FOR A FREE SLOVENIA11^ ,

LETNIK XXXI. - VOLUME XXXI.
APRIL 1980 PUBLISHED M0NTHLY BY:


slllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllg
***
U I
B
Komunizem lahko uresniči svoje "cilje" ie z zrušenjem jedra in temeljev narodovega življenja. Kdor to razume, ne bo niti za trenutek verjel, da je Kitajski komunizem bolj miroljuben kot Sovjetska varijanta (samo zobje mu še niso zrasli!), ali da je komunizem Maršala Tita plemenit po svoji naravi. Tudi ta je vzhajal v krvi in tudi ta je utrdil svojo oblast z masovnim pobijanjem, tod* strahopetni Zapad se je delal kot, da tega ne vidi v letih 1943-45
Alexander Solzhenitsyn TIME Magazine February 18, 1980
Vremena bodo Kranjcem se zjasnila...
Ob 35. obletnici krvave osvoboditve
SLOVENIAN KATION AL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5
»iiijiimiiiiiiiiiiimiui
Preteklo je že 35 let odkar so nam naše edinstveno lepe planine, še vse pokrite s snegom, pošiljale svoj zadnji pozdrav, ko smo odhajali iz naše ljubljene domovine Slovenije, razbičane in krvaveče iz neštetnih ran, ki so ji jih zadali fašistični in nacistični okupatorji, ter odkar so komunisti, slepi sužnji Stalinovega terorja, omamljeni od zmage sovjetske armade in Rooseveltove prodaje petnajst evropskih svobodnih narodov breznarodnemu in brezbožnemu komunizmu, z ropom, požigom in umorom uničili v naši domovini nešteto življenj, družin in domov.
S krvjo mučenih in poklanih slovenskih mož in fantov po končani vojni in z vpostavitvijo najhujšega totalitarnega sistema partije, ki zanika in zatira vse naravne in osnovne človeške pravice, ki uniči vsako zaupanje sočloveka in vse človeške medsebojne odnose, kakor jih pojmujemo mi v svobodnem svetu, in vsako njim nasprotno idejo, so komunisti hoteli in upali zapečatiti z umorom preživelih prič svoja zločinska dejanja.
Nihče ni nasedel lažem nacistov in fašistov, da so nas prišli osvobodit, kajti vsakemu je bilo jasno, da hočejo uničiti slovenski narod in si razdeliti njega ozemlje kot so storili krvniki Kristusovimi oblačili, neznatna komunistična partija Slovenije pa je z iažjo in prevaro pod krinko Osvobodilne Fronte zamenjala okupatorja in v sodelovanju z njim uspela pomoriti tisoče naj bolj narodno in versko zavednih Slovencev.
Jugoslovanska komunistična partija, ki se je s pomočjo sovjet ske armade in proti volj jugoslovanskih narodov polastila oblasti, je s pokoljem slovenskih protikomunističnih, za svobodo in suverenost se borečih borcev po končani vojni, zagrešila najstrahotnejši bratomor v petnajst stoletni zgodovini slovenskega naroda. Pred izbruhom druge svetovne vojne so nas le tuji okupatorji in zunanji sovražniki morili ter metali v ječe in koncentracijska taborišča.
★ * * ★ *
Mnogi navidezni pristaši političnega terorja doma med zaupnimi prijatelji priznajo, da bi v svobodnih okoliščinah vsi glasovali proti vsiljenemu ideološkemu sistemu in praksi, ki ju je možno primerjati samo človekom z gnilim jabolkom v ustih, ki bi ga hotel, a ga ne more izpljuniti.
Tisti, ki zaradi duhovne pra znine in zanikanja svobode v ječi domovine ne bi mogli živeti in ki nam je uspelo oditi v širni svet svobode kot žive priče resnice, imamo kot ideološko-politična emigracija dolžnost, da z ob jektivnimi informaciji svetu poročamo o položaju doma, da ohranjamo in nadaljujemo Slovenstvo, njega krščanske in duhovne vrednote ter tako pomagamo domovini do svobode.
Naša prventstvena skrb mora biti, kako obogatiti veličino našega naroda, ki na najbolj izpostavljenem križišču Evrope skozi vso svojo bogato zgodovino nikdar ni padel na kolena pred močnejšimi in po naši zemlji grabežljivimi sosedi, preživel vsako nasilje ter končno vedno znova zažarel v siju svobode.
Svobodnemu svetu pa moramo tudi pričati o krivici, storjeni našemu narodu, ki je izgubil svobodo, ne po lastni krivdi, ampak po izdaji in zahrbtnem sklepu veselil.
Slovenski narod ima po naravnem in mednarodnem
pravu pravico, da v lastni državi in v popolni svobodi uživa sadove svojega dela in truda skupno z drugimi svobodnimi narodi in državami.
*****
Pot do svobode mora iti včasih skozi solzno dolino ječ in morišč, mučenj in preganjanj, streljanj in pobijanj, toda če bomo vztrajali, bomo zmagali! Naša neomanja vera v končno zmago resnice in pravice, naš idealizem in vztrajno delo ter neomajna vera in zvestoba svobodni slovenski državni ideji so naša najmočnejša orožja.
V svojem delu "Na Ozarah" naš pokojni pisatelj Karel Mauser takole pravi:
"... Vso zgodovino so nas pobijali, pa še živimo. Za mrtve so nas imeli, pa smo vriskali. Pokopali so nas, pa smo vstali — in danes po vseh kontinentih žubori slovenska beseda. Pesem polj in gozdov, morij in gori ..."
•
Da bo slovenskemu narodu spet mogoče živeti v sovbodi pozivamo vse Slovence, ki jim je ljubezem do rodne grude in materinega jezika pri srcu, da se vsemi močmi združimo in neoma jno sodelujemo za čimprejšnjo osvoboditev našega naroda in za uresničitev naše suverene sloven ske države.
Preživela in še živa priča
SLOVENIJA V LAKE PLACIDU
Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik — umrl
Msgr. dr. Alojzij Šuštar novi ljubljanski nadškof in metropolit
Dne 26. februarja 1980 ob treh popoldne je vatikanski radio objavil veselo vest, da je papež Janez Pavel II. imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in meuopolita kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja, profesorja teološke fakultete, prelata Jr. Alojzija Šuštarja. Preden je bila ta vest sporočena po radiu je beograjski apostolski pronuncij msgr. Michele Cecchini obvestil prelata Šuštarja in nadškofa Pogačnika.
Ko je bilo zadnje čase precej ugibanja, kdo bo prihodnji ljubljanski nadškof, se je ponovno ponavljalo, doma in po svetu, da bo dr. Šuštar. To je bila tudi želja mnogih in tako se ie spolnilo reklo „glas ljudstva - glas božji".'
Dr. Alojzih Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem. Očetu je bilo ime Alojzij, irfateri pa Marija, roj. Kukenberger. Bil je prvi od desetih otrok. \as Grmada je spadala pod faro Dobmič, pozneje je bila zaradi razdalje podrejena pod Trebnje. Alojzij je bil torej krščen pri istem krstnem kamnu kot pred 183 lcti svetniški škof Friderik Baraga. Mati novega škofa še še živi. Alojzij Šuštar je leta 1940 naredil maturo z odličnim uspehom na klasični gimnaziji v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Isto leto je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, a ga je leta 1940 tedanji ljubljanski škof poslal v Rim v Gcrmanik, kjer je na Gregoriani končal bogoslovne študije. .Naredil je licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije.
Dne 27r oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen za duhovnika in je imel novo mašo na praznik Vseh svetih.
Ko jc 1949 dokončeval v Rimu svoje študije se ga je lotevala huda bolezen na pljučih. Dobrotniki in prijatelji so mu pomagali, da je šel na zdravljenje v Švico. Tam je prestal težke operacije in je bil dolgo med življenjem in smrtjo. Skol v starodavnem Churu ga je sprejel v službo in ga najprej nastavil za kaplana v znanem letoviškem kraju St. Moritz (1949 - 1951). Zalem je dobil mesto profesorja filozofije in verouka na liceju Maria Hilf v Schwyzu (1951 - 1963). Ko je zaslovel zaradi bistrine v učenju in pisanju, so ga povabili v Chur, kjer je jeseni 1963 začel bogoslovcem predavati moralno bogoslovje. Vmes je bil tri leta (1965 • 1968) tudi ravnatelj semenišča. Leta 1968 je postal rektor nove bogoslovne šole v Churu. Tega leta ga je škof Johannes Vonderach imenoval za škofovega vikarja. V tem času je mnogo predaval na bogoslovnih tečajih za laike v Zurichu in Baslu, in še po raznih bogoslovnih tečajih po Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Franciji.
Imel je pa še tudi druge službe. Bil je referent za tisk pri švicarski škofovski konferenci, predsednik duhovniškega sveta za škofijo Chur, predsednik uredniškega odbora tednika Kirchenzeitung. Več let je bil tudi predsednik tako imenovane mešane komisije, ki je urejala razmerje med škofi in duhovniki. Znano je, da je bil duša najprej sinode v Churu, nato pa še skupne švicarske sinode 1972.
Od leta 1971 do 1976 je opravljal pomembno službo stalnega ujnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Radi bi ga še obdržali v tej službi. Ostal je član tajništva. Kot tajnik CCEE je organiziral skupni simpozij evropskih škofov v Churu.'Je tudi član mnogih teoloških in filozofskih združenj v Evropi.
Veliko je tudi pisal. Izdal je več knjig, posebno z moralnega področja; Nešteto je njegovih člankov po raznih revijah. V Švici so ga dobro poznali tudi necerkveni krogi, saj so ga povabili kot člana v komisijo za revizijo švicarskega kazenskega zakonika:
Švicarji so ga imeli za svojega, a Alojzij Šuštar se je vedno čutil Slovenca in zahajal v slovensko družbo. Večkrat je obiskal domovino in svojo mater in s škofom Vovkom se je že dogovarjal, da bi za stalno prišel v domovino. A takrat ni bilo možno. Škof Vonderach ga je na vsak način hotel imeli v svoji škofiji. Preprosil je^nadškofa Pogačnika, da mu je dovolil inkardinacijo v chursko škofijo.
Leta 1977 se je za stalno vrnil domov. Ljubljanski nadškof Pogačnik ga je že januarja 1977 imenoval za stolnega kanonika in arhidiakona in nalo so sledili še druge službe. Poslal je referent slovenskih škofov pri Zvezi višjih redovnih predstojnikov in predstojnic, teološka fakulteta ga je povabila kot rednega oro-fesorja-gosla in je predaval izbrana vprašanja iz moralne teologije. Prevzel je je komisijo za koordinacijo verskega tiska in jo uspešno vodil. Veliko ituda jc posvetil pastoralnim svetom po župnijah in priobčil številne člnake po raznih revijah.
Tako je opisal pomožni škof dr. Stanislav Lenič novega nadškofa in meno -polita ljubljanskega v Družini, štev: 10, 1980.
Msgr. Alojzij Turk beograjski nadškof
Vatikanski radio je objavil 7. marca 1980 novico, da je papež Janez Pavel II. sprejel odpoved bolehnega beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka in imeno-za njegovega naslednika msgr. Alojzija Turka. To je prvi Slovenec, ki je na beograjskem nadškofijskem sedežu.
Alojzij Turk se je rodil 21. novembra 1909 očetu Antonu in materi Mariji Poto-čar v Bršljinu pri Novem mestu, župnija Prečna.
Maturiral je na novomeški gimnaziji leta 1929, bogoslovne študije je dovršil na ljubljanski bogoslovni fakulteti in je bil posvečen v duhovnika 1934. Novo mašo je imel v Prečni. Skopski škof dr. Janez Gnidovec ga je vabil, naj bi prišel pomagat med zapuščene rojake po Makedoniji. Odzval se je in začelo se je potovanje po Makedoniji, posebno po krajih, kjer niso imeli stalnega duhovnika. Bil je duhovni pomočnik v Bitoli, nato potujoči misijonar, polem spet v Skopju. Kjer so ga potrebovali, tja je prišel brez obotavljanja in godmanja. Potoval je na kolesu. Od 1938 do 1942 je upravljal župnijo Bitola. Pod bolgarsko zasedbo je bil generalni vikar za Makedonijo pod novim skopskim škofom dr. Smiljanom Cekado. Poldrugo leto je bil v zaporu; ko se je vrnil, je bil spet štiri leta generalni vikar. Leta 1952 je dobil pravico opravljati svete obrede v vzhodnem obredu. Postal je arhirejski namestnik (generalni vikar) križevske škofije za vzhodne katoličane v Makedoniji in prevzel vodstvo vseh župnij okoli Strumice, ko se je po odhodu iz Skopja tudi tam naselil. Leta 1955 se je moral umakniti, nekaj časa je bil v Beogradu, nato se je vrnil v ljubljansko nadškofijo: Ko je leta 1958 po 16 mesecih zapora prišel na svobodo, je bil nekaj časa kaplan pri Sv. Petni v Ljubljani, nato pa pomočnik obolelemu župniku v ? entjemeju.
Že leta 1958 ga je takratni nadškof dr: Josip Ljčič poklical nazaj v Beograd, kjer je veliko delal v dušnem pastirstvu. Po odhodu dr. Janeza Jenka je prevzel uredništvo verskega lista Blagovest. Sveti oče ga je dvakrat odlikoval: najprej je postal monsignor, nato pa papeški prelat.
• Doslej največji uspeh so dosegli slovenski alpski smučarji ravno v Lake Placidu, kjer so se med najboljšimi na svetu uvrstili v veleslalomu: Bojan Križaj na 4, Boris Strel na 8 in Jure Franko na 12. mesto Križaju je ušla bronasta medalja Je za dve stotinki sekunde. Tudi ostali slovenski tekmovalci drugih disciplinah so se dobro odrezali, razen skakalcev, ki so tudi letos razočarali.
•	Nič novega: V 15 članski jugoslovanski tekmovalni reprezentanci na Olimpijadi v Lake Placidu so bili skoraj sami Slovenci, med funkcionarji in uradnimi spremljevalci pa skoraj sami ne-Slovenci.
•	Največji uspeh vseh dosedanjih zimskih olimpijskih iger je dosegel Američan Eric Heiden, ki je v umetnostnem drsanju osvojil kar pet zlatih medalj, je — slovenskega pokolenja. Njegovi predniki so se priselili v Ameriko iz Ljubnega.
•	ELAN tudi na vrhu. Smuči slovenskega podjetja ELAN na Gorenjskem niso uporabljali samo slovenski tekmovalci, ampak na ELANOVIH smučeh že več let zmaguje olimpijski in svetovni prvak Ingemar Stenmark iz Švedske.
•	Slovenec na uradnem plakatu Na enem izmed uradnih plakatov, ki so po svetu vabili na olimpijska tekmovanja v Lakev Placid, so uporabili sliko slovenskega tekmovalca Borisa Strela, ki je s tem tudi prišel v "olimpijsko zgodovino". Ker je lani na enem izmed tekmovanj za svetovni pokal imel številko 13 in ker je bila lakeplacidska Olimpijada trinaj-
sta, so ga tako ovekovečili na plakatu.
