vemo, da je njen najznačilnejši pojav v tem, da tej bolezni podvrženi bolnik rad ponoči hodi okrog, tudi po nevarnih mestih, kjer bi si v budnem stanju navadno ne upal, vsaj ne tako brezbrižno. S pomočjo najnovejših znanstvenih pripomočkov, med katerimi je sodeloval tudi film, je ta bolezen že zelo preučena. Ugotovljeno je, da so ji večinoma podvrženi zelo občutljivi ljudje, ki na primer hitro planejo v jok, naslednji trenutek pa so že polni smeha, torej ljudje, ki živahno mislijo in hitro reagirajo na vsak vpliv. Če se takemu človeku v spanju porodi želja, da bi šel sem ali tja, ali naredil to in ono, jo takoj izpelje, ne da bi se pri tem prebudil. Napačno pa je misliti, da je v mesečnih ljudeh neka posebna sila ali da bi mogli v spanju hoditi po potih, ki presegajo človeške moči. Res pa je, da je mesečnik v spanju samo pod vplivom svoje želje in zato toliko in toliko drugih ozirov, ki bi jih v budnem stanju imel, zato so njegova taka dejanja včasih videti drzna. Nekateri tudi dvomijo, da bi se tak človek najzanesljiveje prebudil, £c ga kdo po,kliče po imenu, ampak da je najzanesljivejše sredstvo za to — poliv z mrzlo vodo. Tudi je že dognano, da je ta bolezen v mnogih in mnogih primerih — dedna. Najnovejši pojav te vrste se je pred kratkim dogadil v Bruslju v družini nekega profesorja, katerega bratje in sestre so bile podvržene tej bolezni. Tudi v družini žene so bili dva rodova nazaj ti pojavi. Nič torej čudnega, če je bila tudi profesorjeva družina nagnjena k mesečnosti, dasi nihče ni o, tem nič vedel, dokler jih ni ta bolezen nekega dne — ali bolje rečeno: neko noč — zbrala pri družinski mizi. Ob treh zjutraj so se vsi člani družine, ne da bi 6e poklicali med seboj, zbrali v obed-nici kot k zajtrku. Pri tem pa je neka hči prevrnila stol, ki je razbil steklo v ogledalu, Zven-ket stekla je bil toliko močan, da se je speča družina prebudila — začudena so se spogledali in ko so uvideli, da je ura šele tri zjutraj, so molče odšli vsak nazaj v svojo posteljo. Ob takem nastopu mesečne bolezni pač ni dvoma, da so ji vsi v družini podvrženi in da se je pri vseh pojavila na enkrat z dejanjem, ki sc* ga v budnem stanju opravljali dan za dnem. Iz vojaške službe s= Napredovanja rezervnih častnikov. Napredovali so: za rez. poročnika pehotni |>odporofciiik Samuel Vajnberger (z rangom od 10. marca 1924); ja rez. poročnika pehotni poročnik Franc Drnov-fiek, inženirski Bruno Danda (oba z rangom od 28. marca 1925); za rez. kajietana 1. razr. kapelam II. razr. pehotni France Pleško, Rado Za-plotnik, Miroslav šlezinger, Mihael Zupan, Peter Zlatar, topniški Filip Uratnik (vsi z rangom od 17. decembra 1927); za rez. kapetana 11. razr. ieh. poročniki Allred Smole, Jožef Ovsenek, Franc jfajnšek; za rez. poročnika topniški podporočnik Ivan Ertl (vsi z rangom od 28. junija 1928); za rez. i>oročnika topniški podporočnik Stanko Jug; za rez. kapetana II. razr. poročniki: Andrej Pe-trovič-Njegoš, Toniislav Jesenko (oba z rangom od 15. avgusta 1929); za rez. poročnika konjiški podporočnik Franjo Kršnje (z rangom od 17. decembra 1930); za rez. kapetana I. razr. kapetani II. razr. peh. Maks Juvanc, Jakob Papo, konjeniški Janko Košenina (z rangom od 28. junija 1031); za rez. poročnika podporočniki pehotni Marijan Marolt, Josip Hafner (z rangom od 81. decembra 1931); za rez. poročnika pehotni podporočnik Janez Dovič (z rangom od 17. decembra 1982); za rez. poročnika letalski podporočnik Stane Podboj (z rangom od 17. decembra 1933); za rez. poročnika ix>dporočniki: Leo Han, Josip Babnik, Marko Franjin, Nikola Brolih, tojmiški Evgen Huinsin-ger, inženirski Stane Kandus, Jožef Furlan, sanitetni dr. Ivan Vikar (vsi z rangoin od 31. decembra 1934); za rez. poročnika podporočniki Marko Holbus, Endre Gerih, Dimitrij Horvat, topniški Anton Macinger, inženirski Anton Supančič, Ognjeslav Borštnar; za rez. nižjega vojnega uradnika III. razr. ekonomske stroke vojni uradnik IV. razr. Leopold Milač (z rangom od 31. decembra 1935); za rez. poročnika podporočniki peh. Anton Zupan ml., Ilija Lukič, Ervin Zamol, Zdenko Kukoč, Valentin Kokalj, topniški Zdravko Zore, konjeniški Jelko Rant, intendantski Vladimir Kuh, dr. Vito Lavrič; za rez. inženirskega poročnika mornariške tehnične stroke inženirski podporočnik Janez Medved (vsi z rangom od 31. decembra 1936); za rez. poročnika podporočniki Edvard Kraus, Valter Černe, Vekoslav Šinko, Zorko Šverko, Joeep Francetič, Metod Šoukal, Karel Gojko, Josip Kifer, Boris Kristan, Slavko Ku-lačin, Pavel Oliger, Maks Verk, Elija Kajon. topniški Viktor Žabkar, Ivan Sotelšek, Maks Uhlir; za rez. nižjega voj. uradnika III. razreda ekonomske stroke nižji voj. uradniki IV. razr. Stanislav Kune, Jožef Marton, Karlo Kol, Ivan Horvat st„ Karlo Hrabač (vsi z rangom od 31. decembra 1937); za rez. nižjega voj. uradnika I. razr. ekonomske stroke nižji voj. uradnik Vinko Pogačnik (z rangom od 6. sept. 1938); za rezervnega poročnika podporočniki Feodor Slani, Milan Smata, Dragotin Štedul, Oto Lever (z rangom od 31. decembra 1988); za rez. podporočnika inženirski naredniki-dijaki Evgen Kozinski, Leon Pinto, Ma-zanek Zdenko, Marjan Bohinec, Veselko Cotič, Vladimir Čadež, Vladimir Gregorič; za rez. poročnika korvete mornariški naredniki vodniki III. razreda Anton Marketo, Srečko Krile; za rez, podporočnika pehotni naredniki-dijaki Anton Or-zes, Božidar Firšt, Josip Šrempf, inženirski Jožef Gantar, sanitetni dr. Peter Lenče (z rangoin od 1. decembra 1939); za rez. podporočnika veterinarski narednik-dijak Vladimir Horvat (z rangom od 31. decembra 1938). — Odlikovani so: z redom Belega orla V. stopnje konjiški podpolkovnik Peter Pokorni in topniški major za generalštabne posle Milan Pro-sen; z lMtfOm JitgbšlOvahskO krone III. razreda konjeniški polkovnik Tonči Kokalj in letalski polkovnik Ladislav Sondermayer; z redom sv. Save V. razr. orožniški kap. I. razr. Mirko Podgornik. Sromlje pri Brežicah Sromlje, ki slave jx> svojem vinu, so izgubile enega izmed svojih najboljših vinogradnikov. V četrtek, 13. t. m. je v brežiški javni bolnišnici umrl 76 letni ekonom Martin Soit'er Podlegel je španski bolezni, kateri se je pridružila pljučnica. Pokojnik i je užival sloves odličnega kmetovalca iz Gornje Pohance, rodom iz Bojsnega. Kot tak je bil znan Siroma po Sotelski dolini zlasti v času obnove po trtni uši uničenih vinogradov. Dolga leta je vzorno oskrboval vinograde brežiške graščine v Rucmanovem vrhu. Večer svojega življenja pa je preživel na svojem posestvu v Zgornji Pohanci, neumorno delaven in marljiv za svoj ljubljeni vinograd. Politično se ni ude.jstvoval, bil pa je vedno odločen pristaš SLS, oziroma JRZ. Dobro je vzgojil svoje otroke: dva sina, katerih eden, Joško, je referent za turizem pri banski upravi v Ljiubljanl ter tri hčere, katerih naj- mlajša, diplomirana učiteljica je poročena v Avstraliji. Pokojnik, ki ni bil v vsem svojem življenju niti enkrat bolan, je bil še ob začetku tega meseca kljub precejšnji starosti izredno trden in duševno čil. Za hripo 6e je komaj zmenil, šole huda pljučnica je omajala in podrla tudi ta sav-sko-eotelski hrast. Naj blagi mož mirno počiva, v bližini vinogradov, ki jih je ljubil in negoval; njegovo verno dušo pa naj milostno sprejme nebeški Vinogradnik. Vsem preostalim našo iskreno sožaljo. _ Prispevajte za osredn »Slovenski dom« v L i prosvetni ubljanl! Guštanj Umrl je g. Štefan V i t e r n i k ; pokopali so ga ob izredno veliki udeležbi ljudstva, ki je prišlo trumoma od vseh krajev spodnje Mežiške doline, da spremlja priljubljenega rajnega na njegovi zadnji poti; pogreba se je udeležila tudi gu-štanjska godba. Rajni je bil zelo nadarjen glasbenik, obvladal je vse inStumente na lok in na pihala ter sam za godbe sestavljal deloma prav izvrstne komade; glavna njegova najboljša dela bodo objavljena. Bil je veren kristjan, Bog mu bodi za ves njegov trud in trpljenje obilen plačnik. Dragi Štefan! V miru počivaj in na veselo svidenje nad zvezdami! št. Vid nad Ljubljano Predstava »V času obiskanja« je doživela velik uspeh pri premieri kakor tudi ob ponovitvi na veliki četrtek. Prav tako je bila dvorana obakrat razprodana in je mnogo občinstva celo iz oddaljenejše okolice moralo oditi, ker ni bilo več vstopnic. Za vse te in vse drugo, ki predstave še niso mogli videti, j>a za mnoge tiste, ki hočejo še enkrat v dvorani preživeti prvo veliko noč, 1k> na belo nedeljo ob 3 popoldne še ena predstava tega zares veličastnega Pasijona, ki ga je napisal slovenski igralec-pisatelj Edvard Gregorin in mu dal naslov »V času obiskanja«. Za dijake je rezerviran balkon in galerija jx> znižanih cenah. — Vstopnice v predprodaji v trafiki Kautman v Št. Vidu. — Zveze z vlaki in avtobusi najugodnejše! Skofja Loka Spored koncerta ljubljanske Glasbene Matice v Škofji Loki jutri, v nedeljo ob pol 9 zvečer v Sokolskem domu: 1. Lajovic: Bolest je kovač, Večerna pesem, Napitnica, Kroparji, Lan in Zeleni Jurij; 2. Lajovic: Begunka pri zibeli, Veter veje, Kaj bi le gledal, samospevi s spremljevanjem klavirja. Poje Ljudmila Polajnarjeva, pri klavirju: Marijan Lipovšek; 3. Foerster: Ljubica, Adamič: V snegu, Koporc: Ukrajinska — mešani zbori; 4. Tome: Svatske, Slavenski: Voda zvira, Mokra-njac: X. rukotvet, mešani zbori. Škofjeločane, kakor tudi vso okolico opozarjamo na edinstveni koncert. Predprodaja vstopnic pri hišniku Sokol-6kega doma. Francoski letalski minister Guy le Chanibre (levo) v razgovoru z angleškim letalskim ministrom, sir Kingsley ,Wood. Bilo je devet ura ura zjutraj. Iz neba je sijalo na mesto žarko sonce. »S tem, da je obiskoval gangsterje v svojem lepem mestu Chicagu,« je povzel nadzornik po enominutnem molku, »da je poslušal pripovedovanje o njihovih junaških činih in s tem, da je imel vedno opraviti z zločini, se je ta ubogi Bruce kar sprijaznil z grozoto. Ta človek ni bil kaj razumen, toda Imel je najbrž bujno, bujno domišljijo. Miren značaj, da, brez močne volje, ljubil je vse dobrine, ki mu jih more nuditi zemlja, ne da bi kaj pogrešal..., tak je bil mr. Bruce. Od Jutra do večera je preiskoval zločin, proučeval zločin, kaznoval zločin. Od vereča do jutra je sanjal o zločinu. To se je moralo slabo končati, kaj ne, Kennett?« . »Vašega mnenja sem, Torkanay. To je čudovito k »Čudovito?« »Da. Kako je vse jasno, ko si prizadevate razložiti ...« »Ne govorite neumnosti, Kennett, če ne, vas vržem skozi vrata. Poslušajte rajši nadaljevanje.« »Bežite, bežite, moj dragi!« »Neko noč je moral mr. Bruce sanjati, da Je tudi on kralj zločina. Ta misel ga je tako zabavala, da jo je skrbno premišljeval vsekakor brez kakšne zahrbtnosti, o čemer sem prepričan. Rekel si jo: ,Jaz bi bil lahko najstrašnejši razbojnik v Illlnoisu, lahko bi pošiljal v zrak banke, zahteval odkupnino, uničeval... če bi hotel... Imenoval se bi Devil Path..! Počasi, ne da bi sam kaj slutil, je zločin lezel v njega. Nadležnost,... obsedenost ... Veste, kako močna postane samio-vzpodbuda pri osebah brez močne volje...« »Gotovo veni! Ostalo si lahko mislim, Tor-kanay. Mr. Bruce je znorel!« »Ne takoj. Začel je s svojimi zločini. Tgral se je s policijo in navdihoval Farringdonu svoje tedenske domislice... Nihče v Chicagu ga ni mogel izdati. Vsi so mu zaupali. Vsi...« »Zmota,« ga je prekinil časnikar. »Mislim, da je nekdo slutil, da z n jim nekaj ni v redu...« Nadzornik se je nasmejal. _ > »Močnejši ste, Kennett, kakor sem mislil. Kdo Je bil ta nekdo?« »Njegova žena, seveda.f »Njegova žena, da. Ogibala se ga je. Ner.a-sestno jo čutila, da se njen mož spreminja, da ni več normalen ... Najbrž ni mogla točno označiti tega čustva, a bala se ga Je že po nagonu. Kaj ne?« »Prav tako mislim tudi jaz, Torkanay.< »Blaznost... Zločin... Verjetno je, da Je sodnik znorel šele po seji pri miss. Mercurosovi. Po Neighbourovem obisku je šel Bruce iz sobe. Odprl Je sosedna vrata. Vstopil je. Bil je že v popolni blaznosti. Nikoli ne bomo vedeli, kaj se je potem zgodilo.« »Mrs. Neighbour nam bo povedala, ko bo prišla k sebi, Torkanay.« »Da, da, čisto gotovo, ko bo prišla k sebi... Sendaj pa lahko jioskušamo uganiti, kaj se je potem zgodilo v sobi.« »In kaj mislite vi, Torkanay? Ali morete vedeti?« »Seveda. Mislim, da se je vršila med to hrabro žensko in sodnikom strašna bitka. Ker je nastal velik hrup, so pritekli trije služabniki. Po-klal jih je v trenutku, ko so vstopili v sobo. Da ga pa ne bi potem kdo motil, je zapahnil vratca.« »Toda kako ga je mogla ubiti, Torkanay?« »Najbrž je bil ves izčrpan. Brez dvoma Je počival. Ali pa se je ona delala, kakor da je mrtva... Ko smo prišli do vrat, je zopet prišel k sebi. Še se je hotel vreči na njo. Prav . v tem trenutku ga je zadela s smrtonosnim 6trelom iz revolverja.« »Torej je imela revolver?« »Da, od svojega moža. Neighbour ga je dal v predal nočne miznice... Hrabra ženska!« Dolgo časa sta ostala tiho. Z blodečim p< ; bolnici je, kamor je zapeljal svojo sestro.« »Kako se počuti?« Je živo vprašal časnikar. »Izven nevarnosti?« »Da.« »Boje se, Ha je počena lobanja, kaj ne?« »Da. Na srečo ni tako. Nekaj tednov se gotovo ne bo dvignila, a ozdravela bo.« Časnikar se je dvignil. »Napisal bom svoj članek,« je vzdihnil. »Da. Nekaj dobrega, kaj ne, moj dragi?« »Rodite brez strahu!« »Dobro. Sam bom brzojavil novico v Združene države.« »Oh! Kakšen obraz bodo napravili ti vražji Jankees. ko bodo vedeli...« Časnikar je odšel Iz pisarne. »Na skorajšno svidenje, Torkanay! Pri prihodnji aferi!« Nadzornik se je nasmehnil. Prihodnja? Kakšen človek je torej ta Kennett! V tej minuti je imel najimenitnejši članek vsega svojega življenja, a vendar je mislil na prihodnjo afero! »Prav ima,« je 7,animiral nadzornik. »Tn mi se zaman trudimo, no moremo sc ustaviti. Ali se življenje ustavi?« Počasi je stopal proti oknu svoje pisarne. Življenje jo tu. drči in teče brez pristanka, vedno obupno hiti vzdolž Embankmenta. Veliki rdeči avtobusi, vozovi, tramvaji, velikanska množica vozičkov, ki neprenehoma hiti... Izven tega uličnega prometa so sn sprehajali po nasipu Embankmenta ljudje, nebrižni za hrup, ki eo živeli, kakor se je zdelo, na robu človeštva. Ljudje? Dve ženi, otroci, neki ves pokvečen berač, dva zaljubljenca, sklonjena eden proti drugemu in se zaupno pogovarjala! Nadzornik je zmajal z rameni in počasi dvignil trobilo, ki Je bilo obešeno nad njegovo delavno mizico. »Halo!... Telefonska zveza? Poročilo *n glavni stan ameriške policije... Nocoj proti pili zjutraj je umrl Devil Path v žalostnih okoliščinah ...« Nebo je bilo polno sreče, veselja ln radosti in ne vem, koliko src se je oddahnilo od more, ki jih je doslej tako tlačila. Ko jo nadzornik Torkanay odposlal poročilo, se jo vsedel k svoji pisalni mjzi. Blodno je gledal naokrog in dolgo časa ostal v sanjah, pri tem si pa gladil svoje črne brčica. KONEC. Otrom koiilek. 19 Konti Ahafič: Nosan in Zalika In že začne tajinstveno šumeti po Tacini pravljični knjigi. Listi se zgibavajo, palčki na njih oživljajo, gomaze sem ter tja, brskajo po knjigi zdaj tu, zdaj tam, se umivajo, bri-jejo, strižejo in preoblekavajo, končno se postavijo v vrsto in strumno prikorakajo iz knjige. Ena-dva, ena-dva hlačkajo z velikimi koraki pritlikavci k vili in se opravičujejo: »Orodje svoje smo si' poiskali, da ti bi lažje pomagali. Zdaj smo pa tu in kar znamo, ti radi na razpolago damo.« Uprava državnega zdravilišča Topolšica sprejme takoj I ključavničarja I vrtnarja Nekolkovane ponudbe 7. vsemi podatki samo samskih prosilcev naj se naslovijo na upravo. Glavna kolektura Drž. razr. loterije MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; 2enltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vzgojiteljica izobražena gospodična s perfektnlm znanjem nemščino grem k dvema otrokoma. Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 1)685. Upokojenec z malenkostno pokojnino, veliko maturo, samec, soliden. 46 let, išče službo privatnega uradnika. Gre tudi izven Slovenije. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju št. 5746. (a) flužbodobe Krojače in šivilje Izvežbane, sprejmem za izdelavo konfekcije. Go-rlčar, Sv. Petra cesta 29. Perico sprejmem za stalno tedensko 1 dan. Naslov v upravi Slov. St. 5S63. b Natakarico Iščem, ki je zmožna dobiti svojo koncesijo. Ponudbe s sliko jo poslati upravi »Slov.« pod »Zakon nI izključen 6803«. Služkinjo srednjih let, vajeno kuhe, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5786. (b) Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor. (r) Podzastopstvo »Favorit« motociklov 98 ln 120 ccm, prvovrstna izkušena znamka z izrednimi cenami odda Voršlč Fran, Maribor, Gospejna ulica 9. (z) Posojila dajemo proti zadostnemu kritju ln rednemu odplačevanju. Denarne vloge na knjižice ln tekoče račune sprejemamo na ugodno obrestovanje. Vrednostne papirje kupujemo - prodajamo -lombardlramo, posojamo. Hranilnica dravske banovine Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje. I Kam pa kam? i Postrežnico sprejmem za ves dan; snažno, zdravo, zmožno pospravljanja sob, pranja in likanja. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5844. (b) Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo ob 8 zjutraj izpred Mestnega doma. Kraljič, telefon št. 3 0—98. Čitajte in širite »Slovenca« Trgovski lokal se odda v novi hiši v Fiignerjevi ulici. Informacije Slogrhd Tftača 'ŠC 9V I Automotar Ziindapp I 500 ecm, zadnji model, najelogantnejšl motor — skoraj nov, radi bolezni naprodaj. Ogledati: Res-ljeva c. 26, dvorišče, (f) CfflEE^S SKSMMRMMMnai Žive pitane kokoške 1 kg 12 din franko voz-nlna razpošilja po 20 komadov G. Drechsier — Tuzla, Bosna. (1) Continental mesečno po Din 200*—; za državne uslužbence po Din 100"—! Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 »Presto« kolesa večletna tovarniška pa rancija. - Na ugodne ob' roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče Kandare Anton lesni trgovec in posestnik v petek ob 10 po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 72. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 16. aprila ob treh popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Viševku. Pudob, Stari trg vri Rakeku, dne 14. aprila 1939. Žalujoči: Anton, lanez, France, 6inovi; Frančiška, hči. Za vsako družino oblačila — najbolje« In najcenejše — Preske r. Sv. Petra c. 14, Ljubljana Suhe jelševe deske vse dimenzijo do 10 m1, prodam. Josip Rožmanc, Brod, Logatec. (1) Traverze naprodaj: 5 komadov — 4 m dolge, 1 komad 5 m dolg, pri Rosenberg, Maribor, Jez-darska ulica. (1) Najboljša kolesa izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Liubliana, Dolenjska cesta 5. (1) 12 vrtnic plezalk v novih velikocvetnlh prekrasnih sortah s poštnino in zavojnino vred 60 din, 24 plezalk 90 din. Izreden okras za balkone, ograje itd. (Sadne sadike in nizke vrtnice so pošle!) - Sadjarstvo Dolln-šek, Kamnica, p. ^Maribor 104 din 1 m» žaganih, zdravih tn suhih bukovih drv, franko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEPIO, Ljubljana VII, Jernejeva cesta. Telefon 27-08. (1) fl Pohištvo 1 Stanovanjske opreme kupite zares ugodno pri Malenšek, Celovška cesta št. 258. (š) Pohištvo vse lastnega izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora. MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan Habič-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti >Ničmana<. DANES ZVEČER KONCERT V RESTAVRACIJI HOTELA UNION Se priporoča MATIJA KARBA, restavrater Stavbna parcela v Izmeri 6000 m', ob drž. In banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojap-"n • VIS-marje 69. (p) Parcele v izmeri 600 do 1400 m«, v severnem delu Ljubljane (svetokrlškl okraj) -naprodaj. Mencinger, Sv. Petra cesta 35, Ljubljana. Lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. Vprašati pri Fanlnnger, Celje — Glavni trg 8. (p) Velika krasna parcela v Celju v izmeri 7760 kv. metrov ob glavni banov, cesti naprodaj. Ponudbe podr. »Slov.« v Celju pod »100.000« št. 5S51. (p) Nudi se zelo ugodna prilika za skupno zidavo vile. Stavbno dovoljenje je izdano. Interesenti, ne zamudite! Ponudbe upravi »Slov.« pod »Center« 5862. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na. obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš In vil. - Po. oblaščenl graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Zahvala Velika hiša dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma ln z velikimi skladišči ugodno naprodaj. Ponudbe podr. »Slov.« Celje pod »Kapital« št. 5840. (p)! Vnajem Več poslovnih prostorov pripravnih za pisarne so odda s 1. junijem t. !. « Poizve se v pisarni odvetniške zbornice v Ljubljani, Dvorakova 10. (n)' Oddam lokal primeren za snažno obrt (urarska že obstoja) z majem. Vprašati v mlekarni Cenčič, Zaloška cesta št. 16. (n)| Stanovanja Majhno stanovanje I oddam snaf.nl ženski, ki bi bila za hišnico. - Go-ričar, Sv. Petra cesta 29. Sobo s kuhinjo oddam v I. nadstropju s 1. majem t. 1. v Ljubljani, Breg 16. - Poizve se pri hišnici. (č), Gostilna »Ratitovec« Cešnjica - Selška dolina. Sobo za tujce - pension, avtopostaja, senčnat vrt, kegljišče, radio, pošta — kabine na Sorl, izhodi za ture na hribe, (L)] Vsem, ki so ob težki izgubi našega ljubljenega in nepozabnega 6oproga in papana, gospoda Ernesta Černeta železniškega uradnika na kateri koli način z nami sočustvovali in nam ob težkih urah stali ob strani, mu poklonili cvetje in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 17. aprila 1939 ob pol sedmih v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Globoko žalujoča soproga s hčerkama. VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14, obvešča cenjene naročnike, da so bili dne 14. aprila izžrebani naslednji dobitki; SL: 30.254 301.000 din 58.934 43.019 60.058 52.292 33.955 245 37.668 37.929 38.442 61.948 100.000 80.000 « 50.000 « 30.000 « 25.000 « 10.000 « 10.000 « 10.000 « 10.000 « 10.000 « Po 5.000 din s Št.: 24548, 36267, 39662, 41625, 43450, 59656, 63834 65413, 67743, 72480, 82152. Po 3000 din: St.: 2500, 25148, 25208, 25537, 28951, 3S98, 39380, 443%, 46045, 57203, 61118, 62380, 65129, 69091, 56113, 78598, 66279, 86741, 92644. Po 1000 din: St' 1181, 3440, 13397, 20082, 23866, 26670, 28482, 24248, 32087, 33751, 39851. 44183, 45608, 47945, 51757, 54901, 53367, 58491, 59177, 63781, 63955, 65113, 66801, 69216, 70343, 80934, 82902, 91814, 93225. Nadalje je bilo izžrebanih 1430 dobitkov po 400 din. Ker je poročilo telefonično, eventuelna pomota ni izključena. — Vsi oni. ki so zadeli v moji kolektun, dobijo dobitke takoj izplačane. Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo naše požrtvovalnosti "j® Umrl je naš oče Tomažvč Martin upokojeni sodar tobačne tovarne v Ljubljani »veraj, dne 13. aprila 1939. Pogreb bo v soboto, dne 15. aprila ob štirih z doma na Zaloški cesti št. 85a. Zahvala Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob prebridki izgubi nad vse ljubljenega Konrada Erhovnica poslovodje tovarne I. Klun in tovariša se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni gospodarjem tovarne I. Klun in tovariša ter delavstvu, njemu na čelu g. Antonu Sobarju. Zahvaljujemo se zastopnikom gasilske zajednice, gasilske župe Kočevje ter vsem gasilcem in Sokolom ribniškega okrožja, pevcem, govornikom, darovalcem vencev in vsem posameznikom, ki 60 pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ribnici, dne 14. aprila 1939. Žalujoči ostali. Dotrpel je naš ljubljeni očka, sin in brat, gospod Stane Čuk uslužbenec dri. žel. Fogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 15. t. m. ob pol treh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. aprila 1939. Rodbina Anton Cuk-ova. + Umrla je, previdena s svetimi zakramenti, naša ljubljena mama, sestra, teta, svakinja, gospa Marija Ušenicnik roj. Januš Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 16. aprila ob štirih popoldne na farno pokopališče v Domžalah. Domžale, dne 14. aprila 1939. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno h Ljubljani: Karel Cež izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžiž IHIBIHNA Novice z žal Menda v Ljubljani še nismo imeli gradnje, ki bi se tako zanimali zanjo kakor za Žale. Ljudi zanima predvsem namen, ker mrliči ne bodo več ležali doma na mrtvaških odrih, temveč po posameznih kapelicah na Žalah. Po drugih mestih v mrliških vežah razstavljajo mrliče drug poleg drugega v velikih dvoranah, ki so predeljene na majhne k oje kakor n. pr. posamezni oddelki na velesejmu. Kako dolga vrsta mrličev med gorečimi svečami deluje na njih svojce in prijatelje, 6i lahko mislimo. Na naših Žalah tega več ne bo, ker bo vsak mrlič ležal v posebnem, prav lepo urejenem poslopju. Ta poslopja bodo ločena z visokimi živimi mejami, da iz nobene kapelice ne boste videli v drugo. Že pri zidanju velikega vhodnega poslopja se je naša javnost prav zelo zanimala tudi za njegove plemenite arhitektonske oblike, a to zanimanje za prelepo arhitekturo mojstra Plečnika se vsak dan veča in se bo še vedno množilo, kakor bodo iz tal zrasla posamezna poslopja in odkrivala najraznovrstnejše mikavnosti oblik v celoti in tudi v podrobnostih. Stostebro portalno poslopje Žal je v surovem stanju dograjeno in pričeli so tudi že z ometavanjem. Ljubljana namreč na žalos* nima sredstev, da bi uresničila čudovite načrte mojstra Plečnika v žlahtnem gradivu. Namesto marmorja smo se morali poslužiti umetnega kamna in zadovoljiti z žlastnim ometom ometanimi stebri iz radialne opeke. Za portalnim poslopjem so zgrajeni že temelji 5 kapelic, vseh kapelic bo pa za začetek 10. Že na temeljih lahko vidimo, da bo prav vsaka kapelica imela drugačno obliko, posebno zanimiva bo pa kapelica za razstavljanje mrličev v obliki starodavne gomile. Poleg štirih posameznih kapelic vidimo tudi temelje za dvojno kapelico. Pri tem dvojčku sta dva prostora združena tako, da je vsak prostor vhod na nasprotni strani in v popolnoma ločen prostor. Skoraj do strehe je pa dozidana molilnica, kjer bodo potrti svojci po obisku svojih dragih našli duhovno okrepčilo in mir. Stoji nasproti glavnega vhoda na Žale, od koder bo izredno lep pogled na mogočno pročelje molilnice; Na nasprotni strani zemljišča od vhodnega po- J 6lopja je pa že do stropa zgrajeno gospodarsko po- : slopje, kjer bodo delavnice, garaže in tudi stano- ' vanje. Ob tem poslopju bo izhod z Žal na široko cesto med Žalami in pokopališčem. Izredno lepo pročelje gospodarskega poslopja bo najučinkovitejše zaključevalo vse Žale. Okrog in okrog Žal so že jeseni zasadili dvojno živo mejo iz 2 m visokih gabrov in temnih cipres, a ko bodo zgrajene posamezne kapelice, zasade tudi okrog njih živo mejo iz cipres ter lepotičnega grmičja, da bo ta zelena stena ovirala pogled v kapelice. Dela na Žalah zaradi lepega vremena prav naglo napredujejo jn v »Službenem listu« je izšel že tudi razpis mizarskih, steklarskih, tesarskih in ključavničarskih del ter instalacije vodovoda in elektrike. Steklarska dela so preračunjena na blizu 38.000 d'n, tesarska na 162.000 din, ključavničarska na pičlih 13.000 din in mizarska na približno 215.000 din. Precej bo veljak tudi napeljava elektrike, zlasti pa vodovoda že zaradi moderne secime mize in podobnih naprav. Če bo šlo vse tako v redu kakor doslej, bodo Žale jeseni že lahko odprte, da se naposled tudi Ljubljana znebi razstavljanja mrličev po privatnih hišah, zlasti ja tudi pogrebov po mestnih ulicah, kakor so odprav-jeni že po vseh mestih, "lii hoČejb biti res sodobna. I »Kako zavarujemo našo domove, naše kleti za zračno obrambo« je naslov javnega predavanja, ki ga bo imel pod okriljem Komiteja tehničnega dela g. prof. inž. Dimnik Stanko v torek 18. aprila ob 8 zvečer v dvorani Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov v Ljubljaoi, Kongresni trg l-II, levo (Kazino). Priznani predavatelj bo podal v besedi in sliki najosnovnejše smernice o preprostem zavarovanju naših domov za zračno obrambo, t j. za primer plinskega ali bombnega napada iz zraka. Predavanje je namenjeno najširši javnosti, predvsem pa še hišnim posestnikom, najemnikom, raznim strokovnim krogom in drugim. Ker stopa vedno bolj v ospredje vprašanjo pasivne obrambe prebivalstva, je nedvomno, da bo nastopno predavanje zelo zanimivo, koristno in poučno. Vstopnine ni. Vsi toplo vabljeni. S SVILO i > ki je prispela «mo sortirali ln si jo lahko bresob- n ■ vezno ogledate. Očarali Vas bodo Upi, pestri vzorci £ ■ in fina kvaliteta; zadovoljiva cena. — Pridite 1 < 5 BRATA VLAJ, Wolfova 5 Š M * HAIASAIAIAIASA8AMIAIAIAIAIAIASA8AIAIAIAIAIA8ABA 1 Moto-salon Motokluba Ilirije bo otvorjen v sredo 19. t. m. in ne v soboto 15. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno. Pozivamo vse prijatelje mo-tošporta, da si to zanimivo razstavo ogledajo. 1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo društvena čajanka prihodnji teden namesto v sredo zvečer že v ponedeljek 17. t. m. zvečer ob običajni uri. Čajanki prisostvuje tudi gospa Ethel Lewis, ki je pred kratkim priredila koncert augleških narodnih pesmi. — Odbor. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Raznovrstno volneno blago — najcenejše pri JELOČNIK & SIMONCIC, Ljubljana, Pred škofijo 13. 1 Zemeljski stik povzročil električne motnje. Včeraj smo kratko poročali o električnih motnjah v Ljubljani. Po nekaterih okrajih je namreč ugasnila električna luč, se kmalu nato zopet prižgala, pa zopet ugasnila, kar se je večkrat pripetilo, dokler ni luč zopet zagorela. Ustavil se je tudi tramvaj, prav tako električne ure, utihnili so radijski aparati — medtem ko je radijska postaja ves čas nemoteno oddajala ter so jo po deželi G JCaj daJta ta l Vspenja senči > črte bonbonov So 5 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Cerkev na Rožniku. Na belo nedeljo, 16, aprila bo letos ob 9 zjutraj prva sv. maša s pridigo v priljubljeni cerkvici na Rožniku. Odslej bo na Rožniku redna služba božja vsako nedeljo do konca meseca oktobra ob 9, razen če bi bilo posebej oznanjeno, da radi škofijskih določil ni dovoljena v podružnici sv. maša. Nedeljska služba božja bo ob vsakem vremenu. Ob delavnikih bo do konca, avgusta vsak torek in četrtek, v slučaju lepega vremena, ob 6 zjutraj sv. maša. Meseca septembra pa samo ob torkih. Če pade na torek ali četrtek kak praznik, tisti dan sv. maša seveda odpade. Vsi, ki ljubite lepo cerkvico Marijinega Obiskovanja na Rožniku, ste vljudno vabljeni, da se te službe božje udeležujete. 1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik. I Prvo prireditev za staro cukrarno bo med vsemi ljubljanskimi društvi in organizacijami imela Frančiškanska prosveta, ki s tem pokaže, da na karitativnem polju ne dela samo v svoji župniji, temveč ima srce tudi za reveže vsega mesta. Za mestno kuhinjo v stari cukrarni je namreč namenila ves čisti dobiček skioptičnega predavanja, ki ga bo imela v torek zvečer v novi frančiškanski dvorani soproga ljubljanskega župana gospa Vera dr. Adlešičeva z naslovom »Obraz Amerike mi govorit. Gospa županja je prav rada sprejela vabilo Frančiškanske prosvete, da bi iz svojih bogatih spominov na lanski obisk Amerike in o razmerah naših rojakov onkraj morja povedala kaj več širši javnosti, saj se je vodilna misel mestnega zavoda v stari cukrarni, da v zavodu najde pomoč vsak revež ne glede na njegovo preteklost, porodila pri ogledovanju takih zavodov v Ameriki. Predavateljica bo na kratko orisala kulturno zgodovino Amerike, zlasti pa vplive pu-rilaniztna na razvoj ameriškega značaja ter pomen bojev nekdanjih pionirjev za obstoj za današnji visoki življenjski standard Američanov in tako tudi naših rojakov. Povezanost