• Tudi slovenska polka je dobila svoje mesto v Lake Placidu. Gledalci ob televizijskih ekranih po svetu, ki poznajo slovensko domačo glasbo, so bili prijetno presenečeni, ko se je med prenosom tekmovanj v umetnostnem drsanju oglasila slovenska polka Slavka Avsenika. Za eno izmed obveznih vaj za vse tekmovalce je namreč tekmovalna komisija izbrala za spremljevalno glasbo Avsenikovo polko Odmev trobente.
Namesto Slovenije — Sarajevo. Zaključek letošnjih zimskih Olimpijskih iger v Lake Placidu je izzvenel v povabilu Nasvidenje v Sarajevu leta 1984. Pri tem je marsikaterega Slovenca zabolelo. Ko so na ameriški televiziji pokazali Sarajevo in okolico, je komentator dejal: "Sarajevo ima hribe in sneg, a nič drugega: ne cest, ne smučišč, ne žičnic, ne skakalnic, skratka — nič za zimski šport. Vse bo treba še zgraditi. Želimo jim sreče". Med tem ko Slovenija že skoraj vse to ima, bo morala pošiljati v Sarajevo velike vsote denarja za gradnjo zim-skošportnih objektov, ki jih ima sama. Upajmo, da bodo vsaj olimpijske skakalne tekme v Planici, ker bodo s tem lahko prihranili več milijonov dinarjev, ki bodo potrebni za zgraditev dveh novih skakalnic pri Sarajevu. Slovenci so prepričani, da so pri izbiri Sarajeva za kraj prihodnjih Olimpijskih tekmovanj odločali drugi, ne zimskošportni oziri.
$18.-(Can.). Naročniki iz U.S.A. in Canade jo bodo prejeli, ko bo prišla glavna pošiljka iz Italije po navadni pošti. Kdor je plačal 3 ali več izvodov, je ali bo enega dobil že sedaj. Naročila sprejema:
Mirko Javornik, 102 Taussig Pl. N.E.
Nadškof dr. J. Pogačnik v družbi patra Pavla Berdena, jezuita iz Maribora. Slika je bila posneta o priliki lanskega vseslovenskega romanja v Rim in Vatikan.
Nadškof dr. Jožef Pogačnik je umrl 25. marca zjutraj po sv. maši v I stolnici. Na poti iz stolnice — v pokritem mostičku med stolnico in škofi-I jo, ga je zadela srčna kap, na katere posledicah je nenadoma umrl v | starosti 78 let. Pokopan je bil 28. marca v ljubljanski stolnici.
Pokojni nadškof dr. Jožef Pogačnik se je rodil v Kovorju pri Tržiču 28. f septe- sra 1902. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je bil Uk.	semenišča Študiral je teologijo v Innsbrucku, Avstrija,
in je tam doktoriral in bil posvečen v duhovnika 25. julija 1927.
Njegovo prvo službeno mesto je bilo kot kaplan v Kranju. Od leta 1932 do 1937 je služboval v Trnovem v Ljubljani pri župniku in pisatelju Franu S. Finžgarju.
Postal je ravnatelj dijaškega zavoda Marjanišče v Ljubljani 1. 1937, hkrati pa puočeval na ljubljanskem učiteljišču. Leta 1945 je postal stolni kanonik. Med drugim je bij nadškof Pogačnik nekaj časa prorektor bogoslovnega semenišča in predavatelj cerkvenega prava na teološki fakulteti.
Papež Janez XXIII. ga je imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa 1. 1963, po smrti nadškofa Vovka je bil apostolski administrator, od 2. marca 1964 pa nadškof ljubljanski. Od leta 1968 je bil metropolit ljubljanske cerkvene pokrajine.
Odstopil je, ko je dopolnil 75 let, a papež ga je prosil, da opravlja svoje dolžnosti do imenovanja naslednika. Na njegovo mesto je papež Janez Pavel II. imenoval dr. Alojzija Šuštarja šele pred dobrim mesecem.
VVashington, D.C. — U.S.A. — Zip.: 20011.
Stabilizacija pomeni sovjetizacijo
V marčni številki dunajske revi- jugoslovanskih zavodih; preje je je Integral skuša prepričati njih število doseglo komaj majhen Mihajlo Mihajlov (Angst und Hof- odstotek." fnung, Integral V/3, 1980., str. Po Mihajlovem mnenju se bo 28-29) zapadne časnikarje, da znašla Jugoslavija po Titovi smrti temelji njihova zaskrbljenost za v gospodarski zmedi (dolgovi, in-stabilizacijo Jugoslavije po Titovi flacija in brezposelnost so najvišji smrti na napačni presoji položaja, v Evropi), zaradi pomanjkanja V zadnjem času so zgradil mit o demokratičnih svoboščin bo prišlo Titu kot simbolu ideje svobode, po do večjih trenj med narodnostmi njegovi smrti pa bodo morali in zunanja politika bo prišla pod pisati "o zločinih jugoslovanskega večjo odvisnost od sovjetske. Lenina, Stalina, Hruščeva v borbi Nevarnost ni toliko v možnosti za vzpostavitev komunistične vkorakanja sovjetskih čet v Jugoslavije, o strahotnih končen- Jugoslavijo kot v dejstvu, da se bo tracijskih taboriščih na otokih v mogla ohraniti partijska klika, ki Jadranskem morju, o Jugoslovan- se je izoblikovala za dolgoletne skih zaporih in zasliševanjih tajne vlade Tita, na oblasti le s podporo policije, ki se le malo razlikujejo Sovjetov. od sovjetskih metod". Dobre Zato si želi večina prebivalcev stvari, za katere pojejo Jugoaslavije destabilizacijo, slavospeve Tito, so obstojale v Edino upanje na izboljšanje Jugoslaviji v neprimerno večji položaja v Jugoslaviji nudi meri pred komunistično namreč zakulisna borba, ki se bo diktaturo. Tita slavijo, ker je razvila med člani kolektivnega odklonil absolutni totalitarizem,ki vodstva. Najbolj aktivna in naj-ga je sam upeljal in dolgo let tudi manj konservativna skupina se bo izvajal. Nikdar pred skušala opreti na ne-partijce, kar komunističnim prevzemom bo privedlo do neke vrste oblasti v tej deželi niso obstojale v demokracije a Ja Dubček. toliki meri negativne strani Mihajlov apelira na Zapad, naj njegove vlade kot so izključni uvidijo, da bo vodila "stabilizaci-monopol na področju politike, ja" razmer v Jugoslaviji po Titovi ideologije in informacij kot tudi smrti v popolno vključitev zatiranje vsega, kar imenujemo Jugoslavije v sovjetsko sfero in da na splošno "človečanske pravice" nudi edino "destabilizacija" enako kot število političnih jet- upanje na večjo demokracijo, nikov, ki jih najdemo danes v
• Memorial University v St. učitelji, ki bodo obiskovali John'su, Nevvfoundland, bo uvedla naselbine ob severni obali kot prva na svetu poseben pro- Labradorja. Poučevali bodo razne gram za zadružno ribarstvo v vidike zadružniškega ribarjenja. /4-ktiku. Program bodo vodili 4
J Smrt "Bog je mrtev" filozofije
Ameriška tedenska revija Time je objavila 7. aprila poseben sestavek o sodobni filozofiji in njenem odnosu do vere. Za nekaj časa je našel Nietzsche nekaj posnemovalcev ne samo v filozofiji, ampak tudi na drugih področjih umske dejavnosti (Mara, Darvvirt,
I
l^jmsl
Freud), toda sodobni filozofi ne samo, da ne napadajo več vere, marveč si ponovno prizadevajo pokazati, da je vera v skladu z razumom. Članek navaja različne "Poti do Boga" — moralno, razumsko, izkustveno, teJeoJoško, ontološko in kosmološko.
ŠTUDENT ASSISTANCE TASK FORCE
The Federal-Provincial Task Force on Študent Assistance is revievving current and proposed alternative programs for post-secondary Canadian študent assistance related to a studenfs financial need;
vvritten vievvs are invited from the public. These may deal with any or ali aspects of študent assistance including alternatives for the continuation, modification or replacement of existing policies and programs of both federal and provincial governments;
further information can be obtained from: The Federal-Provincial Task Force on Študent Assistance, P.O. Box 2211, Postal Station P, Toronto, Ontario, M5S 2T2; closing date for submissions to the Task Force is June 1,1980.
1+
Secretary of State
Secrštariat d'Etat
fi
fl
Council of Miniflers of Education.Canada
Sdnstil des ministre. de I Education «Canada)
• -
Published monthlv bv Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave.. Toronto
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-. za Argentino 375 pezov, za Brasilijo90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 80 šilingov, za Avstralijo 3.75 avslr. £.. za Italijo in Trst 1.200 lir. za Francijo 900 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazirauja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.

Vebrova filozofija zadružništva
č R. • CUJaS - A/A D4LJGI/4-AJ3S KOAJČC,. )
Ob svoji 25-Ietnici in za 35-letnico našega zdomstva poklanja Kreditna zadruga SLOGA v Buenos Airesu izbor člankov dr. Franceta Vebra o zadružni misli vsem Slovencem po svetu in doma v razmišljanje.
Posvetilo v knjigi France Veber, Zadružna misel Izbor člankov in razprav slovenskega filozofa dr. Franceta Vebra (1890-1975) je uredii in uvod
in
napisal Zorko Simčič. Iz zbranih Vebrovih sestavkov sem skušal
sestaviti nekoliko bolj sistematičen oris njegovih misli. Dodal bom svoje opombe tako k Vebrovim mislim kot tudi k knjigi sami.
Etika zadružnega gospodarstva
TORONTO
Koncert fantov na vasi
Torontski fantje na vasi so v soboto 29. marca povabili clevelandske fante na koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v newtorontski dvorani. Trinajst pevcev iz Toronta pod vodstvom Načeta Križmana in zbor sedemnajstih fantov iz Clevelanda pod vodstvom Janeza Sršena so v skupnem programu pripravili poslušalcem.lep kulturni večer. Torontski Fantje na vasi so v dvanajstih pesmih pripovedovali o romantični ljubezni, domovini, slovesu, škr-jančku in vasovalcu. Mladi clevelandski pevci pa so v osmih pesmih ljudskih motivov in modernega značaja (Mami, Titanik) prikazali izredne pevske sposobnosti, svežino glasov in živahno dinamiko.
Višek kulturnega večera pa je bil skupen nastop s pesmimi Slovenec sem, Ob večerni uri, Mam dro fletn' navajeno, Planin ska. Slednja pesem je budnica spečim slovenskim talentom, da vstanejo v novo jutro življenja in dela za slovensko kulturo in rast v novi domovini; je poziv in klic mladini, da posnema clevelandske fante in ohranja za bodoče rodove zaklade slovenske pesmi.
Fantje na vasi! Le korajžno naprej do drugega pevskega večera, do novih snidenj in novih uspehov. Hvala vam po vaši pesmi za naš pogled nazaj v slovenski svet, za vesel utrip srca, za odrešujočo skrito solzo, za vzpon duha v svobodo škrjančka, rož in mladih spominov.
Anica Resnik
DOM LIPA
Pripravljalni odbor starostnega doma Lipa v Torontu, ki je bil iz voljen na občnem zboru 27 januarja, nadaljuje v letu 1980 s svojim delom. Pod predsedstvom Petra Cekute razvijajo svoj pro gram finančni, gradbeni, info rmativni in socialni odsek ali pododbor.
Posestvo na 52 Neilson Drive v občini Etobicoke čaka na velike spremembe. Ob položnem bregu ob potoku se razteza zemlja, nadvse idealni kraj za bodočni dom. Krajevnim oblastem smo predložili preliminarne načrte zemljišča v svrho sprememb gradbenih zakonov. Načrte sta brezplačno izdelala gg. Vilko Cekuta in Peter Pavlin. Denarna kampanja (nabiralna akcija) letu 1979 (sepfember-november) je zbrala 157 tisoč dolarjev. Z darovi in dohodki družabnih prireditev skupaj je dosedaj krito okrog 240 tisoč dolarjev dolga Naš namen je v letošnjem letu zbrati sto tisoč dolarjev in pridobiti gradbeno dovoljenje Predsednik nabiralne akcije je č!g. Janez Kopač. Pripravljalni odbor se zahvaljuje vsem članom in prijateljem Doma Lipa za sodelovanje in pomoč. Hvalevre dna je ideja spominjati se pokoj nih z darom Domu Lipa, kakor se mnogi rojaki letos pokazali. Vsi darovi so oproščeni davkov.
Za letošnje leto pripravlja odbor Večer podjetnikov v četrtek 5. junija v newtorontski dvorani, poletni piknik na Prekmurski farmi, družabni večer v novembru in bazar v jeseni, kjer bo pomagala naša mladina. Socialni odbor sprejema prijave bodočih stanovalcev Doma Lipa. Po dosedanjih uspehih upamo v dveh
Detih zbrati dovolj sredstev za kačetek gradnje. Dom Lipa bo last vseh Slovencev v Ontariju. Tam bo prostor za 30 oseb, ki potrebuje nego in oskrbo (extended care), 20 dvojnih stanovanj in 30 samskih, skupno kuhinjo in jedilnico. Hišna kapela naj bi bila simbol slovenske vernosti.
Za vse informacije, nasvete, darove in ideje rabite sledeči naslov: Dom Lipa, 52 Neilson Drive, Islington, Ontario, M9C IV7.
A.R.
Cleveland
•	Dramatsko društvo Lilija je 23. marca popoldan v dvorani na Hoplmes Ave. pripravilo lep kulturni užitek slovenski publiki v Clevelandu. Zaigrali so namreč Vombergarjevo komedijo Voda. Vsi igralci, med njimi veliko mladih, tu rojenih, so odlično podali svoje vloge. Gledalci, ki so do zadnjega kotička zasedli dvorano, so dali priznanje umetnikom na odru z navdušenim ploskanjem
•	V soboto 22. mlarca pa je priredila v narodnem domu na St. Clairju svojo pomladansko večerjo s plesom in petjem Glasbena Matica. Prireditev je ' 'a lepo obiskana in pevci so s t^ <m petjem navdušili navzo"čer uyorani.
•	Cvetna nedelja je privabila veliko Slovencev v cerkev Sv. Vida, kjer so blagoslovili zunaj cerkve butarice, ki so jih prejšnji dan otroci slovenske šole sami naredili. Lepo je bilo gledati procesijo mladine z butaricami v rokah, ki je odhajala za duhovniki v cerkev.
Za Veliko noč je zopet prišlo veliko ljudi, sedanji in bivši farani, k obredom v cerkev Sv. Vida. Višek pa je bilo Vstajenje v nedeljo, zjutraj ob 6. uri. Potrkavanje je vabilo ljudi v cerkev. Prišli so od vse povsod. Veliko jih je bilo v narodnih nošah. Po vstajenju se je razvila procesija. Fantje v narodnih nošah so nosili vstalega Zveličarja. Župnik g. Jože Božnar pa je nosil monštranco pod baldahinom, ki so ga zopet nosili fantje oblečeni v narodne noše. Bilo je prav tako kot nekoč v Sloveniji.
•	V soboto 12. aprila je vabil Tabor na spomladansko družabno prireditev na Holmes Ave. Veliko ljudi se je vabilu odzvalo in so pri okusni večerji imeli priliko povasovati z znanci ali pa ob zvokih Veselih Slovencev se zavrteti tja v pozno noč.
•	Telovadna zveza je imela svoj nastop pri Sv. Vidu v dvorani v nedeljo 13. aprila popoldan. Privabili so veliko obiskolacev, saj so ob tej priliki praznovali svojo tridesetletnico delovanja. Ob tej priliki so dali tudi priznanje ustanovitelju zveze g. Ivanu Varšku, ki je mladino dolga leta tako požrtvovalno vodil in učil.
(Slovanski svet in Zadrugar, 1937, str. 259-264)
Misel in volja sta lastna samo človeku in sta vzrok zgodovine. Tudi zgodovinski razvoj gospodarstva je le toliko kot ra zvoj misli in volje, ki postaja po Ijgospodarstvu samo še dejansko ■/uresničena. Naloga filozofije in etike je, da preiskuje pokazano idejno, namreč miselno-hotno stran gospodarske vzajemnosti in da skuša odkriti tip gospodarstva, ki bi še najbolj ustrezal prav takim miselno-hotnim in torej izvengospodarskim potrebam in težnjam človeka posameznika in družnega bitja.
Gospodarstvo ima tudi svojo lastno zakonitost, ki nima s samo moralo nobenega opravka. Kljub temu sta gospodarstvo in morala v pretesni medsebojni zvezi. Dviganje in padanje morale je v važnih ozirih odvisno od dviganja in padanja gospodarstva in narobe. Zdi se, da ima v tem pogledu gospodarsko neko zakonito prednost pred samo moralo - posebni značaj in,posebna višina dejanske morale je odvisna prvenstveno od gospodarske strukture vsakokratne dobe, za katero naj bo ta morala značilna. Zato moramo upoštevati dobo, v kateri človek živi. Samo posebni značaj dobe namreč pove, ali in v koliki meri človeška dejanja, ki zadevajo gospodarske interese, tudi še soglašajo z moralo ali ji nasprotujejo. To ne pomeni dati gospodarstvu večji pomen kot mu gre, marveč samo priznanje dejstva, da je gospodarstvo vsaj eden objektivnih pogojev, da doseže tudi izvengospodarsko, tudi moralno življenje človeka svoj višek.
Samo življenje še ni gospodarstvo in samo gospodarstvo še ni življenje; pač pa je življenje namen gospodarstva in gospodarstvo je le posebno sredstvo življenja. Ker je človek rodil gospodarstvo (in ne gospodarstvo človeka), mora biti študij gospodarstva študij človeka in ne narobe. Človek je po svoji osebni ali duhovni strani svojega celotnega bistva edini tvorec vsega pravega gospodarskega razvoja. Človek proizvaja gospodarstvo kot oseba ali duh z namenom, da vzdržuje in krepi obe smeri svojega življenja, prirodno in duhovno. Gospodarstvo ima tako dve veji; snovno (n.pr. hrana, obleka, zdravila itd.) in duhovno (vnanji produkti kulturnega dela, Šole, učila itd.) - obe ti veji sta osebno duhovnega izvora in obe sta samo posebno sredstvo življenja, prva prirodnega in druga duhovnega.
V nadaljnem sestavku ponavlja Veber svoje že prej omenjene teze o gospodarskem individualizmu in gospodarskem kolektivizmu in o zadružništvu kot edinem pravilnem tipu gospodarstva.
Misel o edini pravi etiki zadružnega gospodarstva povzame Veber še enkrat: Zadružna misel je svojstveno gospodarska in ne moralna. Ves zadružni razvoj od prvotnega plemenskega do današnjega stanovskega zadružništva je pristen gospodarski razvoj. Zadružna misel ne potrebuje nikakega "moralnega" natezavanja svojstveno gospodarskih potreb in vidikov. Na drugi
Šport v sovjetski politiki
Trenutno si prizadevajo Sovjeti prodati "koristnim budalom" trditev, da nimašport nobenega opravka s politiko, da bi tako rešili svojo organizacijo poletnih olimpijskih iger. Kanadski tednik Financial Post pa je objavil prevod odstavka iz sovjetskega uradnega športnega priročnika, ki izraža njihovo dejansko stališče: "Popularno mnenje na Zapadu,
da je 'šport izven politike', ne najde nobene opore v SSSR . .. kadar, n.pr. zahtevajo sovjetski predstavniki izključitev južnoafriških in rodezijskih rasistov iz olimpijskega gibanja, je to, naravno, politična poteza . . . tako kadarkoli kdo zatrjuje, da je šporl izven okvira političnih odnosov, smo mnenja, da njihova pripomba ne more biti resna."
strani pa je samo zadružna misel prav na gospodarskem področju prava moralna misel, katera edina more znanemu geslu, da naj žive vsi za enega in eden za vse, priboriti vrednost in značaj resničnega dejstva. Zadružna misel polaga vso važnost za gospodarski razmah človeškega življenja, toda podrega ta razmah osnovnim izvengospodarskim in res neposrednim življenskim potrebam ter ciljem poedinca in družbe. Zato bo mogla samo zadružna misel ustvariti tak gospodarski red, v katerem bosta prišla enakomerno na svoj račun oba stebra človeškega razvoja: samo življenje in to, kar je zanj le kot sredstvo potrebno.
Veber zaključi sestavek s prenosom na nacionalno in politično vsebino jugoslovanske misli. Veber loči med narodno individualnostjo (slovenstvo) in višjo nacionalno celino (jugoslovanstvo), katera edina bi mogla na eni strani varovati vso kulturno-zgodovinsko posebnost naših ljudstev in njej na drugi strani dati še značej višje, državne skupnosti. Vebru je bila Jugoslavija več kot samo državna skupnost, ker jo razlikuje od Švice. Ker gradi pravo zadružništvo od spodaj navzgor in upošteva kulturne posebnosti, more biti gospodarska opora družbe, ki je zgrajena na družinsko-plemenskih razlikah (Gorenjci, Prleki itd), na narodno-kulturni enoti takih diferenc (slovenski narod), nadalje v širši, namreč plemensko-rasni skupnosti Slovencev s Hrvati in Srbi, in končno v nacionaJno-kulturni in vzporedni državni združitvi vseh Jugoslovanov. To razlikovanje je bilo pač pogojeno po takratnih razmerah in je v veliki meri racionalizacija obstoječega stanja. Zgodovinsko smo na žalost izkušali, da je izkoriščala narod-
nostna skupina, ki je obvladala državni aparat, vse državne ustanove (vojsko, diplomatsko službo, važnejša mesta v državni upravi itd.) v korist ene narodnosti, v primeru Jugoslavije, srbske. V koliko je mogoče govoriti o plemensko-rasni skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov - danes bi bilo treba dodati še Makedonce in Albance - je gotovo veliko vprašanje tako zaradi raznolikosti elementov kot tudi zaradi vprašanja, koliko je sploh
Za
mogoče smiselno govoriti o rasah na področju Jugoslavije, podrobnejšo opredelite Vebrovega razlikovanja med narodno-kulturno in nacionalno kulturno enoto bi bilo treba upoštevati kako drugo delo Vebra ker tukaj obeh pojmov ne opredeli. Zadružna misel zahteva po Vebru tudi po sami gospodarski poti tako politiko, ki tako rekoč v eni sapi ohranjuje posebne, in dividualne in skupne, kolektivne strani človeškega življenja in obenem ne meri samega življenja le po tem, kar je za življenje samo kot sredstvo potrebno.
Zivljenske osnove zadružne misli
(Zečevič nima tega naslova, enako ne Bartelj)
Načelni nauk o zadružništvu prehaja samo po sebi v pravcati nauk o življenju. Veber vidi v dvojni smeri vedno večjega
posebljevanja" ter "razčlenjevanja" na eni strani in nasprotnega, pa enako vedno večjega "zbistvovanja" in "zoževan-ja" na drugi obenem prvo in osnovno zadružno načelo vsega življenskega	razvoja.
Zadružništvo poudarja enakomerno individualne in kolektivne zahteve gospodarskega življenja. Tudi življenje samo se razvija z znamenju enake borbe proti skrajnemu individualizmu (atomiz-mu) in skrajnem kolektivizmu
organicistično analogijo in govori o individualizmu in kolektivizmu kot obolenju družbe. Glede rabe analogije z organizmi so družboslovci danes malo bolj previdni, ker je vedlo do mnogih zlorab.
Drugo zadružno načelo življenja je, da ne sme iti razvoj vsakokratne širše življenjske skupine na račun ožje in pe razvoj ožje na ražun širše.
Tretje zadružno načelo življenja je, da razvoj sredstev ne gre na račun življenja samega. Tako se izkaže, da je pravi načelni nauk o zadružnem gibanju samo posebna, namreč gospodarska oblika edinega pravega življenjskega nauka.
(totalizmu). Veber porablja
Zadružne misli in svetovni nazor
(Zadružni koledar, 1938, str. 55-63; navedbo vira sem tokrat našel pri Bartelju - Zečevič tega sestavka ne navaja.)
Vsak svetovni nazor mora obseči v eni potezi vse dejansko vesoljstvo in mora že zato izhajati iz točke, kjer sta svet in življenje v vseh svojih zakonitostih enotno združena. Nuditi mora tudi neko enotno smisfelnostno ali vrednostno podobo vesoljstva.
Zadružništvo je človečansko usmerjeno. Človek pa je svet v malem. Vendar poudarja
Zadružna misel in delo
(Zadrugar, 1938, str. 97-99.)
Vsako pravo delo je obenem le delo človeka. Vrednost dela je v vrednosti človeka samega - in v tem smo si vsi enaki. Razlike po vsebini dela so drugotnega pomena. Zadružništvo je izrazita gospodarska misel in zato obenem enako izrazita delavna misel. Zadružna misel zbira gospodarske sile, ker zbira ljudi, ki naj jim bodo sile le v posebno, gospodar-
zadružništvo predvsem, kar je posebej človeško: osebno-duhovni ali razumsko-hotni značaj njegovega svojstva. Zadružna misel zato zahteva, da mora biti-z ozirom na človeka vse drugo na svetu, vključno gospodarstvo, le sredstvo. Ker vidi v vsakem človeku in v vsaki človeški skupini v prvi vrsti to, kar je v njem in na njej svojstveno človeškega, ne more priznati družbe, ki bi bila že v načelu zgrajena na razliki med ljudmi, na brutalni sili ali na podrejanju človeka gospodarstvu.
sko pomoč. Gospodarsko delo mora služiti človeku in ne človek gospodarskemu delu. Zato tudi podrejuje proizvodnjo potrošnji in ne potrošnjo proizvodnji. Ko bo prevladalo tako pojmovanje dela, bo vplivalo to tudi na druga področja. Tako opravlja zadružna misel tudi naravnost univerzalno, vsesplošno nalogo delovne vzgoje človeštva.
Zadružništvo -gospodarski humanizem
(predavanje na 16. občnem zboru Zveze nabavljalnih zadrug v Ljubljani 30. junija 1937 -Zadrugar 1937, str. 259-264)
Posebnost tega sestavka - poleg drugih že znanih Vebrovih oznak zadružništva - je njegova formulacija bistvenih znakov zadružnih misli in vsega pravega zadružnega gibanja. V zadružnem slovstvu je mnogo pisanega o "zadružnih načelih". Prvo formulacijo pripisujejo ročdalskim pionirjem (1844), pozneje pa jih je Mednarodna zadružna zveza točneje odpredeJila. Zadnja formulacija je bila sprejeta na kongresu na Dunaju (1966) in obsega tudi 6 načel. Po Vebru so ta načela:
Ideja medsebojne pomoči: prvo in poglavitno načelo je, kdo in kaj je tisti, ki je pomoči potreben in šele nato, česa je potreben.
Ideja medsebojne gospodarske pomoči: poudarek,je na gospodarskem življenju, toda tako, da mora služiti gospodarstvo človeku.
Ideja organizirane medsebojne pomoči: gre za gospodarski sistem, ki daje sami zamisli medsebojne pomoči realni značaj eksekutivnega dejstva.
Ideja svobodno organizirane medsebojne gospodarske pomoči: to je eminentna moralna poteza zadružne misli, ki je neposredno zgrajena na edinstveni svobodi svojstveno človeškega razuma in svojstveno človeške volje.
Ideja medsebojne gospodarske pomoči ljudi, ki jih spaja neposredna in zato izvengospodarska bližina življenja. Zadružna skupnost je le posebna gospodarska podkrepitev resnične življenjske, n.pr. družinske, narodne, stanovske in končno človečanske skupnosti.
Ideja svobodno organizirane medsebojne pomoči ljudi, ki delajo. Tako združuje zadružna ideja edinstveno svobodo^ človeka z enako edinstveno odgovornostjo
njegovega, človeškega dela. ★ * ★
Vebrov oris zadružništva je nekaj edinstvenega in bi bilo želeti, da bi ga kdo predstavil širšemu občinstvu v kakem svetovnem jeziku. Splošno naglašajo pisci o zadružništvu, da . e za zadružništvo značilno, da ni samo gospodarska tvorba (Nadaljevanje na -f. stranD
Sedaj manjši prestopki ne predstavljajo več večjih zaprek.
Od 31. marca dalje nova zakonodaja nudi hitrejša in uspešnejša obravnavanja manjših prestopkov.
I,
Na kak način deluje nova zakonodaja za manjše prestopke?
Do davnega so Provincionalna sodišča obravnavala vse manjše in vse večje prestopke in na isti način. Pravici je bilo zadoščeno, a vse je vzelo mnogo časa. 31. marca 1980: je bil vpeljan nov sodni postopek, ki uravnava obravnavanja manjših prestopkov hitreje in na lažji način.
Kako deluje ta nova zakonodaja?
Ce ste sedaj obtoženi kakih manjših prestopkov, vam bo dan enostaven formular, ki bo vseboval tri možnosti, ki bodo razložene na preprosti način.
1.	Podpišete lahko izjavo krivdi (guil-ty) na drugi strani formularja, in isto od-pošljete skupaj s predpisano globo v . urad sodišča.
2.	Podpišete lahko izjavo da niste krivi (not guilty) in isto odpošJjete v urad sodišča. V takem slučaju vas bo sodišče obvestilo o času in kraju vaše sodne razprave.