z zemljo, skrajna civiliziranost in posebna kulturnost, zlasti pa veliko človekoljubje Američanov so vsebina iz zgoščenih spominov in vtisov nastalega, izredno poglobljenega predavanja, ki nam bo na prav svojski način odkrilo pravi obraz Amerike, kakor ga je spoznala odlična predstavnica slovenskega ženstva na lanskih slavnostih ob otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, ki nam jih predavateljica pokaže z dolgo vrsto sluoptič-nih slik. Ker bo predavanje zaradi aktualne vsebine, zaradi človekoljubnega namena in tudi zaradi predavateljice same pritegnilo poslušalstvo z vseh strani Ljubljane, poskrbite pravočasno za ystopnicel " ' ' ~ ' ) ■ i, km Mik': i (M j* ' ------'■'■'■'"—............. Rakev, v kateri počiva truplo iraškega kralja smrtno ponesrečil, nesejo Ghazija L, ki se je prt vožnji a avtomobilom v mavzolej (v Bagdadu) dobro čuli — utihnili 6o tudi vsi aparati in motorji, ki uporabljajo električni tok. Po javnih lokalih in trgovinah so zagorele sveče. Po naših informacijah 60 te motnje nastale zaradi zemeljskega stika v Gajevi ulici. Zemeljski stik je prekinil daljnovod visoke napetosti 1400 voltov, kakor ga dobiva Ljubljana iz elektrarn (Velenje, Češenj itd.). Ta tok potem transformatorji spreminjajo na tok 150, 220 in 380 voltov. Motnjo so monterji popravili še isti večer. Včeraj pa je tramvaj vozil s polovično hitrostjo, ker so se bali prenagle preobtežbe. Upati je, da se take motnje ne bodo zlepa ponovile. 1 Strelci ljubljanske družine se obveščajo, da se radi tehničnih zaprek letošnje strelske vaje ne prično v nedeljo, 16. aprila t. l.„ ampak v nedeljo, 23. aprila 1939 — ob 8 predpoldne na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Liubljani. Nadaljnje strelske vaje bodo vsako nedeljo od 8 do 11 predpoldne. — Uprava. Bolgarija za mir Prijateljstvo z Jugoslavijo in Turčijo je os njene politike Sofija, 14. aprila. AA. Bolgarska breojavna agencija poroča: Poluradni list »Dnes« komentira stališče Bolgarije do mednarodnih dogodkov in pravi; V teh trenutkih splošnega nemira nadaljuje Bolgarija svojo politiko miru, prijateljstva in sodelovanja s svojimi sosedami in velesilami. Kjo-seivanov sovraži avanture in vodi bolgarsko zunanjo politiko po poti k miru, sodelovanju in sporazumevanju. Bolgarska zunanja politika se naslanja na dve dragoceni in iskreni prijateljstvi, i bratsko Jugoslavijo in s Turčijo, V sedanjih časih dobiva čedalje večji pomen pakt o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo in Turčijo. Ta dva pak- ta sta pripomogla, da Izginjajo temni oblaki z Balkana in da se ustvarja možnost sodelovanja med balkanskimi narodi in omogoči miroljubna ureditev vseh sporov. Kot posledica tega je prišlo zgodovinsko dejanje solunskega dogovora, ki je vrnil ponos bolgarski vojski. Solunski dogovor je izraz obnove zaupanja med balkanskimi narodi, omogočila ga je pa politika zadnjih let, politika miru, prijateljstva in trajnega sporazumevanja. Pravi prijatelji se spoznajo v nesreči, pravi narodni pregovor. V današnjih težkih časih je treba dati temu narodnemu reku stvarno vsebino. MAR 1;B OR Nova carinarnica hitro raste Mariborčani so znani, da radi hodijo »inspl-cirat« V6a večja dela in zlasti vsako novo zgradbo, ki se zida v mestu, le pri enem največjih gradbenih del, kar se jih je do sedaj vršilo v Mariboru, teh radovednežev ni videti. Je pa nova carinarnica, katero sedaj gradijo, tudi tako proč od vsakdanjega prometa in v takšnem zatišju, da zaide sem le oni, ki ima tukaj poklicne opravke. Vsekakor pa je gradnja nove carinarnice tako zanimiva, da se ogled izplača, zlasti sedaj, ko so dela že tako napredovala, da se bo glavno upravno poslopje z delom skladišč znašlo pod streho. Dela na novi carinarnici so se že začela lansko jesen ter 60 se nadaljevala daleč v zimo, ki je bila lani precej ugodna za takšen posel. Ni pa se na zunaj videlo ničesar, ker so bila potrebna obsežna zemeljska dela, izkopi in dre-naže, da se je stavbišče primerno uredilo._ Teren, na katerem stoji carinarnica s skladišči, je namreč izredno vlažen. Leži pod plazovitim Melj-skim hribom, 6 katerega priteka obilo vode tik pod površino, tako da sa vse zgradbe izredno mokre. V slučaju deževja je včasih voda izstopila ter preplavila celo železniške tire. Sedaj pa je zadaj za vojaškimi skladišči pod hribom izvršena obsežna drenaža, ki odvaja vodo v kanal ter bo teren tako popolnoma izsušil. Dobro so že sedaj vidni obrisi glavnih stavb, ki bodo obstojali iz glavnega poslopja, pokritega skladišča in odprte skladiščne rampe. Vse te zgradbe tvorijo celotno, povezano skupaj ter ležečo v dolžini 158 m nad Einspielerjevo ulico. Bo to impozantna stavba. Kakor že rečeno, je upravno pošlo,pje z enim delom pokritega skladišča že tako daleč dograjeno, da bo prišlo kmalu pod streho. Upravno poslopje obstoja iz štirih nadstropij, toda prvi dve ležita tako nizko ob cesti, da tvorita prav za prav dve podpritličji. Pravo pritličje se nahaja še nad cesto z vhodom v urade z glavne nakladalne rampe, nad tem pritličjem pa pride še prvo nadstropje. Razdelitev prostorov v upravnem poslopju je sledeča: v prvem suterenu bo stanovanje hišnika ter prostor za centralno kurjavo. Ta prostor za centralno kurjavo bo segal tudi v drugi sutercn, v katerem bodo še pisarne pomožnega osebja in pro-stoir za arhiv. V pravem pritličju so uradni prostori carinikov, prostori za stranke, betoniran prostor za blagajno z velikimi tresori, ki bodo varni pred vlomilci, V prvem nadstropju pa so uradni prostori upravnika, čakalnica za stranke in prostor za kemični laboratorij, katerega naj bi mariborska carinarnica dobila. V laboratorijskih lokalih so predvideni vsi prostori, ki pri- hajajo v poštev. Streha na upravnem poslopju bo nizka. Skladišča bodo obstojala iz dveh delov. Prvi bo popolnoma zaprt in pokrit, drugi pa bo odprt ter bo imel samo 6treho. Določen bo za razkladanje in carinjenje velikih strojev in blaga, ki ga ni treba spravljati v zaprte prostore. Ob železniškem tiru bo napravljena zobata rampa, ki bo omogočala lažji dovoz in razkladanje vagonov, ob Einspielerjevi ulici pa se bo zgradila dolga in obsežna odvozna rampa. Obe rampi bosta nadkriti. Zelo lepo in pestro sliko daje ceh zgradbi obloga z bresterniškim kamnom, ki se ie pokazal kot zelo dekorativen. Pri glavni upravni zgradbi sega obloga do višine pritličja, prav tako pa je iz tega kamna izvršena tudi škarpa vzdolž carinskih skladišč. 2e sedai se vidijo tudi novi obrisi cestnih zvez, ki bodo obkrožale carinarnica ter bodo obenem zvezale Melje z državno cesto v Košakih. Iz Einspielerjeve ulice bo zgrajen vštric carinarnice podvoz pod železniško pro,go v smeri proti Mcljskemu hribu, pod katerim se bo priključil novi cesti, ki bo napravljena iz Trdinove ulice proti Košakom. Einspiclerjeva ulica pa bo znižana in tlakovana. Načrte za navo carinarnico in vsa ostala dela je izvršil mestni gradbeni urad. Že sedaj se vidi, da so ti načrti dobro premišljeni in da ie poleg zunanjega izgleda upoštevana v vsakem oziru tudi praktična stran, kar je pri takšni zgradbi največje važnosti. Gradbena dela vrši ljubljanska tvrdka Just Gabrijelčič zelo solidno in naglo. m Otvoritev Umetniškega tedna. Opozarjamo Mariborčane na prireditve II. umetniškega tedna, ki bo revija slovenskega kulturnega in umetniškega ustvarjanja ob severni meji. Teden se bo pričel v nedeljo ob 11 z otvoritvijo umetniške razstave mariborskih slikarskih umetnikov v Uni-onski dvorani. m Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi jutri, v nedeljo 16. aprila ob 2 popoldne na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo, kalere čisti dobiček je namenjen Domu revežev, ki ga namerava v Mariboru poslaviti Krščanska ženska zveza. Tablica stane le 2.50 din, dobitkov je 384. Oglejte si razstavo dobitkov v izložbenem oknu tvrdke »Obnove« v Jurčičevi ulici. V primeru slabega