žeijooKSiŠ^^2	Katere druge odgovor-
planation). To je novo zadana možnost, ki	nOSti Še Zadeva 10
jo lahko uporabite, če ne želite osporavati	mptip? btožnice ter želite Je vaše obrazložitve .
vzrokov, zakaj je bil storjen gotov prekašek. Zaprosite lahko za znižanje kazni ali podaljšanje dobe, v kateri morate plačati vašo kazen. Obiščite provincionaslno sodišče za prekrše, ki je označeno na vašem obvestilu, ali pošljite nekoga, ki vas bo zastopal. Tudi uradne ure so označene na vašem obvestilu in ni potrebna domena za sestanek ob določenem času.
Kaj je krito?
Večina prestopkov proti provinciaJnim zakonom in odredbamn: prometni prekrški, kot so prehitra vožnja, nenošnja varnostnih pasov ali vpravljanje vozila varno. Prav tak. Tudi prekrški zakonov „Liquor Licence Act", prekrški na lovu in pri ribarjenju, kakor tudi proti „Motorized Snow VehicJe Act". V prihodnosti bo ta novi sistem veljal za prekrške parkiranja.
Ce se v 15 dneh ne odločite za eno izmed treh možnosti, ali če se ne podvzamete ničesar, kar se tiče vam poslanega formularja o prekršku, bo sodišče odločilo, da vi nočete podvzeti ničesar proti obtožbi. V tem slučaju sodišče lahko odloči obsodbo proti vam in določi kazen. To kazen morate plačati v roku 15 dni po izreki presoje in sodišče je opolnomočeno, da izterja neplačano kazen. Po obsodbi prometnega prekrška, lahko sodišče suspendira vašo vožniško dovoljenje do dobe, dokler kazen ni plačana.
Sedaj, če želite več informacij, kako nova zakonodaja obraznava manjše prestopke, lahko dobite letake (pamphlets), ki so na razpolago brezplačno v prostorih veletržnic (supermarkets), kakor tudi v Provincialnih sodišnih uradih. Pišete pa lahko tudi na: Provincial Offences Information, Queen's Park, Toronto.
R. Roy McMurtry, £ttorney General
VVilliam Daviš, Premier
Ontario
MIRKO JAVORNIK
MOZ BOŽJE VOLJE
(t Dr. Lambert Ehrlich)
Ta svojevrstni prikaz med revolucijo umorjenega velikega S Slovenca, mladinskega vodnika, učenjaka in zglednega duhovnika je vzet iz nove knjige M. Javornika "Pero in čas II", ki je pravkar izšla v Trstu v avtorjevi samozaložbi pri Taboru. Zunanjo podobo ji je dal torontski rojak, arhitekt ViJko Cekuta, ki je tudi zasnoval globoko domišljene in raznoliki vsebini povsem odgovarjajoče simbole k njenim posameznim poglavjem. Teh je v delu sedem! Pisec in umetnost, Dom, Tuje dalje (potopisi), Umišljeni svet (novele in drama), Ljudje, problemi sodbe, Epilog (izbor iz kritik Javornikovega pisanja in iz S polemik s predvojno kulturno levico ter njenimi tedanjimi in sedanjimi vodniki pod diktaturo Josipa Vidmarja. Knjiga šteje 525 strani in stane 15 US dolarjev. Naročniki in bralci "Sloven-S ske države" jo lahko dobe pri upravi lista, ali pa pri avtorju: E M.J., 102 Taussig Plače, NE, VVashington, DC 20011, U.S.A.
Bilo nas je pet in stali smo na koncu svoje žalostne poti, podobne onemoglim, fantastičnim sanjam. Zdelo se nam je, da smo pred pragom poslednjega obupa.
Pred nami je na obzorju gorel umirajoči dan. Za nami je gorela domovina, mladost, preteklost, vse. Bilo je pod večer enajstega aprila 1941.
Od nekdanje države Jugoslavije je ostalo svobodnega kaj malo.Skora samo prostor, kar ga je to uro objel trudni, topi pogled: zveriženi Kotor ski zaliv, nad katerim so jezno strmeli ostareli črnogorski grebeni razsekani od božje roke in zdaj od bomb. A še to prgišče prostosti so že od vseh strani naskakovali temni oblaki. Zdaj pa zdaj so jih prebodli bliski — kakor je bolečina nam prebadala srce.
Na to dlan morja in gora se je tisto uro zgostila vsa dramatična strahota poloma. Strahota, podobna neogibnemu, usodnemu zadnjemu dejanju shapkespearovske drame. Videli smo pred sabo vojske, ki so razbite, brez zapovedi in cilja drvele v nič. Videli smo tisoče nedolžnih in krivih, ki so peš, na vozilih ali samo še na svojih željah bežali sem oklepajoč se norega, praznega upa, da jih tukaj čaka čarna rešilna Jad ja.
Daleč doli na robu zaliva so se previjali dimasti plameni, ki so požirali ostanke jugoslovanskega bojnega ladjevja, kolikor jih je ušlo uničenju izpod neba. Po breznih nad vodami in ob vrtoglavih poteh, ki se vijejo mimo njih, so ležali razbiti stroji, mrtva živina, razmesarjeni ljudje. Po morju je tu pa tam plavalo truplo z začrnelo poltjo in mrtvimi očmi, ki so strmele v prazno očitajoč in preklinjajoč, se je zdelo. Vse je bilo Je še zmeda bežečih ljudi in strasti, ki se razvežejo tedaj, ko se človek spači splašeno žival in misli zgolj nase; ko je pozabil na brata, na bližnjega na vzor, na kar koli izven sebe.
Nič nas ni moglo več pretresti, predraihiti ali razjariti. Zdrznili in spogledali smo se samotežno morda le še ob kakem nepričakovanem hrumu, ki se je grozeče zgubil sem izpod oblakov. Kadar se nam je moglo zazdeti, da slišimo letalo, smo se ozrli v južno stran neba, ki je izginjala v rožnih meglah prve noči. A tudi to je bilo bolj iz razočarane navade ko iz prepričanja. Nismo več verjeli, da bi se vrnilo po nas
katero obljubljenih, ki so dolge ure poprej bila izginila tja, proti Grčiji Odnašala so v rešitev tiste, ki so dvajset let prizaslužkavali in prislepar-jevali ta bridki, nezasluženi konec deželi toliko praznih sanj. Ko so odha jali, so nas obdarili s poslednjo prevaro, z obljubo, da bodo poslali letala po nas za pot v svobodo, v nove boje, v bodočnost. . .
• • •
Cim dlje smo čakali, tem bolj so nas od vsepovsod, iz večera, iz srca, stiskale sence. Cim bolj je upadal up, tem končneje se je večala in globila dalja med nami in med onimi, ki so ušli vsemu, kar je čakalo nas. Kralj, ministri, generali, politiki, njihove ženske, vse, v čemer smo dvajset let videli pooseBljenje države, moči, oblasti, krmarstva. Zdaj nas od njih ni več ločilo samo rezko razočaranje nad utvarami, v katere smo verjeli vso dolgo mladost, ker so nam jih lagali oni. Tudi nas žgala zadnja laž, ko so nas z jalovo pretvezo pustili sredi zdologočasnega kraškega polja pred Nikšicem, češ da morajo na nujno sejo vlade. Bolj nas je tiste temne ure grenilo in hudilo spoznanje, da hočejo uiti sami na bombnikih, ki so jih zakrinkani morali čakati ob robu gmajne. Čutili smo, da se boje; da nočejo prič ob odhodu, kaj šele, da bi jim mi bili spremljevalci pri poletu na nove prigode, na nove kupčije s krvjo in usodo domovine. Ob tem nam je med preteklostjo in med tem trenutkom krvave resnice zazijala vrzel, vse širja, neskončna ki je nobena sila ne bo mogla več premostiti. Za nami ni bilo več nič pred nami manj ko nič: negotovost. Vse, v kar smo nekdanje dni verjeli, so nam podrli in za naprej nam ob begu niso pustili ne testamenta, ne ideje, ne zapovedi. Ničesar.
Ta zavest je bila mrazljiva, steklena ubijajoča, nič podobna tisti mirni, ki jo človek ima, kadar po dognanju vzrokov in učinkov premišljeno potegne črto čez odlomek življenja ali čez kos zgodovine. Zdelo in zdelo se nam je brez presledkov samo, da je zdaj konec vsega, in temu občutku ni bilo moč uiti. Vsa pota pred nami so bila zaprta, za hrbtom pa smo slutili že mrakove sužnosti, ki so grabili po domovini in po nas. Bolečina in obup si nista znala in ne mogla najti drugega izbruha ko vprašanje: »Kdo je kriv?«
Nikdar v življenju še nismo bili v kakem vihraju tako sami in sami nase navezani kakor zdaj. Bilo nas je le pet, a smo še tako postajali drug drugemu breme. Stopali smo vsak na svojo stran, z lastno usodo za edino družico.
Ne vem, kako dolgo smo postavali v teh osamljenih krogih. Na Jepem pa je to potrto večnost pretrgal zvonek, miren, skoraj svetal glas: »Cemu tako? Božja volja je, da smo tukaj, ne kje zunaj, a vendar živi! Očitno so nam namenjene druge, morda večje reči, kakor pa je emigracija. Storili smo vse, kar je bilo v človeški moči in pameti, da bi se rešili. Božja volja nas je hotela imeti za priče naše sramote in majhnosti. Nečesa je zdaj konec. A ne mi ne tisti, ki nas čakajo, ne moremo, ne smemo živeti od tega. Treba je spet začeti, zakaj božja volja je, da se življenje vsak trenutek znova rodi. Življenje in zgodovina se nikdar ne ustavita. Vsi smo ju dolžni vedno in sproti na novo začenjati ker nam je tako zapovedano od zgoraj!«
Ni se bilo treba ozreti, da je človek vedel, od koga prihaja ta, prepričane vere in bodrega poguma polna beseda. Samo eden med nami je bil to uro česa takega sposoben. On, sloki, dognani, začuda mirni in začuda živi duhovnik s srebrno glavo, božje vdano dušo in kamnito voljo. Dr. Lambert Ehrlich . . .
Kakor zmeraj, tako so tudi ta večer njegove oči zrle čez sedanjost in čez ljudi. A vendar je bil tako pričujoč tukaj, tako zavedajoč se časa življenja kakor nihče drugi od nas.
Po videzu je bil tisti čas na kotorskem bregu kakor zmeraj, v vsem podoben kateremu koli nas tam. Imel je le še več vzroka biti potrt in razočaran, zakaj njega so bili osleparili najbrezobzirneje in najza-hrbtneje. Poklicali so ga na predvečer viharja od doma, češ da pojde kot minister v tujino. Bil je edini strokovnjak za obmejna vprašanja; edini, ki je imel zbranih tovor dokazov o tem, kateri kosi slovenske zemlje so naši od nekdaj in za vselej; edini, ki bi bil po svojem razgledu, po skušnjah iz prve delitve Slovenije in svojih zvezah sposoben, tem dokazom pomagati do veljave ali vsaj do posluha v mednarodnih posvetih. Pod bombardiranji in skozi gnečo umikajoče se vojske se je prebil čez Belgrad do bežeče vlade na eni njenih kratkih postaj, tam pa so nevre-
dni tekmeci že bili odločili drugače.
A vse to ga v naši temni uri ni žalostilo. Bil je prepričan, da je tudi to božja volja. In zaradi tega je bil ta večer, sredi podirajočega se našega sveta, tudi sredi nas tako sam in tako edini. Mi nismo videli ne luči ne poti, on pa je že živel iz novega začetka, tukaj, pri priči, v brk vsemu.
In zaradi tega je bil tiste trenutke v resnici nekaj drugega kakor sicer So ure, ko od Boga zaznamovani nehajo biti ljudje in postanejo več kot to — simboli. Ideje, vere, veličine. Tudi on tedaj ni bil več skromni nevsiljivi duhovnik, ki smo ga poznali izpred oltarja, iz njegove svete besede, in knjig, iz učenja, iz organizacij, s sto področij njegovega dela Bi) je simbol: mož božje volje, njen spoznavalec. Ni svoje vere le ozna njal, temveč jo je živel, za nas, za vse, kar je bilo našega, nič man; kakor zase.
Ob tisoč prilikah sem iz tisoč ust slišal zatrjevanje o božji volji. Najbrž se mi nikoli ni zdelo, da bi bilo kaj več ko beseda, ki jo je bilo težko verjeti. Ta večer je udarila ko nadangelov klic v samoto ognjene groze in ni mogla biti nič ko resnica.
Ce ne bi bila, bi se ni bi bil v nas zgodil čudež. Ko je tisti mirni oddaljeni glas utihnil v šelestu večernega morja, se je v nas skozi vso dolgo bridkost in topo trudnost začela svetiti misel, vedno bolj zavestna in preprostno trdna, da bo po neskončni noči, ki naš čaka, jutri nov prerojen dan za nas, za dom, za svet.
Imel je dve lastnosti, po katerih ni bil dosti Slovenec. Nikoli nobenega stanja, zlasti političnega ne, sprejel za končno. Vsako, naj; bilo za druge lagodno, uspavajoče, ali hudo za maloverne brez jutri, je bilo njemu le prag za naprej ali za navzgor. Zaradi tega je iz vsake stiske takoj iskal prijemljivega izhoda in verjel v rešitev iz nje zasradi poroštva iz zaupanja v božjo voljo. Končno je zanj bilo samo kraljestvo božje na Oni strani.
In znal je osvajati ljudi. S čim, ni nihče znal povedati. Z močjo vsestranskega, genijalnega uma? S širino pogleda, z razumevanjem vsega človeškega, v čemer je slabim zmeraj videl nekaj dobrega? tem, da ni v bližnjem nikdar iskal sebe in zadovoljstva zaradi oblasti nad njim? Z videzom skromnosti in krotke umerjenosti, za katero je pa vsakdo, največ nezavedno, čutil ogenj silnega duha in vere ter se jima rad ali nerad dal podjarmiti? S tem, da je bil vedno vsakomur enak nikdar nad njim, nikoli gospod, kaj šele gospodar? Kdo ve . . .
Tudi mi se tisto bridko uro nismo spraševali, kaj v njem nam je dale blagoslov čudeža. Sprejeli smo ga brez misli kot veliko, neizpodbitne resnico.
• •
Osem let pred tem večerom je bilo povsem drugače. Sredi mladosti ter neugnane volje za nova pota, vzore in boje smo stali pred drugim, drugačnim ognjem: krog kresa na Višarjah.
Tiste čase nismo mladi Slovenci nikjer doma imeli prostora in va rnosti za svobodno besedo, za kovanje bodočnosti. Izpod diktature tujih oblastnikov smo za to bežali tja, kjer ni bilo nad nami druge moči ko prosto nebo in sinji plašč Matere Božje. Sešli smo se tam na njegov prita jeni klic z vseh vetrov raztrgane domovine: iz Prekmurja in Primorja iz soseščine Gospe svete in od jadranskih svetilnikov, iz Štajerske in iz srca našega sveta, iz Kranjske.