vremena se bo tombola vršila dne 23. aprila. m Frančiškov« mladina priredi v nedeljo popoldne ob 5 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 zanimivo Mlakarjevo igro »Bajlarska priiicezac. Pridite t , - — m Ljudska univerza prične s svojim delom v ponedeljek 17. aprila s Prešernovo proslavo. Predaval bo dr. Slodnjak iz Ljubljane, Prešernove verze pa bo recitiral režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevec. m Poziv mariborskim brezposelnim. Socialno politični urad mestne občine poziva vse mari-liorske brezposelne, ki bivajo v Mariboru vsaj od 1. januarja t. 1., da 6e takoj prijavijo med uradnimi urami. S seboj naj prinesejo delavsko knjižico ali kako drugo uradno izpričevalo. m Prosvetno društvo na Pobrožju uprizori v nedeljo popoldne ob 5 v Društvenem domu na Pobrežju s sodelovanjem Izobraževalnega društva pretresljivo igro v štirih dejanjih »Podrti križ«. m Zdenka & Co. odpoveduje dalje. Tekstilna tovarna Zelenica & Co. nadaljuje s svojimi odpovedmi. Nedavno smo poročali, da je dobilo delavstvo predilnice odpoved. Predilnica še posluje, pa v zelo zmanjšanem obsegu. Sedaj pa je dobilo odpoved tudi delavstvo v tkalnici. Prizadetih je novih 170 delavcev. Med delavstvom je nastalo zaradi teh odpovedi veliko razburjenje. m Šahovske novice. V nadaljnein tekmovanju za prvenstvo slovenske šahovske podzveze bo na-stopila šahovska sekcija UJ2B po svoji lepi zmagi nad Mariborskim šahovskim klubom sedaj proti Celjskemu šahovskemu klubu. Tekma se bo vršila v nedeljo 16. t. m. ob 13 v hotelu Mariborski dvor. m Domačije v plamenih. V Zamušanih je zgorelo vse imetje posestnika Jakoba Vesenjaka. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika ter se je zaradi hudega vetra bliskovito širil. Zgorela je hiša, hlev in svinjak ter 8 svinj. Požar je prizadel tudi sosede, ker so zgorele strehe posestnikoma Bratuši Jožefu in Alojzu Tušaku. m Požar v gozdu. V Trobljah so požigali železniški delavci ob progi suho travo. Zaradi vetra pa se je ogenj hitro razširil na bližnji gozd, poln suhljadi in suhega listja. Ogenj je zajel površje enega hektarja. K sreči so delavci in pa domačini z vso odločnostjo nastopili ter se jim je posrečilo ogenj omejiti. — Drugi gozdni požar je bil v Volinjaku ter je nastal skoraj na isti način, kakor zgoraj opisani. Na travniku posestnika Silnica so delavci zažgali kup listja in suhe trave. Veter pa je zanesel ogenj v bližnji gozd, last grofa Turna, ter je uničil okrog 500 kvadratnih metrov mladega smrekovega in borovega nasada. Tudi ta požar 60 pravočasno omejili, da ni zavzel večjega obsega. — Tretji požar je bil v gozdu v Ivanjkovcih. Ko so olroci kurili v bližini gozda, se je vnelo tudi grmovje ter so plameni objeli mlad smrekov gozd. Prizadetih je pet bližnjih posestnikov, katerim je pogorela znatna površina gozda. Ogenj je ogrožal tudi vas_ Stanovščak. m Grmovje ji jo rešilo življenje. Razburljiv dogodek je bil v četrtek popoldne na dravskem nabrežju Ruške ceste poleg tovarne Doctor in dr. Avguština Dobraj se je preveč nagnila čez železno ograjo ob cesti, pa je izgubila ravnotežje ter strmoglavila v globino proti Dravi. Kotalila se je po strmem bregu, tik nad reko pa je obvi-sela vsa opraskana in pobita na grmovju. Še nekaj korakov, pa bi bila izginila v valovih. Ker si ni mogla sama pomagati, so bili poklicani reševalci, da so jo spravili nazaj na cesto. m Roparski napad na cesti. V četrtek zvečer okrog 9 6e je odigral na križišču Koroščeve in Trubarjeve ulice razburljiv prizor. Dve ženski sta stali tam v razgovoru, mimo pa je prišel kmečko oblečen fant, ki je naenkrat priskočil ter eni izmed žensk — bila je odvetniška uradnica Marica Homovec — iztrgal ročno torbico ter se pognal v beg. Naparlp.na je začela na vse grlo klicati na pomoč. Njene klice je slišal stražnik, ki je v bližini patruljiral in pa več pasantov. Eden izmed teh, ki je bil na kolesu, se je naglo podal za beguncem ter ga v Vrtni ulici dohitel in prijel. Izročil ga je stražniku, ki je medtem pritekel. Rokovnjač je torbico, v kateri je bilo samo 5 din, med begom vrgel proč. Dejanje je izvršil Mohorko Rudolf iz Sv. Vida pri Ptuju. Gledališče Sobota 15. aprila ob 20: »Upniki — na plan!«. Premiera. Red D. — Nedelja 16. aprila ob 15: »Dijak prosjak«; ob 20: »Upniki — na plan!«. — Ponedeljek 17. aprila ob 20: Koncert Umelni-kega tedna. Red D. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Sv. Jedert nad Laškim Nova cerkev sv. Antona v Gornji Rečici dobi drugo nedeljo po Veliki noči, dne 23. aprila, prvi zvon 820 kg, glas F, iz šentviške zvonarne nad Ljubljano. Zjutraj omenjenega dne bodo med godbo prepeljali zvon iz Laškega do novega svetišča, kjer bo blagoslov zvona. Nato bo božja služba pod pokrito lopo pred velikimi vrati, nakar bo zvon dvignjen s svojevrstno moderni stolp iz katerega bo potem oznanjal »Bogu slavo, mir ljudem«, kakor se glasi napis na niem Dnmačini in sosedi: >■» vsi častilci sv, puščav-nika, Slomškovega patrona, vabljeni. Od laške postaje dobro uro hoda po prijazni rečiški dolini. Začetek slavnosti ob 10, KULTURNI OBZORNIK Med revijami Bogoslovni vestnik zv. 1 Znanstvena revija Bogoslovne akademije v Ljubljani, ki jo urejujeta vseučiliška profesorja dr. Lukman in dr. Odar, izhaja že XIX. leto, torej vsa leta slovenskega vseučilišča. Zdaj je tega letnika izšel prvi zvezek z bogato vsebino. Profesor dr. F r. Gri vee nadaljuje svoje študije o svetem Cirilu in sv. Metodiju, in sicer v tem primeru posveča posebno pozornost izrazu in pomenu »doc-tor« pri oznaki sv. Cirila in Metoda v Žitjih Konstantina in Metodija. Povod mu je dala označka vsebino »doetor« v 9. st., kakor jo je dal profesor M. Kos v svoji zgodovini, da je namreč tedaj po menila samo »narodu namenjenega dušnopastir-skega učitelja«. M. Ljubša pa je svojčas dokazoval, da »doetor« pri sv. Cirilu pomeni akademski naslov. Grivec s to razpravo skuša rešiti ta problem, ter se bolj nagiba na Ljubšovo stran, ugotavljajoč na podlagi zgodovinskih dokumentov ter duha Žilij, da »doetor« v tem primeru pomeni veliko več, kot pa mu odmerja Kos, ter da se sklada bistveno S širokim obsegom latinskega izraza »doetor« v 9. stl. Saj je bil sv. Ciril profesor filozofije na carigrajski visoki šoli. Prof. dr. Josip II obrt j e c razlaga v lepi in živahno pisani razpravi Pomen češčenja svetnikov«, izhajajoč iz dejstva, da je na svetu večna borba materije proti duhu ler zaključujoč, da prav svetniki pomagajo vsem narodom premagovati materializem v duhu. Pisatelj govori o tej borbi v svetniku samem, pa tudi o sadovih češčenja svetnikov v narodu, ki so glasniki pravega Boga, ter k njemu vabijo svoje ljudstvo. Vsa razprava pa je pisana tako, da se pokaže na živ primer svetniškega življenja pri Slomšku ter nakažejo duhovne koristi, ki bi jih imel slovenski narod, da ima svojega svetnika v škofu Slomšku. Pravoznaka duhovne podobe Slomškove ter izvora in moči vsemu njegovemu delu, ki je religiozno doživljanje vsega stvarstva, sta podani naravnost z mojstrskimi potezami ter so te strani ene najlepših in najglobokejših domnevanj Slomškovega poslanstva. Po smrti pokojnega prelata Kovačiča je prav dr. Hohnjec poklican, da prevzame njegovo dediščino: delo za Slomškovo beati-fikacijo. V praktičnem delu so peča novi moralist na Bogoslovnem vseučilišču v Ljubljani doc. dr. Ig. Len če k z enim najbolj perečim vprašanjem podobne bogoslovne nioralke, namreč — s Knaus Oginovo metodo v zvezi z nravnimi načeli. V več delih analizira razmerja spolnega vprašanja do etičnega ter jih primerja ob načelih Knaus Ogino-ve metode, iako da more v koncu študije dati striktno stališče katoliških moralistov ter tudi povzeti v točkah navodila, ki naj vodijo spovednike v tej zadevi. Dr. Lenček ne zametuje te metode, jo priznava in za določene primere tudi priporoča, nikar pa je ne priporoča v propagando, ker se lahko izrodi. F r. U š e n i č n i k poroča o novi avtentični zbirki molitev in pobožnih vaj, ki so obdarjene z odpustki, in je izšla 1. 