Po dnevu ugibanj in načrtov, razhajanj in soglaševanj, složne molitve in nasprotujoče si misli smo kurili sveti, obredni večerni ogenj, ki so mu naša vera in naša pričakovanja daja) še večjo in višjo svetlobo Prepričani smo bili, da ga bo prej aH slej zagledala in pozdravila vsa razkosana domača zemlja. Tam, vrh mejnika naših treh sužnosti, je tedaj boječe, celo ob odporu najbolj zatiranih, vstajala misel o samostojni in združeni svobodni Sloveniji.
S pojemajočim kresom so ugašale pesmi in glasovi. Noč in daljave so nas prestavljale nekam v drugi, sanjski svet. Ko ni nihče več vedel, kaj bi dejal, ali zapel, je iz teme za nami spregovoril on:
»Ni naključje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je božja volja. Božja volja nam prav na Višarjah razodeva, kaj je naloga Slovencev tam, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, prihajajoči od juga, severa in vzhoda, bi se udarili prav tu. Germani, Romani in Slovani bi prav tukaj skušali drug drugemu riniti mejnike nazaj. A naši očetje so bili modrejši od nekdanjih in sedanjih vodij in vojskovodij. Namesto plotu so na ta otok med tremi narodi postavili hišo božjo. To je edini mejnik v Evropi, ki ne Joči, temveč združuje. V višarski cerkvi moJimo vsi eno, čeprav v treh jezikih. Nekoč bo tak mejnik vsa naša domovina, ker mora prav ona vezati Jug s Severom in Vzhod z Zahodom. Sama ne sme biti ne eno, ne drugo, ne tretje, ne četrto. Ostati mora, kar so Svete Višarje. To je božja volja. A to nalogo bo mogla izpolnjevati le v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel na kateri koli strani tujega neba. Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, ne samo čakajoče živimo, ker se božji volji nihče ne sme lagodno izmikati!«
V tistem nočnem, skrivnostnih pobJiskov in neznanih, pritajenih šepetov polnem svetu smo bili bliže zvezdam kakor zemlji. Ob njegovi mehki a neizprosni besedi smo vsaj za trenutke živo čutili, da je božja volja resnica, prisotna povsod: v življenju, politiki, v usodi narodov -če ljudje verujejo vanjo, kakor je veroval on.
• • •
Kadar mislim nanj, zdaj že zdavnaj mrtvega, se mi zmeraj obuja tisti dan v aprilu 1941. Med požirkoma grenčice, ki sem ju v presledku treh ur pil z nekom v samotni gostilni sredi Črne gore, je uradno nehala obstajati država, ki so nam dopovedovali, da bo za zmeraj naš dom in zavetje. Kralj, ki mu krone niso utegnili niti pomeriti, je komaj še pravi čas stopil s prestola,, da je odletel v tujino. O nekdanji oblasti in njenih imetnikih ni bilo več sledu, izginili so, ko da je sonce posijalo na slano Mi smo bili nebogljene priče strahotnemu veličatju konca in človeške majhnosti, za katerima je vstajala pošast kaosa.
Nekje sredi tistih treh ur smo se prebili do ministrskih letal, ki so se že zaganjala za beg brez nas, stežka in hrope, ko da jih zavira naša kletev Te ni mogla ukrotiti niti rosa blagoslovljene vode, ki jo je on, najhuje izdani med nami, med posmehi nevernikov škropil na počasi dvigajoče se stroje in njihov nevredni tovor.
Ob njegovi odpuščajoči veličini nas je na mah bilo našega srda sram. Za sramom nas je zalila samotnost in si je počasi našla edino oporo v njem, ki je ostal z nami do tega konca, da smo v njem začeli čutiti skoraj zadnje poroštvo za življenje samo.
Spričo tega ni čuda, da smo po tistem, kar se je sgodilo nekaj pozneje, doživeli enega najhujših trenutkov v življenju. Vozili smo po samomorilskem ovinku nazaj - kam? - tako hudem, da so se mi na njem nehote stisnile pesti in srce. Preden smo se izgubili med nove skale, sem se naglo ozrl, toliko da sem še videl, kako je izza kamnitega vogla pridrvel naslednji avtomobil, se pognal čez rob ceste ter v loku treščil v neznano praznoto pod njo.
Zavpil sem, da je naše vozilo morda zgolj zaradi divjega glasu obstalo, in planili smo ven. V onem drugem, ki nismo vedeli, kaj je z njim, je bil on. Na tej križevi poti smo prišli ob vse tako, da izgube kogar koli od nas, kaj šele njega, ne bi prestali. Vsaj tako se nam je tisti trenutek zdelo.
Zdrveli smo nazaj do zavoja. Pod cesto, na robu brezna, smo videli avto, ki ni dajal več glasu. Tudi v njem se ni ganilo nič. Bil je čas opoldanske brezupnosti sredi Krasa, kamen je gorel v spomladanski pripeki, brinje je pijano dišalo in nekje je škržat pel mrtvaško uro.
Ne vem, kako smo ga potegnili iz hromega stroja. Ležal je pred nami siv na sivi čeri, v obraz bled in miren, ko da se ni zgodilo nič. Petero ušes
se je v strahu napenjalo, da bi slišali, če mu bije srce. A preden smo se prepričali, če je živ ali ne, je odprl oči in spregovoril mimo ko zmeraj:
»Nič ni hudnega. Malo me je pretreslo. Božja volja je, da sem ostal. Morda zaradi vas. Nič ne bodite potrti. Zdaj ne bo več utvar in bomo znali hoditi po pravi poti. Po poti lastnega spoznanja. Čaka nas veliko delo. Božja volja je, da prebolimo vse, kar smo te dni videli in trpeli; da živimo.«
Njegov spet trdni, kakor iz večnosti prihajajoči glas, je preglušil naš smrtni čas na tisti trpki planjavi. Iz njega je znova zvenela resnica, večja od vse žalosti sveta, od strahote njegovih polomov in od človeške
poniglavosti. Resnica o božji volji.
• •
Tivat, v Boki Kotorski. . . Tisto prvo noč po izdaji smo prespali tam, nekje v senci dremave vile, v udobnih avtomobilih, nezapisani dediščini po pobeglih dveh slovenskih ministrih; v varstvu njihovih zvestih orožnikov, ki so videli v nas zadnji, simbolični ostanek državne oblasti. Tak vedez nam je poleg vozil dajalo še nekaj zunanjih znamenj: pisalni stroj, ki ga je iz Belgrada prinesel eden med nami, uradnik zunanjega ministrstva; pečat ministra brez portfelja, edini za vso vlado, ki ga je meni, tri dni šefu svojega kabineta, zaupal Franc Snoj. Z njim smo dajali službeno moč slovesnim nalogom za redke urade, ki so še poslovali in od katerih smo zahtevali podporo — streho in kruh — »U ime Nj. veličanstva Kralja Petra II. Karadjordjeviča, i u saglasnosti sa pretsed-nikom ministarsko saveta . . .,« čeprav ni nikoli prišla.
Drugi dan smo navsegodaj našli zapuščeno cerkev in se zatekli vanjo za jutranjo mašo, ki jo je bral on, edini posvečeni med nami. Hostije je k sreči prinesel od doma, nekaj vina nam je ostalo s poti do sem. Veseli svetniki so začudeno strmeli na našo potrtost, ki je hrepenela po glasu od Boga. Od drugod, se je zdelo, nam ga ni bilo več moč pričakovati nobenega.
Dejal je, da ne bo pridigal. A ko nas je pri zadnjem blagoslovu videl spet nekam nejeverne, je le spregovori):
»Zaradi hudega okoli sebe se ne zavedamo, da živimo velik trenutek. Naša navzočnost spreminja to cerkvico v zadnji kos svobodne slovenske jemlje. Taka je božja volja. Naš vladar je zdaj le še Mati božja. Z Višarij, z Brezij, z naših žalostnih in veselih gora. Njej v čast in za dokazi naše vere v bodočnost zapojno edino himno, ki jo imamo od vseh naših začetkov!«
In zadonela je »Ti, o Marija, naša kraljica,« najprej z močjo angeJskej pozavne iz njegovih ust, zatem boječe iz naših, dokler nismo zadnje prošnje peli vsi v nem trdnem zvenu, vsi v rastoči žeJji, da bi nas slišala
daljna domovina, ki nismo vedeli, kaj je to uro z njo.
• • •
Dolgo dopoldne smo prestrmeli na obrežju praznega zaliva, z očimi, zabadanimi v njegova vrata, da bi videli kdaj se bo njih prikazala obJju-| srednJih šo)ah v Murski Soboti, v
KULTURA
• Slovenski pevski tabor.
V Šentvidu pri Stični bo 22. junija četrti Tabor slovenskih pevskih žborov pod geslom "Pojo naj ljudje". To pevsko srečanje je postalo največji pevski nastop v Sloveniji. Letos se bo vršil po zaključku gostovanja zamejskih zborov na Dolenjskem. Za ta ljudski tabor slovenske pesmi, na katerem bodo združeni zbori zapeli 11 ljudskih pesmi, se je doslej prijavilo že nad 120 zborov.
• Koroški kulturni dnevi.
Letošnji Koroški kulturni dnevi v Celovcu so bili posvečeni predšolski vzgoji otroka, s posebnim poudarkom na dvojezično vzgojo in jubilejem iz novejše zgodovine koroškega ozemlja.
t DR. FRANC SUŠNIK
Umrl je profesor, pedagog, pisatelj, slovstveni zgodovinar in kulturni delavec v najžJahtnejšem pomenu besede. Njegovo temeljito in obsežno delo je pognalo globoke korenine ne samo v Ravnah in Prevalju, njegovem domačem kraju, temveč tudi v Koroški na obeh straneh meje in v širši domovini Sloveniji. Umrl je 22. februarja v slovenjegraški bolnici v starosti 82 let.
Dr. Sušnik je obiskoval gimnazijo v Celovcu, germanistiko in slavistiko je študiral v Zagrebu in Ljubljani. Leta 1924 pa je bil na zagrebški univerzi promoviran za doktorja filozofije. Od leta 1922 dalje je služboval kot profesor na
bljena »angleška Jadja«, ali kdaj morda še kje bliže vzniknila iz vode podmornica in nas odvedla v prostost. Začenjal nas je grabiti glad, a namesto kruha je bil povsod le kamen.
Proti poldnevu je nekdo prinesel novico, da je edina cela in odprta gostilna v mesecu dobila nekaj ovnov za kosilo. V naglem koraku smo se napotili tja. Vrata je oblegala lačna množica, največ v uniformah s pozlačenim našitki na ramah. A na pragu je stala košata, Še mlada, lepa, močna ženska ter na oko in po svojem merilu odločala, kdo je vreden kosa mesa in vina pod njeno streho.
Začeli smo se s prestradno silo riniti čim bliže vhodu in njegovi stražnici, a nas je brž zavrla njegova mirna beseda
»Počasi in zlepa, gospodje! Ce je božja volja, bomo tudi mi dobili svoje. Ce ne, pojdemo iskat drugam.«	c
Se preden je dobro končal, je ženska planila s stopnice in je bila trenutku pri nas skozi vso kričečo gnečo, ne da bi vedeli, kako. »Gospod profesor, kaj pa vi tukaj?« »Bežim pred Nemci. In ti prijatelj prav tako.« »Pa vas niso ministri vzeli s seboj? Včeraj so ušli na Grško.« »Niso. Ni bila božja volja. Zdaj iščemo česa za pod zob. Smo še tešč.« Potegnila ga je za roko in v trenutku, dveh smo bili skozi vse osuple gruče vojaščine in skozi vrata. Povedala mu je ime in spoznal jo je, da je nekdaj bila v Marijini družbi za služkinje, ki jo je pri vseh svojih učenih nalogah in javnem ugledu dolga leta vodil v ljubljanskem Rokodelskem domu. Skoraj s solzami v očeh nam je pričarala mizo v oddaljenem, za silo mirnem kotu in nenehno spraševala, kaj, kako, zakaj, da ji skoraj ni utegnil odgovarjati; vse v zatajevanem presenečenju nad svidenjem.
Dobili smo mesa, kruha, vina in obilju, da se je vse nevoščljivo in radovedno čudilo njeni skrbi za resnega, dostojanstvenega, prezgodaj sivega duhovna z zasanjanim obličjem, ki si še sredi te zmede sovraštva in strahu upal nositi črnino s kolarjem.
Po jedi smo si mi posvetni prižgali cigarete. On se je rahlo presedel in se zagledal v mizo ne daleč od naše. Za njo je bila skupina tuje, elegantno oblečenih, zmrdavo vzvišenih ljudi, ki so pili žganja in premišljeno kadili cigare. Njegovo strmenje je pretrgala naša skrbnica, Marte iz evangelija, če je kdaj katera bila. »Bi še kaj? O gospod profesor, mar nimate cigar?« Ni jih imel, čeprav so bile morda edini zemeljski užitek, kateremu se pri svoji askezi ni odpovedal. Ni jih imel, ker je namesto njih na zapoznelem begu iz Ljubljane čez Belgrad, Srbijo in Bosno pa do sem tovori! s sabo težka kovčega, polna dokazil o naši pravici do slovenske razkosane zamlje, edini mednarodno kaj vredni arhiv, ki smo ga tedaj kje imeli. Rahli dim od tuje mize mu je zdaj moral še ostriti potrebo po tem tolažilu
Gostilničarka je naglo stopila k gospodom v sivem ter začela najre-snejšemu praviti nekaj na uho. Pogledal jo je nejeverno, potem pa pokazal na skrinjico pred sabo. Vzela je iz nje zajetno smotko, jo v vzdignjeni roki odnesla do nas ter jo dala njemu: »So Angleži. Rekla sem , da rada kadim cigare.« Oni tam so strmeli za njo; radovedni za usodo svoje dragotine. Potem so s krikom prebili togost in se spustili v ploskanje. Pritegnila jim je vsa gostilna.
Bili so od bežečega angleškega veleposlaništva v Jugoslaviji z ambasadorjem na čelu ...
Po kosilu se je opravičil in šel po svoje. Morda na brevir, na katerega niti pod bombami ni pozabil. Dobili se bomo čez triure pri avtomobilih.
Božje volje tokrat ni omenil, a nam je vera vanjo utrdila. V malem nas je morda prepričala še bolj ko v velikem . .. Ko se je vrnil med nas, je spet mirno, kakor vselej, začel: »Dobil sem se z Mr. Greyem, prvim tajnikom britanske ambasade. Njega in druge je zanimalo, kdo smo, kaj hočemo, kam mislimo. Poslanik mu je naročil, naj me poišče in zve. Povedal sem mu, da ste nam naša ministra obljubljala rešitev ven kot svojim sodelavcem in kako sta nas v Nikšiču nešportno pustila na cedilu. Morda je o nas že kaj vede), zakaj vprašal je, če je med nami ta in ta .PredočiJ sem mu slovenski problem in stisko. Poslušal je in nazadnje dejal: 'Kaže, da bi se mi, diplomatsko osebje držav pod nemško zasedbo in morda še kdo drugi, Je utegniJi rešiti iz te pasti. Ne morem seveda obljubiti ničesar. A če poj-de kdo iz te jugoslovanske tolpe tukaj z nami, bo to vaša slovenska skupina. Računamo na podmornico jutri zjutraj. Seveda se bo vse držalo nas, zaradi česar se bomo z lažnimi šepeti o odhodu skušali otresti čim več balasta. Vi se ne dajte begati. Danes podnevi ne bo nič. A ob sedmih zvečer bodite vso noč pred vilo, kjer stanujemo mi. Dokler bo luč na vogelnem oknu, se ne ganite nikamor. Sprožili bomo nekaj alarmov za znebitev nezaželenih, a se ne menite za to. Ko bo ugasnila svetilka, se pripravite. Drugo boste zvedeli tedaj.« Premolknil je ter nas pogledal, potem pa je dejal:
(Dalje na naslednji strani)
Beogradu in na klasični gimnaziji v Mariboru. Ob okupaciji Maribora je bi) ravnatelj učiteljišča. Vojni čas 1941 do 1945 je prižive) v PrevaJjah, v gestapov-skem zaporu v Celovcu, v kon-finaciji v St. PavJu v Labotski dolini in v koncentracijskem taborišču Dachau. Po povratku iz Dachaua je prevzel vodstvo novo ustavljene gimnazije v Ravnah, do svoje upokojitve leta 1962, ko je prevzel vodstvo Studijske knjižnice do svoje smrti.
Dr. Sušnik je bil priljubljen vzgojite!, predavatelj in govornik. Napisal je več samostojnih knjig, med katerimi je najpomembnejša Pregled svetovne književnosti. Pred smrtjo je pripravljal drugo izdajo. Kot človeka ga je odlikovala velika prisrčnost in preprostost. Umrl je velik Slovenec.
Delavci — lastniki podjetij?
Ker je večina lastnikov kapitala interesirana predvsem na kar največjem dobičku, se posebno v dobah gospodarskega zastoja večajo primeri, ko opuste manj dobičkanosna podjetja in puste delavce na cedilu. Posebno v krajih, kjer je to edina industrija, lahko pomeni tako početje tudi gospodarsko smrt cele občine. V več primerih so skušali delavci sami rešiti položaj na ta način, da so prevzeli (z nakupom dobršnega dela delnic in večkrat znatnih posojil od javnih obJasti) vodstvo podjetja sami. Pri tem se pojavlja zlasti v vtečjih podjetjih težava, da večkrat delavci ne razpolagajo z zadostnim znanjem, da bi uspešno vodili podjetje in zagotovili prodajo svojih izdeJkov. V Kanadi je sedaj več primerov, ko je uspelo najti primerno kombinacijo upravnikov in delavcev, ki je v kratki dobi spremenila izgube v dobiček ter teko ohranila ne samo podjetje, ampak tudi delovna mesta delavcev in gospodarstvo podlago občin. Upravniki vztrajajo na 51% lastništvu, ki jim omogoča svobodo v odločanju. Upravniki organizirajo tudi potrebna posojila in včasih direktne podpore, delavci pa vložijo približno y4 potrebnega kapitala. Kot,lastniki so preko svoje strokovne organizacije seveda aktivno udeleženi pri važnih odločitvah. Ker postanejo tako bolj neposredno zainteresirani na uspehu podjetja, povečajo svojo storilnost in so bolj pazljivi glede vsake potrate ali poškodbe. S povečano storilnostjo se teke tovarne lahko zopet dobro uveljavijo na trgu in nekatere celo razširijo svoje obrate.

NOVO PRIZNANJE SLOVENCEM V SVETU
Poglavje o Koširju v ameriški publikaciji
Dne 22. julija 1979. je Clevelandu izhajajoči ameriški dnevnik "The Plain Dealer" objavil sliko mehiške znamke v čast Angleža Sir Rowland Hilla kot izumitelja poštne znamke. Ameriški časnikar Stephen Esrati je po avstrijskih virih omenil tudi "Laurenza Koschierja iz kraja Bischooflsack na Kranjskem (Up-per Carniola), v čigar čast so leta 1979 Avstrijci izdali znamko. 2e 5. avgusta istega leta pa je ta največji ameriški dnevnik v državi Ohio objavi) nov članek pod naslovom "Slovenian Historian Clarifies Issue" (Slovenski zgodovinar pojasni zadevo), kjer objavlja poročilo univ. profesorja dr. Edija Gobca o Slovencu Lovrencu Koširju iz Spodnje Luše pri Skofji Loki kot resničnem očetu poštne znamke. Poročilo je bilo za uredništvo tako prepričljivo, da je ob sliki jugoslovanske znamke ( s sliko Koširja in njegove rojstne hiše iz leta 1948) tiskalo vrstico: "Lovrenc Košir je izumil znamko."
Čeprav so slovenski listi v Clevelandu o tem slovenskem uspehu v ameriški javnosti molčali in je nek pristranski uvodničar le pet dni po objavi čalnka v ameriškim časopisu udaril po ljudeh, ki posvetijo pretežni de) svojega življenja odkrivanju raznih slovenskih velikanov, kar je enostavno ožigosal kot šovinizem in pretiravanje, ki se mu tujci smejijo, so na srečo tujci pokazali
mnogo več spoštovanja do slovenskih podvigov kot ta slovenski uvodničar. Ne poznamo nikogar med skoraj pol milijona naročnikov ameriškega lista, ki bi se bil posmehoval slovenskemu očetu poštne znamke Koširju. Pač pa sredi avgusta dobil prof. Gobec pismo iz ameriške prestolice Washingtona, v katerem mu je ameriški znanstvenik in filatelist dr. Abdul G. Khan sporočil, da mu je nek ameriški prijatelj iz Clevelanda poslal izrezek o Koširju iz dnevnika "Plain Dealer". Dr, Khan, ki je zaposlen kot višji analizator pri ameriškem ministerstvu za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo, je profesorja Gobca naprosi), naj napiše obširnejšo angleško razpravo o Koširju in obljubil, da jo bo objavil v knjigi "Austro-Hungarian-Slavic Postal History Project" — to je, v ameriški in mednarodnipublikaci-ji o zgodovini pošte v avtrijskih, madžarskih in slovanskih deželah. Pred kratkim je prišla na trg 104 strani obsegajoča angleška publikacija, ki objavlja kot "special feature" (izredni prispevek) obsežno in skrbno dokumentirano razpravo o Slovencu Koširju kot očetu poštne znamke.
Prof. Gobec v razpravi najprej predstavi zgodovinsko in sociološko ozadje in zorni kot, iz katerega je treba ocenjevati Koširjevo delo na področju
poštnih reform in izuma poštne znamke. V drugem delu razprave objavlja Koširjev življenjepis in v tretjem delu prikaže Koširjeve dalekosežne poštne reforme, ki so žal od začetka naletele le na gluha ušesa ljudi, ki niso znali ceniti njegovih misli in dela. V četrtem delu razprave avtor primerja Koširjev doprionos s predlogi Algleža Sir Rovvland Hilla in Škota James Chalmersa, ki sta bila doslej v svetu najbolj priznana kot očeta poštne znamke. Z močno dokumentacijo iz angleških, nemških, slovenskih, srbskih in francoskih virov končno avtor neizpodbitno dokaže naslednje zaporedje prvih predlogov za uvedbo poštne znamke, r
1.	Slovenec Lovrenc Košir je poslal svoj predlog za uvedbo poštne znamke avstrijskemu finančnemu ministerstvu decembra, leta 1835;
2.	Anglež Sir Rowland Hill je prvič predlagal poštno znamko januarja, leta 1837; in
3.	Skot James Chalmers je, v kolikor je mogoče dokazati, predložil svoj predlog za poštno znamko šele februarja, leta 1838.
Glede zgornjih datumov za Hilla in Chalmersa se v glavnem strinjajo vodilni angleški strokovnjaki, kot tudi važnejši pro-učevalci poštne zgodovine drugih dežel. Na strani 65 prof. Gobec objavlja fotografsko reprodukcijo pisma avstrijskega poštnega ministerstva z dne 22. maja 1836, v katerem ministerstvo potrjuje sprejem Koširjevega predloga nalepne poštne znamke z dne 31. decembra leta 1835. Tako avtor z verigo dejstev in neizpodbitnih dokumentov dokaže, da je resnični oče ali izumitelj poštne
znamke Slovenec iz okolice SkofjeLoke, Lovrenc Košir. Urednik publikacije dr. Khan pa je zapisal, da je ta razprava izreden doprinos k svetovni zgodovini pošte in poštnih reform, saj je to doslej najizčrpnejše delo o Koširju v angleškem jeziku. V poglavju sta objavljeni tudi sliki jugoslovanske in avstrijske znamke v čast Koširju, poleg slik Škofje Loke in Ljubljane. Ker bo ta publikacija prodrla tudi v vodilne knjižnice in na poštna ministerstva številnih držav in jo je uredništvo že razposlalo tudi vodilnim filateJističnim organizacijam po vsem svetu, obstoja upanje, da bo svet dobro stoletje po Koširjevi smrti končno priznal Slovenca Koširja kot resničnega očeta in izumitelja poštne znamke.
Naj tu še omenimo, da je Slovenski ameriški inštitut Slovenian Research Center of America, ki ga vodi prof. Edi GoSec, že lani poleti sprožil akcijo za izdajo ameriške znamke v čast Koširju. To akcijo je že podprl vodilni ameriški filatelist, dr. Khan, ki osebno pozna vrhovnega ravnatelja ameriških pošt, Mr. Bolgerja, s katerim je zastopal Ameriko pri odkritju poštnega muzeja v Parizu. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da je generalna direkcija mehiških pošt dne 5. decembra 1979 sporočila prof. Gobcu, da so v Mehiki ustanovili posebno komisijo, katere naloga bo, da skrbno prouči delo in zasluge slovenskega poštnega reformatorja Lovrenca Koširja.
Kdor koli bi želel podpreti izid ameriške poštne znamke v čast Koširja, naj to željo sporoči na naslednji naslov:
Hon. William F. Bolger, Postmaster General, 475 L'Enfant Plaza West, S.W., Washington, D.C. 20260 USA.
Slovenski ameriški inštitut pa vabi slovenske organizacije, ustanove in ugledne posameznike, da se zavzamejo za izid Koširjeve znamke tudi v raznih drugih državah, kot n.pr. v Italiji, Franciji, Nemčiji, Sovjetski zvezi, Argentini, Braziliji, Avstraliji in drugod. Organizacije in ustanove, ki se bodo resno zavzele za nada-Ijni Koširjev prodor v široki svet, dobijo brezplačno kopijo dr. Gobčeve razprave in dokumentov, če pišejo na naslov:
Slovenian Research Center of America, Inc.	,
29227 Eddy Road Wil)oughby Hills, Ohio 44092 USA.
Naj mimogrede omenimo, da bo izšlo poglavje o Koširju tudi v obširni angleški knjigi o slovenski dediščini, ki jo je skupaj s sodelavci pripravil prof. Gobec in ki izide v nekaj mesecih.
Veseli smo, da vkljub vsem težavam in polenom slovensko ime prodira v svet in <se tako ILovenci tudi v svetovni javnosti vedno bolj uveljavljamo kot izredno žilav in ustvarjalen narod.
__S.R.C.
MOZ 30ZJ£
»Tako je govoril ABglež. Zdi se, da se bomo le rešili, zase in za druge. Saj veste, po čigavi volji. . . Stopimo v cerkev . . .«
Bili smo brez glasu in brez misli. A nezavedno je začelo rasti v nas nemogoče, neverjetno, fantastično upanje. Kaj je res kje svoboda celo za nas?
• • •
Čakali smo do enih po polniči. Luč je gorela mirno, skoraj v posmeh hrumnemu, zmedenemu zagajanju vozil in ljudi, ki so trikrat zdrveli kdove kam. Mi smo po vsakem potihnenju topo zadremali ko od čudne brezvoljnosti pred ciljem. Cul je samo on in molil in nas začasa prebudil. Sami bi se bili težko. »Luči ni več. Bodimo pripravljeni, v božjem imenu!« Od nekje je prilezla sikajoča beseda:
»Vsi za voznikom z utripajočimi rdečimi svetili! Ne se ustavljati, ne zavijati nikamor!«
A naših avtomobilov ni bilo več. Nad državno so ubupali celo njeni najbolj trdni varuhi, žandarji; poslednji dokaz, da je res ni več. Pobegnili so v kdove kako rešitev brez nas, do pred nekaj urami svojih gospodarjev.
Toda Mr. Grey nas je s svojo imperialno besedo potaknil v vozila danskih, belgijskih, grških, holandskih in norveških diplomatov. Začele so se ure pošastnega, sanjskega dira navzgor, navzdol, v bolečih skokih, po ovinkih brez števila, kjer nas je naglica metala navzven; iz teme v temo, zmeraj v strahu pred izdajalskimi odbleski mesečine z morja; v skrbi za pešajoče stroje; pot na konec najdaljše noči v življenju.
Ob svitu, ko se je zdelo, da moramo biti že čez vso Albanijo, morda kje v Grčiji, smo se upehani ustavili na tivitskem bregu od včeraj, ob robu katerega je pa zdaj čakala velika motorna jadrnica, na njej mornarji v angleških pokrivalih. Proti ladji se je navzlic nočnim ukanam rinilo nekaj malega ljudi, za nas, preplašene, še zmeraj dosti preveč.
Bili smo med zadnjimi v nočni kači vozil in zadnji tudi zdaj v tej jutranji vrsti čakajočih rešitve. Stali smo mirno, čeprav podrhtevaje od poslednje skrbi, ali bo ali ne bo. Nekdo je s krova klical imena izbranih. Stražnik na stopnicah je za nas neznansko počasi preverjal izvoljene, ki so se poganjali predenj.
Politik, ki je tudi prehiteval dr. Ehrlicha na begu za kraljem in vlado od Belgrada do Sarajeva, a je njega prav tako prenagal naglejši, spretnejši dirkač, je zdaj opblastno stopil do nas in skoraj zarežal:
»Profesor, kaj zaboga čakate! Stopite naprej in zahtevajte, naj nas spuste na krov. Povejte jim, da sem tu jaz. Morajo me poznati!« On ga je brez zamere pogledal ter tiho a trdno dejal: »Ne! Ce je božja volja, bomo prišli na vrsto tudi mi. Obljubili so mi, da nas bodo vzeli s seboj. Vem da nas bodo, če so rekli in če jih kaj poznam.«	i
»Vraga poznate in veste vi! Ce bi vodil skupino jaz, bi bilo drugače!« je surovo odvrni) politik.
»Prav, pa poskusite vi!«je vdano odgovoril mož božje volja in se zazrl v vse svetlejše nebo.
Oni se je zrinil do stopnic in začel nekaj zaupno, sladko in ponižno dopovedovati mornarju, poldrugemu od njega. Vojak je imel oči samo za gnečo krog sebe in ni bilo videti, da bi ga poslušal. Potem mu je potisnil v prsi samokres. Mogočnik, na mah neznaten, je prihuljeno preskočil vse stopnice nazaj ter se izgubil k dami, ki ga je čakala ob robu množice. Poslej ga nismo več videli ves teden, ki smo ga preberačili v iskanju zavetja po kotorskih mestecih, ne vso dolgo vojsko.