1929 pri sveti Stolici. Prof. dr. Odar poroča o cerkveni zakonodaji, odkar je stopil v veljavo codex iuris cano-nici (1918—1938) ter tako podaja nekak pregled cerkvene zakonodaje v zadnjih dvajsetih letih. Ka-tehet dr. I. Bogo v i č podaja svoj referat o vred-notoslovju in verskonravni vzgoji, kakor ga je imel na katehetskpm kongresu 1. 1938 v Djako-vem. — V oddelku »Slovstvo« poroča prof. M. Sla vi č, ki pripravlja nov prevod starega zakona sv. Pisma, o raznih novejših izdajah raznih staro-zakonskih knjig ter jih kritično motri in ocenjuje. Poleg tega je ocenjenih še več knjig (zanimiva je ocena prof. Janžekoviča o Vebrovi knjigi Nacionalizem in krščanstvo), ki so jih pisali prof. F. Uše-ničnik, Lukman, Potočnik, Odar in drugi. Mladika štev. 4 Vsakega prvega je tudi letos »Mladika« vsakemu naročniku na mizi. Letos so izšle že štiri številke. Tretje nismo registrirali, ker nas je čas prehitel, zato naj omenimo mimogrede, da so poleg povesti, ki se nadaljujejo, največje vrednote prejšnje številke pesmi Vinka Žitnika (Obrisi in Podobe), s katerimi se uvršča med naše najpomembnejše sedanje pesnike, ter proza urednika Jožeta Pogačnika »Vzeti krivci«, s katero ta pesnik domačin-stva posega v domače ljudstvo po prave tipe gorenjskega ponosa in nazorno pokaže propad mlinarja Lovrenca, kateremu so vzeli klobuk s krivci in se mu podelali v čevelj ter ga tako pred vsem svetom osramotili za vselej, da se je zato — skoraj malo neverjetno — zavrgel. Apriiska številka pa prinaša za uvodno povestjo Janeza .Talna »Trop brez zvoncev«, v kateri opisuje življenje bohinjskih lovcev — zapriseženih in divjih —, lepo pesem Vinka Beličiča »Moje Rodine«, spomin na rojstni kraj v italijanski tujini. Likovčeva legenda »Judež in mlinar«, napisana nalašč za Veliko noč, je nazorno in z mnogimi lokalnimi barjanskimi barvami naslikana moderna legenda, naperjena proti skopuhom ter je eno najlepših Likovičevih podob. Pesnik Vinko Žitnik nadaljuje svoje »Utrinke«, svojevrstne pesniške domisleke, polne po vsebini in pesniški metafori ter zanimive po notranji artistični arhitektoniki (dve zunanji in dve notranji rimi). Jože Dular je prispeval pesem »Pomlad«. Venceslav Winkler je napisal krepko vaško črtico »Voz v bregu«, kjer je na svojevrsten način rešil spor dveh hiš za zemljo, skoraj da ne na slovenski način, bolj na ruski vseodpuščajoči du-ševnosti. Jože Dular je napisal krepko črtico o »Ciganih«, ki ostanejo, kakor so bili, tudi če spremene vero. Mara Puntarjeva prevaja povest Rav-monda Albecka »Bila je žena«. Stanek Leopold je prispeval verz Velika noč ter pesem »1. 1939«, v kateri glosira današnji svetovni položaj. Ivan Čampa je napisal pesem »Deklica hrepeni«, izra-žajočo neuslišano dekliško ljubezensko koprnenje. Ivan Vuk pa je prispeval anekdoto iz občine Trioglove pod naslovom Razžaljena čast. Izmed ostalega gradiva, ki je pri »Mladiki« stalno, imenujemo še članek o ameriškem pesniku Zormanu ter Čampovo reportažo o zlatih ribicah, zlasti njegov tekoč in zanimiv prevod kitajske pesmi o zlatih ribicah (iz 16. st.). Podobe med tekstom so posvečene med drugim slovenskemu slikarju Koširju, ki je našemu narodu še vse premalo poznan in zasluži po svoji resni umetnosti resnično več pozornosti. Vestnik društva Jeglič št. 17 Z p dalj časa izhaja v zavodu sv. Stanislava Vestnik društva Jeglič, ki ga zdaj urejuje prof. Hinšek. 17. številka je urejena po mottu: ob praznikih smrti in življenja ter je >osvečena smrti Pija IX. ter postavitvi Pija XTL, mrti škofa Gnidovca, dr. Ratajca in Poldeta Božiča. Ravnatelj dr. Breznik je napisni lepo osmrtnico pokojnemu prvpmu voditelju in ravnatelju dr. Gnidovcu ter je v kratkem sestavku po- i dal skoraj vso zgodovino šentviške gimnazije. Rado Bednarik pa je v lepem spominskem članku pokazal na Gnidovca kot rektorja in apostola, kakor je ohranjen v njegovem spominu iz vojnih let. Članek jo eden najlepših spominov na apostolsko gorečnost velikega človeka-duhovnika. Bivši ravnatelj g. Koritnik pa se v prijetnem kram-ljajočem slogu poslavlja od tovariša in naslednika ravnatelja dr. Ratajca, od tega vojaka, Krekovega učenca, pevca in profesorja. Lep venec je — on — položil tudi na grob Poldeta Božiča. Prosvetni glasnik št. 3 Prosvetni glasnik izhaja kot priloga Faktorskemu glasniku v Zagrebu ter je ta številka (3) napolnjena s slovenskimi doneski. Na uvodnem mestu piše Ivan Matičič o monu-mentalnem tipografskem sistemu. Kakor je v prejšnjih številkah podal Matičič dokumente ornamentalnega sloga, ki v črkah samih, v topografski opremi, diha neko poezijo, tako je sedaj podal nekaj zgledov novega monumental-nega sloga v tiskarstvu, ki pa ima v sebi neko masivnost, izredno silo, simetrijo in reprezentanco. Seveda je tak tiskarski slog pripraven za monu-mentalne spise, za poezije, plakate, vabila, oglase itd. Članku je sestavljalec dodal 12 poizkusov, ki pričajo, s kako resnostjo in odgovornostjo se naši faktorji posvečajo opremi lepe knjige in lepih letakov. S tem največ prispevajo k tako visoki gladini naše tipografske obrti, na kakršni stoje slovenski stavci. Mak so Dachs piše o učnem načrtu za praktično izučavanje vajencev, Matičič o naših tednikih s tipografskega stališča, obeta pa, da bo drugič pregledal naše revije. Isti piše tudi o knjigi v renesansi ob priliki obiska pri knjigarnarju Silvestru Škerlju, ki resnično kot ljubitelj in tvoren propagator lepe knjige zasluži priznanje, kakor mu ga je dal Matičič. Faktor Jože Gmajner pa piedira zato, da pridejo k dnevniku resnično samo zmožni ljudje, ki bi s svojo vsestransko izobrazbo in potrebnim temeljitim znanjem faktorjem ne otežavali, temveč lajšali delo. To številko Prosvetnega glasnika je uredil in opremil faktor Ivan Matičič ter ga je tiskala Jugoslovanska tiskarna. * Razstava bolgarskih akvarelov slovenskih planin. Bolgarski slikar Pavle Francaliski, ki razstavlja v Jakopičevem paviljonu akvarele svojih, bolgarskih planin ter jo žel med nami obilo hvale, je v tem mesecu svojega bivanja med nami naslikal v svoji preizkušeni tehniki okrod 20 slik slovenskih planin, motivov iz kamniške okolice ter Planice, Gozda, Tamarja itd. Teh dvajset slik bo razstavil to nedeljo, ki jc zadnji dan njegove razstave v Jakopičevem paviljonu. Na razstavo vabimo vse. Ljudje, ki so že prej obiskali njegovo razstavo, imajo prost vstop. Naj slovensko občinstvo s svojim obiskom poplača bolgarskemu umetniku njegovo ljubezen do našega kraja. Jugoslavija. Te dni je izšel iz tiskarne vodič po Jugoslaviji v angleščini, namenjen za ameriško občinstvo ob priliki svetovne razstave v NeW-yorku. Vodič je bil natisnjen v 200.000 izvodih ter poslan v Newyork. Tekst za to propagandni brošurico je napisal znani publicist Niko Bartu-lovič, izdalo jo je pa društvo Putnik v propagandne svrhe v Ameriki. Naslovna stran je izdelana v 6 barvah ter je kot tiskarsko delo Jugoslovanske tiskarne odlično uspelo. Montaža kakor tudi kompozicija fotografij so odlično izbrane. Ker prireditelji vedo, da se v Ameriki najbolj zanimajo za naše narodne noše, čipke in razna ročna dela, za naše narodopisne stvari sploh, kaže ta brožurica v narodnih nošak Zlarinko na naslovni strani, Šumadinko, Slovenko pred Ljubljano, Muslimanko pred Sarajevom, tipi iz Skopske Črne gore in drugih krajev Jugoslavije. Ta brošurica je resnično delo, kakor ga nismo vajeni v propagandni literaturi ter more biti izdajatelj ter tiskarna resnično ponosna nanj. Francoski ministrski predsednik Daladier vpričo zastopnikov kongresa (poslancev in senatorjev) sporoča Lebrunu, da je bil ponovno izvoljen za predsednika republike ŠPORT SK Ljubljana : Bask (Belgrad) Jutri, v nedeljo, bomo gledali v Ljubljani zadnjo ligaško prireditev. Naša Ljubljana bo ob tej priliki nastopila proti izvrstnemu belgrajske-mu moštvu: BASKu. BASK je klub, ki spada med naše najboljše klube. V svojem moštvu ima mnogo reprezentativcev, in to v vseh delih moštva. To so znana imena: dr. Ivkovič, eden naših najboljših branilcev in najstarejših nogometašev sploh, nadalje čabrič, Sarič, Tomaševič, Tirnanič in drugi. V moštvu BASKa kar mrgoli imen izvrstnih nogometašev, ki so v stanju, da zadovoljijo celo največjega gurmana nogometne igre. Značilno za to moštvo je tudi, da v Belgradu igra najlepši nogomet in čeprav moštvo,zgubi, zapusti pri občinstvu najprijetnejši utis. V BASKu igra tudi Ljubljančan in nekdanji igrač Ljubljane Lah Sandi. Razumljivo, da proti takemu moštvu borba ne bo lahka. Vendar mora imeti moštvo pred očmi dejstvo, da z dosedanjimi 14 točkami še ni dovolj za obstoj v ligi. Ker igra zemunska Sparta vse tekme doma, enako skopljanski Gradjanski, kar daje možnost, da oba kluba spravita v žep vseh 6 točk od treh tekem, zato so naši dolžni, da v tej tekmi napravijo vse. Šele po zmagi in ko bomo videli oziroma doznali za rezultate tekem v drugih mestih, bomo lahko govorili o položaju, ki ga bo dokončno zavzela Ljubljana v državni ligi. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču Ljubljane in je začetek ob 16.30. Triglavski dan z močno zasedbo nemških tekmovalcev Na smuk s Triglava, ki bo v nedeljo, 16, t. m. je JZSZ povabila Italijane, Nemce, Romune in Bolgare. Prvi so se bili povabilu odzvali Romuni, ki so prijavili svoje moštvo in že sporočili uro in dan prihoda. Mesto tekmovalcev pa je prišla brzojavka, da so jim nepredvidene zapreke odpotovanje v poslednjem trenutku onemogočile. Tudi Italijani so javili, da ne morejo dobiti potnih listov za svoje tekmovalce, ker so vsi vojaški obvezniki in se tekecn torej ne bodo mogli udeležiti. Podaljšujemo!... Do 25. aprila Imate še čas, da si pridobite pravico do ene od 3D1 bogatih nagrad, vrednih 150.000 din ki bodo razdeljene med naročnike »SLOVENCA« z žrebanjem dne 29. aprila t. 1. Nagrade so: 1. 1 *Kremžarjeva« mlatilnica, 2. 2 šivalna stroja, B. 5 radijskih aparatov, 4. 4 nevestine balo, 5. 10 moških ali ženskih koles, 6. 20 žepnih ali zapestnih ur, 7. 4 lepe harmonike, 8. 5 »Lesce« plugov, 9. 5 bran, 10. 50 knjižnih zbirk, 11. 50 raznih skupin kuhinjske posode, 12. 50 skupin razne porcelanaste in steklene namizne posode, 13. 5 zlatih nalivnih peres, 14. 50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd., 15. 39 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili. Do žrebanja imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« in sicer: 1. vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 3 mesece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje; 2. vsi, ki se nanovo naroče na »Slovenca« za tri mescce in ki bodo plačali do 25. aprila t. 1. trimesečno naročnino. Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli. Naj znto vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg visokovred-nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemo! Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča vas čaka! Lastništvo #lS!o*£nca" O Bolgariji ni nobene vesti, Nemci so pa-prijavili 10 svojih tekmovalcev in sicer Mayer A., Mayer M., Obermayer H., Schnabl R., Kullnig V., Stammweij-der W„ Schorttenwacher S., Mayer I. Haberle E., in Scherz F. Prijavljeni so domala vsi domači tekmovalci in tekmovalke. Celo Praček, ki je jedva okreval od svoje poškodbe, zadobljene v Sestriere, se je za tekmo prijavil in ga bomo po krajšem presledku v nedeljo videli zopet v njegovem elementu. Od znanih prvorazrednih smučarjev je doslej odpovedal svojo udeležbo edini Jeseničan Emil Žnidar, zato pa bomo videli letošnjega državnega prvaka v smuku, Mariborčana Cizlja kakor tudi prvaka v alpski kombinaciji Heima in celo vrsto najboljših alpskih smučarjev vse tja do najmlajših Tržičana Lukanca in blejskega »Ljubljančana« Molnarja. Tudi v damski konkurenci so prijavljene najboljše smučarke s prvakinjo Heimovo na čelu. Iz JZSZ (Triglavski dan) ku na dan 16. aprila 1939 (»Triglavski dan«): Tehnični vodja Vučnik; start: Šramel in Jamnik; kontrole: Rihard, Jesih, Kogovšek, Stojan; cilj: Predalič, Je-lenič, Bernik, Strikberger, Fajdiga, Zupan B.; zdravniška služba: dr. Bonač, dr. Novak, kaplar-djak dr, Čadež. — Pričetek tekmovanja bo prilagoden snežnim prilikam. Spričo visokih temperatur na soncu je verjetno, da se bo morala tekma izvršiti v zgodnjih dopoldanskih urah, na kar opozarja JZSZ vse tekmovalce in funkcionarje s prošnjo, da svoj prihod na določeno jim mesto uredijo tako, da bodo pravočasno dospeli. — Prijave za tekmovanje v rednem terminu so zaključene. Naknadne prijave se sprejemajo na Sta-ničevi koči do pričetka žrebanja, ki bo v soboto, 15. t. m. zvečer. ŽSK Hermeš : Maribor ob 10.30 dopoldne na igrišču »Jadrana« v KolezijL Gori imenovana nasprotnika nadaljujeta borbo za naslov prvaka LNP. Hermes se zaveda, da bo treba položiti v to tekmo ves trud in napor, ako bo hotel zmagati. Gostje pa so znani po svoji hitri in kombinirani igri, s katero so presenetili že marsikaterega močnega nasprotnika. Ta prireditev bo zato nudila mnogo športnega užitka. Predtekma med mladinama Hermesa in Jadrana ob 9.15. Moste : Mladika V nedeljo, 16. t. m. bo na igrišču Mladike II. razredna prvenstvena tekma. Vse tekme med omenjenima nasprotnikoma so bila vedno težko pričakovana in je občinstvo vselej prišlo na svoj račun. Tekma prične ob 10.30 in se vrši ob vsakem vremenu. Ker je vstopnina zelo majhna bo ogled te zanimive borbe vsakemu omogočen, III. veliki table-tenis turnir za prvenstvo dravske banovine Kakor smo že poročali, bo ta veliki table-tenis turnir v telovadnici drž. učiteljišča na Resljevi cesti. Sodelovali bodo na tem turnirju skoraj vsi jugoslovanski »kanoni«, kakor: državni prvak Dolinar Žarko, Marinko, Blaži, Ratkovič, državni jun, prvak Valkovič ter domači Djinkovsky, Belak, Krečič, Strojnik in mnogo drugih Zagrebčanov in Ljubljančanov, Pričetek turnirja bo v soboto, 15. t. m. ob 19 in v nedeljo od 9 dalje. Zato si vsi oglejte napete borbe za naslov prvaka Slovenije. Celjski šport V nedeljo popoldne bo ob 4 na Glaziji prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo LNP v drugi kvalifikacijski tekmi. Tekma bo prav gotovo zelo '-inimiva. Nastopita SK Celje in Čako-večki SK. SK Celje je v Čakovcu sicer nesrečno izgubil, vendar pa je pri zadnjih tekmah, zlasti proti Ljubljani, pokazalo lepo igro. Pričakujemo, da bo SK Celje častno zastopal celjski šport. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. Jutri naj bodo ob 10 na igrišču SK Korotana sledeči igralci- Bačak, Marn, Toma-žič, Martinčič, Felle, Žagar, Potrato, Gestrin, Vili, Bežan, Bončar, Kolarič, Trobevšek in Verbek. — Vsi in točno! STK MOSTE. V nedeljo naj Hodo juniorji ob tuo na igrišču Slv Reke; prvo moštvo ter ostali ak-itvm člani nogometue sekcije pa ob 10 ua igrišču SK Mladike. KOI.. PODZVEZA LJUBLJANA določa n« med-kluhsko gozdno dirkr. DKSK Edinstva. ki bo dno Ifi. aprila t.. I. v Zgurnli Šiški pri gostilni Martino ob 14.3(1, naslednje zvezne koni-olrt funkcionarje: zvozili delegat Pognčar Frane; sodnika: Sehweitzor Rudi in Bezlaj Ignac; tehnični referent Stanko Plosko. — Prosimo, dn gospodje funkcionarji on pravem easu znvznmejo svoin fimkelonnrska mesta pri dirki. T. A H K O A T T. E TS K A PODZVEZA v Ljubljani. -Sporočamo tem potom vsem, za rpprczentnneo v postov prihajajočim atletom, da bo 'zbiral troning v nodol.io, dno 16. t. m. oh f) dopoldne nn Studlonn. At-lotl naj so zgla«ijo pri tehničnem referentu pod-zvezo nn krojil snmpin. ,, O'"'01" 1'A H KO ATLETSKIH SODNIKOV v Ljub-liani. Zn Izbirno tpkmovnnje ki bc v nedeljo, dno lfi. npriln nn Stndlonn oh !) dopoldne, se odrolnio lin. slednji sodniki: Onrinnc. Snnrin D.. Windisoh. Vidin. Dr. Bradač. MeguSar, Stropnik. Cudcrmnn; pomožni sodniki: Vahtar, Stok, Bokal, Jeglič, Safošuik.