Držal se nas je tam od Nikšiča in se vedel, ko da bi mu kdove zakaj bili dolžni družbo in pomoč. Zdaj sem se spomnil, da je vso pot plašno ugibal, kdo bo zasedel Boko, ali Mussolini ali Hitler. Se davi je dejal, da bo skušal priti do Nemcev, če nas bodo Angleži pustili na cedilu. Skušal sem razvozlati uganko nasprotja: mi bežimo pod Nemci, on hrepeni podnje . . .
A preden sem bil vprašanju do kraja, je s krova zadonelo: »Dr. Ehrlich and his folk!«
Bilo je preveč in navzlic pričakovanju prenepričakovano in preres, da bi se bili utegnili predramiti v radost. Ne vem, kako smo zlezli, ali zleteli, mimo straže in ograje. Ni se bilo v nemi sreči moč niti spogledati, pa so nas motorji že sunili od brega. Za nami se je zagnalo v vodo nekaj desetin nasedlih, a tiste redke, ki bi bili morda zlezli na varno, so vojaki s težkimi škornji zbralci v morje in jim za slovo streljali v vodo. On pa je obzirno vzel iz žepa molek in začel prebirati jagode na njem.
• • •
(Nadaljevanje« prejšnje strani)
Vse dopoldne smo se vozili vzdolž vijugastega brega v zalivu. Dva, trikrat smo se ustavili v gostih sencah, da so povsod spustili na kopno po enega skrivnostnega moža, ki se je z zagonetnim bremenom izgubil v strmino, ne da bi se bil ozrl. Navzlic nagnetenosti je bilo na ladji pritajeno kakor po izpolnitvi velikega pričakovanja in v želji po še večjem. A po nekaj minut smo zaslišali roteč glas, ki je ponavljal zmeraj isti klic v radio. »Ovdje trabakul Sveta Marija! Javite se!« ter pred njim in po njem nekaj nerazumljivih številk. Proti poldnevu je prošnja utihnila. Upanje, ki je z vsako ponovitvijo žgoče upadlo, je z molkom spet vzraslo. So dobili zvezo, odgovor?
Tedaj smo bili že zunaj kotorskih tesni, se bližali Budvi ter se nazadnje pripeli na njeno nabrežje. Angleži so začeli počasi stopati z ladje. Kake druge ni bilo nikjer, ne blizu ne daleč.
Mr. Grey nam je pomignil, naj gremo za njimi. Nosili smo angleškega, skoraj otroško mladega, sestreljenega, vzdihuje umirajočega letalca, ki so nam ga oddali ribiči s čolna nekje pred Zeleniko. Z obraza dr. Ehrlicha, ki ga je tajnik potegni) v pogovor malo od nas, smo skušali razbrati, kaj nas čaka. Ni izdajal ničesar. Ne presenečenja, ne razočaranja, a nazadnje sta si z Angležem stisnila roko. Ko je stopil do nas, se mu je glas prvič v teh neskorčnih dneh malce tresel:
»Podmornica ni mogla po nas. Tam zunaj je zbrano vse laško vojno ladjevje z Jadrana in skozi njegov obroč se ne da. Od Dubrovnika prihajajo po obali Italijani, čez Črno goro hite sem Nemci. Angleži bodo ene ali druge pričakali v Budvi. Njim, diplomatom, se ne bodo zgodilo nič Za nas sodijo, da je boljše, če nas eni ali drugi ne bi zajeli v njihovi družbi. Želijo poguma in sreče nam in Sloveniji.«
Prenehal je, ko da mu je pošla vsamirna moč, potem pa je brž začel prosojno, preduhovljano ko po navadi: »Ni bila božja volja. Treba bo začeti misliti, kaj zdaj in za naprej. . .«
• •
Cez tri ure potrtega, obupanega, bodočnosti praznega molka, iz katerega nas je drami) on, smo bili v Hercegnovem, kamor so se prav tedaj oprezno pomikali prvi laški bersaglieri na motorjih. Zmagovito se je na njih zdelo samo dolgo perje, vihrajoče s pološčenih klobukov.
Ob cestah jih je čakalo na tisoče vojakov bivše kraljeve vojske, največ častnikov. Nekateri so previdno salutirali, drugi zrli v tla, večina na nikamor, samo bili so tam. Niti eden pa ni vzdignil samokresa, ne iz srda na sovražnika, ne od sramote nase . . .
Cez deset dni smo po preplašeni, zlih pričakovanj polni noči stopili z vlaka na dolenjski postaji in boječe hiteli v sredo mesta, ki se nam je režalo z valovi belo — rdeče — zelenih zastav. To je bila Ljubljana, komaj po treh tednih od slovesa, spet prva dekla še enega .tujega gospodarja . . .
Preden smo se razbegnili vsak proti svojemu zaskrbljenemu domu, nam v slovo dejal samo:
»Odpočijte se in se skušajte znajti. Ni vseh dni konec, čeprav se nam tako hoče zdeti. Potem se bomo dobili za tisto, kar nas še vse čaka. Ne pozabite: bodočnost se vsak dan sproti začenja. Tudi za nas, z božjo pomočjo.«
• •
Čutil sem njegovo vero v božjo voljo ob neštetih prilikah, a morda nikoli tako ko ob tem razhodu. Bil sem zmeraj njegov spoštovalec, včasih nasprotnik, včasih sodelavec, vedno pa priznavalec te njegove veličine, ki se je kazala v molitvah, v njegovi skrbi za bližnjega, v njegovi delovni ljubezni do slovenstva, v tisoč različnih dejanjih njegovega svetaga, neutrudnega, nesebičnega življenja.
Nisem imel žalostne sreče, da bi bil videl njegove oči tisti veličastni trenutek, ko je kot žrtev bratovske-slepote in tujčeve krivice ležal v vencu svoje krvi pred Ljudskim domom v Ljubljani, *) tam, kjer mu je slovenska morilska roka ustavila korak in dih, ko se je vračal s poslednje božje poti, na katero je romal vsako jutro za svoj zatirani narod, trpeč v treh ognjih.
A ko so njegove ugašajoče oči zrle tja, kjer je njegovo ljudstvo doslej našlo edino svobodo, v nebo, vem, da je ostal zvest sebi in resnici, katero je oznanjal in živel; da je tudi tedaj, na pragu poslednjega, največjega razodetja šepetal svojo edino oporoko: »Vse, tudi to, je božja volja!«
•	Baragov koledar za 1. 1980
je posvečen spominu 150 letnice Baragovega prihoda v Severno Ameriko. Ker bo v ZDA 1. 1980 posvečeno družini, prinaša koledar za vsak mesec sliko Barage v položajih, v katerih je razvidno, kako si je prizadeval vzgajati, reševati in pomagati odpravljati krivice. Slike je narisal Robert Boch, njegova žena Anita pa je prispevala besedilo. Letna članarina Baragove zveze je $5.-, I dosmrtna pa $50,- Naslov: Cause 1 of Bishop Frederic Baraga, 239 Baraga Ave., Marquette, Michigan 49855, U.S.A.
•	Nekoč sloviti radijski duhovnik Charles Coughlin je umrl v starosti 88 let. Njegovi radijski govori od. 1. 1926 do 1940 so našli velik odziv med občinstvom. Cenijo, da so ga poslušali v 30 milijonov domov. Ostro je napadal Zide in komuniste. Cerkev je dosegla, da je I. 1942 prenehal s svojimi oddajanji in pisanjem. Kot župnik pa je deloval še do svoje upokojitve 1. 1966.
(1946, 1979)
) 26. maja 1942.
t nekateri to celo zanikajo), ampak obenem tudi družba oseb in da je ta zn« /nost izražena tudi v poslovanja zadrug (en glas brez ozira na število deležev, omejena višina obrestovanja deležev, itd.). Tudi vzgojno poslanstvo zadružništva ter služba človekovim potrebam sta naglašana. Večina piscev pa vendar razpravlja o bolj tehničnih problemih zadružništva.Znana so tudi dela, ki govore o zadružništvu kot o srednji poti med kapitalizmom in komunizmom, toda ta poudarjajo bolj zgodovinsko iz-prižano pomanjkljivost obeh in le redki (ena taka izjema je Weip-pert) utemeljujejo zadružništvo na dvojnosti človekove narave kot Veber.
Kot sem že omenil, je treba čestitati tako Slogi kot Zorku Simčiču, da so pripravili in izdali to knjižico. Skoda je Je, da zbirka ni bolj popolna. Na razpolago sta namreč dve bibliografiji Vebrovih spiso: Serafin Začevič, O.F.M., France Veber, Idejni razvoj slovenskog filozofa. (Esej z bibliografijo je bil objavljen v reviji Osoba i duh, VII/1 Madrid 1955) ter Ludvik BarteJj, Bibliografija. Dela dr. Franceta Vebra, prikazi in ocene njegovih del ter razprave o njegovi filozofiji (Ljubljana 1972). Zlasti Začevičeva bibliografija omenja precej dodatnih del, tako da Simčičeva trditev, da predstavljajo ti članki vse, kar je o zadružništvu izpod njegovega peresa- izšlo" (str. 12), ne odgovarja stvarnosti.
Od 15 nabranih člankov in razprav niso bili vključeni: Morala in zadružno gibanje (Zadrugar, 1934, str. 97-100) ter Zadružna misel in politika (Zadrugar, 1936, str. 65-68), ki sta dejansko del razprave Etika zadružne misli (Slovanski svet) kot tudi Masaryk in zadružništvo (Zadrugar, 1937, str.. 353-356), ki je bil poklon češkemu državniku.
Članki so objavljeni v kronološkem redu, čeprav Simčič ne daje podrobnejše oznake virov
L
/
"LE CAFE"
25 Belair St. Tel. 967-5911 TORONTO
/	Marta in Bob
/
/

Zormann & Tompa Insurance Agencies Inc. I
CAD • na • MOBTGACC • Lltt • 730 BDOW)*S LINE. TODOKTO M8W 3W1 • 252-4666
V slučaju, da prodajete ali kupujete novo hišo, se prav tako lahko obrnete na me.
JOHN O TOMPA
Spoštovani.
!® bila ustanovljena NOVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AutNOlJA, katera vam nudi vse vrste zavarovanja. Videli smo veliko potrebo ^afenfili, katera bi lahko hitro in poceni izpolnjevala potrebe mnogih Slovencev. Ob prihodnji priliki v zvezi z zavarovanjem za avto hiše požar
Ln živjjenska, se lahko z zaupanjem obrnete na t v£0,a 6 let"a Praksa P" drugih zavarovalnih podjetjih vam garantira najboMši servis. Prepričajte se sami.
Vaš za varnost in uslugo John Tompa Bus. 252-4666, Res. 252-2766
P.S. Izpolnjujemo tudi Income Tax. Pridete lahko direktno. _730 Brown's Line, na nasprotni strani Slovenske Cerkve.
Tel.: 252-37{J7 726 BROVVN S LINE, TORONTO
M8VV 3W1
Zormann
C CO RfAL [SIAll LTD
ZALOŽBA PROflETEJ
»io
Integriran (zbor razprav, v katerih s« avtor, profesor ekonomije na Univerzi Dn Orleans, spoprime z nekateri«) pereJim vpraianji modernega slovenskega obstoja. 2 analltitno prodornostjo ekonomista, Izvirnimi pogledi In v kitnem jeziku uvaja bralca v dinamiko slovenske druibe. Njen neizprosni boj >i uveljavitev slovenščine, njen gospodarski dvig 1n njena pot k nedji zallvljo v novi luii. Nekatere obravnavanih Um: odtujevanje, razvoj gospodarskih organizacij, osvobajanje Žensk, ekonomika naravnih jezikov, regionalni razporeditev zaposlenih v SKS, meddrlavna industrijska cona na krasu, zamejska problematika z evropskega vidik«, demografska struktura amerijkih Slovencev.
Dokumentirana, aktualna knjiga, ki spodbuja k diskusiji, sodi v roke slehernega raz-milijajoCega Slovenca, te posebej pa družboslovcev. KeroJaJte Jo prek knjigarn ali pa naravnost pri zalotbl:
Toussaiht Hočevar SLOVENSKI DRUŽBENI RAZVOJ
izbrane razprave
In thit inttgrattd oclltotion of tutut tho 0kthor, Trofootor of Zoonariot at tho Univmitt of Mtu OrUau, prooidtt tnriflm into taliont problmnt of Slovtnt tonal dtvtiopmuc. Tht dooMn.fi. armo-orionttd tac* oovtrt a vido m> of tepiot. inoUtHne tht rolt of tthnioit)/ in oooncmit dtvtlcpmz, formo of buointu organitotion, tlim>-tion. ttotut of uattn, ooonatiot of maral Imftmftt. rivpdttj Itolo-lugotlav induttrial Mom, ooaupatitnal ttrueturt of tht TrittU Slootnte. and tht daggrapi* of pnm of Slootnt lang»<>9' tu tht ttoiud Statea.
t/ith Snglith
Prooidtc
Tht uork theuld proot of oahio to •adontt of Slaoia affttirt and to teoial toitntittt conetmtc uith tthnio ittutt It om bt ordtrtd through ,our boohttort or by nailing tht order form btlov to:
mole* načrti, t. o.trn uti. m/ aauas. u. roitt
W'	tSM 0-934156-00*2
M (Oroilrano - toft borni)	Ltbrarv of Connres, CaUlog
Mbrarr of «... CarC Ho. 79-641
in časa objave. Simčič datira članek Zadružna misel in svetovni nazor z decembrom 1936, Bartelj pa navaja, da je bil objavlen v Zadružnem koledarju za 1. 1938 (str. 55-63), kar bi pomenilo, da je eno leto mlajši.
V naslednjem navajam po Zečevičevi bibliografiji članke, ki jih Simčič in njegovi pomočniki niso odkrili, Malo težko si je predstavljati, da bi bila v Argentini hrvatska revija Osoba i duh nepoznana in nedostopna in gre spregled na račun premalega zanimanja, kaj se dogaja na duhovnem področju naših sosedov.
Zadrugar 1933
Družina in zadruga, str. 102-105.
O stanovskem in zadružnem načelu življenja, str. 161-164. Trgovina in zadružništvo, str. 193-1%.
Internacionalizem in zadružništvo, str. 257-261. Potrošnja in zadružništvo, str. 321-324.
Zadrugar 1934
Zadružništvo in zgodovinski razvoj gospodarske misli, str. 353-357. __
Zadrugar 1935
Zadružništvo in gospodarski red življenja, str. 65-67. Zadružništvo in gospodarski humanizem, str. 190-192; 321-323; 353-356.
Pod istim naslovom navaja Zečevič tudi str. 259-264 iz leta 1937. Tu gre očitno za Vebrovo predavanje, ki je objavljeno kot zadnji prispevek v zbirki.
Zadrugar 1936
Zadružništvo	in
jugoslovanstvo, str. 4-7. Gospodarska in zadružna misel, str. 257-260 ; 292-295; 332-335.
Zadrugar 1938
Zadružna misel in pogled
znotraj, str. 33-36. Zadružna misel in svoboda človeka. Zečevič dodaje tokrat podnaslove: Kaj je svoboda? str. 225-230; Svoboda in gospodarstvo, str. 257-260; Zadružni red življenja, str. 289-292 (nekaj tiskovnih napak pri navedbi strani sem popravil po Barteljevi bibliografiji).
Zadrugar 1940
Zadružna in socialna misel, str. 129-134; 169-172; 196-199.
Dobo, v kateri je pisal Veber o zadružništvu, je treba tako podaljšati od Simčičeve cenitve (med 1933 in 1937) vsaj do 1.1940.
V nekaterih primerih se naslovi ne strinjajo popolnoma. Gre za zamenja vanje "zadružne misli" in "zadružništva". Zgleda, da je Začevič nekajkrat napisal "zadružništvo" namesto "zadružne misli" in da ne gre za različne članke, marveč samo za napako v navajanju naslovov.
Kljub temu, da je bil namen knjige izdati spise, v katerih govori Veber o zadružništvu, bi bilo zaradi miselne povezanosti želeti, da bi bila dodana razprava "Misli o imetju in lastnini", ki je bila objavljena v Zadrugarju (1932, str. 233-237; 264-268; 298-302 ; 359-364) in po možnosti še njegova "razmejitvena socialna študija" "O ljubezni in pravici" (Beseda o sodobnih vprašanjih 1(1932), str. 5-13.).
Tako za Slovence doma in v zamejstvu bi bilo koristno, če bi Simčič nadaljeval svoje delo in zbral še preostale Vebrove spise o zadružništvu. Sloga ali kak drug slovenski zadružni zavod pa naj bi založil to drugo, popolno izdajo Vebrove Zadružne misli.
Slovenske zadruge naj bi smatrale kot del svoje vzgojne naloge, da bi tako ali drugače razširile kar se da veliko število izvodov Vebrove Zadružne misli med svoje člane.
Rudolf Cuješ
Iz slovenske zgodovine...
B.C. Novak Še o Hauptmannu
Videli smo, kako je Ljudmil Hauptmann pri opisu ustoličevalnega obreda koroških vojvod uporabil oba vrinka Svab-skega ogledala za dokazovanje, da so koroškega vojvodo umeščali kosezi. Po Hauptmannu so bili sprva vsi kosezi - kot potomci nekdanjih Hrvatov - plemenitega rodu. Beseda kosez je pomenila slovenskega pemiča. Pozneje pa so kosezi propadali gospodarsko in socialno, ter so samo nekateri še ostali plemiči, drugi pa so že zdrknili navzdol do svobodnih kmetov. To stanje se zrcali v Svabskem ogledalu. Leta 1286, ko je bil ustoličen Majnhard Tirolski, ni bilo več plemičev med kosezi. Takrat so bili kosezi, po Hauptmannu, samo še svobodni kmetje. Tako se hauptmann od srede 13. stoletja dalje strinja s pisanimi viri in drugimi zgodovinarji, da so koroškega vojvodo od vključno Majnharda Tirolskega dalje ustoličevali svobodni kmetje. Zato bi lahko s tem prenehali z analizo, Hauptmannovih del v kolikor se tičejo našega razpravljanja o kosezih.
Radi dveh glavnih razlogov pa
vsakomur, kdor se mu ni odkupil Sklicujoč se na avstrijskega Hauptmannovim izvajanjem v zgodovinarja Georga Graberja njegovem že omenjenem delu (Glej "Schwabenspiegel und Ein-Staroslovenska družba in obred tritt am FUrstenstein" - Svabsko na knežjem kamnu (Ljubljana: Ugledalo in ježa pri knežjem kam SAZU, 1954; str. 133-144, 152-154). „u v Carinthia I, letnik 132 Prvi je ta, da uporablja Haupt- (1942), str. 168-205). Hauptmann mann poleg Svabskega ogledala omenja, da poznamo primere iz še dva druga vira, namreč skandinavskega in nemškega Otakarja in Janeza Vetrinjskega, prava, ki dokazujejo, da za svoje dokazovanje, kako je Lažigali ognje v znamenje prenosa vzporedno s socialnim propada- poSesti. Hauptmann nato navaja njem kosezov propadal na primere takih prenosov posesti na pomenu tudi ustoličevalni obred. Hrvatskem, pa tudi na Kranjskem Drugič pa bomo lahko nazorno in v Furlaniji. Vendar Janezu opazovali, kako se Hauptmann Vetrinjskemu pomen teh grmad poigrava z zgodovinskimi dejstvi ni bil več poznan, zato so se mu pri razčlenitvi in primerjavi obeh dozdevale nesmiselne. Sledi virov, Otakarja in Janeza. Kakor [ dobesedno pri mozaiku umetnik sestavlja kamančke, dokler ne tvorijo slike,	NajVHŽllCjŠG F^ZlikC
ki jo želi ustvariti, tako sestavlja Da pa Janez Vetrinjski omenja Hauptmann, kot dober poznavalec te "ognje", kljub svojemu virov, zgodovinska dejstva, zgražanju, priča o vestnosti dokler niso v takem zaporedju, da njegovega poročanja. Toliko bol, potrjujejo njegovo že v naprej čudno pa je, da najdemo pri postavljeno teorijo, ali pa je vsaj Janezu poleg popravkov in ne pobijajo. Prepričali se bomo, dopolnil k Otakarju še tretjo da so njegova izvajanja zanimiva, skupino podatkov, ki se ne sklada duhovita in slikovita. Drugo | jo z Janezovo znanstveno zaneslji
špekulacija: "Ni bilo obhoda, pri katerem bi se žgale (grmade), ne možnosti, da se prevzem oblasti simbolično prikaže z zažiganjem ognja na knežjem kamnu, ker je tam že sedel kmet. Janezovi "ognji" so potemtakem pHpadali očitno starejšemu štadiju obreda, v njegovem času so se zažigali samo še iz stare navade." To je ponovni primer, da viri ne potrjujejo Hauptmannove domneve, čeprav jo logično izvaja in je sama na sebi zelo verjetna Svabsko ogledalo sicer pravi, da so sprejeli novega vojvodo "lepo in častno, kakor je bilo po pravu in po šegah dežele" kar bi lahko vključevalo prižiganje kresov, vendar viri nikjer izrecno tega ne povedo. Manj verjetno pa je prižiganje ognja na knežjem kamnu, čeprav so avstrijski zgodovinarji opozorili na ožgane dele pri kamnu. Pa pustimo Hauptmannu, da nadaljuje.
vprašanje pa je, v koliko tako zgodovinopisje išče in ugotavlja zgodovinsko resnico.
bomo vseeno še nadalje sledili
O Majnhardovem ustoličenju
Majnhard Tirolski je bil ustoličen za koroškega vojvode leta 1286. O tem poročata dva vira, Otakar in Janez Vetrinjski. Prvi je opisal obred med 1306 in 1308, Janez pa je spisal koncept leta 1340, čistopis pa je iz leta 1342 Vsak kdor prebere Otakarjev in Janezov opis Majnhardovega ustoličenja, takoj razvidi veliko razliko med njima. Ker vsi zgodovinarji, tako avstrijski kot slovenski, priznavajo oba vira kot pristna, nastane vprašanje, kateri je bližji resnici. Tega problema se je lotil tudi Hauptmann. Dočim se večina zgodovinarjev strinja, da je opis Janeza Vetrinjskega najbližji resnici, se je postavil Hauptmann na nasprotno stališče Po njegovem je Otakar bližji resnici, Janez pa je radi političnih razlogov namerno spremenil prvotni obred.	»
Sledimo torej Hauptmannu, ko primerja oba opisa obreda, in pri tem gradi svojo teorijo, da je Otakat skoraj pravilno opisal Majnhardovo ustoličenje razen nekaj manjših napak, istočasno pa pojasnjuje, kako in zakaj je Janez spremenil prvotni obred in tako zavedel v zmoto mnogo svojih naslednikov-kronistov in zgodovinarjev.
Otakar ni bil navzoč pri Majnhardovem ustoličenju leta 1286. Ker se Majnhardovi sinovi niso dali umestiti, Otakar tudi-
Janez popravlja Otakarja
preobleče v obredno (kmečko) nošo po maši, pri Janezu
Janez je popravil Otakarja na štirih mestih:
1.	Janez je povdaril, da je sedenje na knežjem kamnu za zakonitost vladarske oblasti na Koroškem neizogibno potrebno in je v tem smislu tudi opisal ustoličenje Majnharda. Janez je bil torej mnenja, da se mora dati vsak koroški vojvoda umestiti. S tem pa je popravil Otakarja, ki pravi, da se je opravil obred samo kadar je prevzela oblast nova rodbina. Do tega prepričanja je najbrž prišel, ker se Majnhardovi sinovi niso dali umestiti.
2.	Otakar pozna samo en kamen (pa še ta ni čisto jasno označen). Janez loči ustoličenje na knežjem kamnu in podeljevanje fevdov na vojvodskem stolu. Janez torej pozna oba.
3.	Otakar omenja mašo pred ustoličenjem. Isti spored se vidi
Janezove dopolnitve
Janez pa ni samo popravljal, kar je smatral, da je napačno, temveč je hotel tudi dopolniti, kar je pri Otakarju manjkalo, nadaljuje Hauptmann. Saj Janez sam omenja, da se je prt Otonovi umestitvi leta 1335 marsikaj pustilo, ker je zapadlo pozabila bi podal kolikor mogoče popolno sliko obreda, je Janez zbiral podatke in z njimi dopolnil svoj opis Majnhardovega ustoličenja. Na ta način je po Hauptmannu nastala druga skupina podatkov, radi katerih se ločita Otakar in Janez. Gre za tri dodatke. 1. Kneza preobleče v kmečko
vostjo, podčrtuje Hauptmann Gre za sledečih šest točk:
1.	Pri Otakarju sodeljuje pri ustoličenju le pet oseb: kmet kosez na knežjem kamnu, knez in trije "svobodni gospodje", ki spremljajo kneza. Drugo plemstvo ostane v ozadju in nastopi šele pred vojvodskim stolom. Kar se spremljevalcev tiče, Otakar ni čisto jasen, ali gre za dva ali tri spremljevalce, ker prvič omenja le dva, nato pa govori o treh. Kar pa se tiče nastopa plemstva pred vojvod skim stolom Hauptmann ni točen temveč ponovno le sklepa. Otakar pravi samo to, da šele po knezovi prisegi "pridejo tja gospodje z glasnim klicanjem in hite, da sprejmejo od njega vsak svo, fevd". Iz Otakarjevega besedila bi preje lahko sklepali, da so prišli plemiči "tja", kjer je knez prisegel, to je h knežjem kamnu in ne k vojvodskemu stolu, kakor trdi Hauptmann. Pri Janezu nadaljuje Hauptmann, pa so kneževi spremljevalci že izginili med plemstvom, ki obdaja kneza z največjim sijajem.
2.	Pri Otakarju pričakuje kmet vojvodo sedeč na knežjem kamnu, vojvoda pa se mu približuje ter drži z eno roko bika, z drugo pašnega konja. Pri Janezu sedi kmet tudi na knežjem kamnu, vendar drži obe živali kmet sam ne vojvoda.
3.	Razlika se tiče tudi knezove obredne obleke. Pri Otakarju gre za preobleko v Slovenca, v slovensko nošo, dočim jo ima Janez samo še za kmečko obleko.
Oglejmo si, ak<5 pride Hauptmann do teh zaključkov. O knezovi obleki pravi: Otakarju je pri Janezovem opisu ustoličenja I Majnhard, ko je zamenjal viteško Otona leta 1335, vendar pri obleko za obredno "prelep umestitvi Majnharda je Janez junak» Zato nimamo vzroka pomaknil mašo na konec mis]itii da je knez hoteJ posnemati ustoličenja. Hauptmann tukaj ravno kmeta Tudi hoteJ
domneva, da je najbrže janeža o	presJepiti hudobne duhove, da bi
tem prepričal pomen obreda.	lahko priše] brez ovire do knežje.
"Zakaj če je dobil knez od kralja	ga kamna (Zadnjo teorijo je raz.
samo vojvodsko čast, vojvodska	vil G Graber 0 tem g]ej njegQV0
pravica pa je oživela šele na knež-	zgoraj omenjejo delo ) Novi knez
jem kamnu, potem je bilo P^v	se torej ni preoblačil iz praznover-
gotovo pravilnejše dati posvetiti	nosti aH da bi se ^^ temyeč
vojvodo šele takrat, ko je izpolnil	sam0 zato ker je starinski obred
vse pogoje za izvrševanje	zahteva, tudi starinsko nošo .Da
oblasti". (Tukaj pripisuje Haupt-	pa je bila starinska noša res
mann Janezu nekaj, kar bi bilo slovenska, dokazuje Hauoptmann lahko možno, za kar pa ni v virih s tem da so še v prvj polovid 13
nobenih dokazov.)	stoletja smatrali Koroško za
4. Pri Otakarju se knez slovensko deželo .Vemo tudi ,da je
pozneje ni imel prilike, da bi videl obred na lastne oči (umrl je namreč leta 1322) in je zato lahko opisal obred samo po tujih podatkih. Opat Janez Vetrinjski pa je doživel ustoličenje prvega Habsburžana leta 1335, to je Otona, in pozneje leta 1342 njegovega brata Albrechta II. če ni bil celo osebno navzoč kot eden izmed koroških visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Zadnje bi bilo zelo verjetno, ker je leta 1335 prenehala vladati na Koroškem rodbina Tirolskih grofov in so Korošci slovesno ustoličili novo dinastijo.
Čeprav Otakar ni bil osebno navzoč pri nobenem ustoličenju, je bil vendar od vseh kronistov časovno najbližji Majhardovemu umeščenju. Kot sodobniku so mu zato obred lahko opisali očividci, saj je med ustoličenjem leta 1286 in Otakarjevim opisom preteklo le kakih dvajset let. Drugače je z Janezom Vetrinjskim. Otonovo ustoličenje je lahko opisal kot očividec, dočim ga je od Majnhar-dove ločilo 54 oz. 56 let. Pa tudi umestitvijo Majnharda in Otona je preteklo že 49 let.
Ko je Janez opisoval Majnhardovo ustoličenje, se ni držal Otakar jevega opisa, čeprav ga je poznal. Hauptmann sklepa, da je to storil nalašč, iz več razlogov. Prvo je hotel popraviti kar je smatral pri Otakarju za pomoto.
leta 1227 koroški vojvoda Ber-
nošo nekdo, ki mu to pripada po dednem pravu. 2. Knez spije nekaj požirkov mr-
Pa nhard Spanheimski s svojimi seveda pred mašo, saj se vrši Litezi pozdraviI ulrika Liechtens
ustoličenje pred njo.	Iteinskega s slovenskim poz-
dravom. Hauptmann zavrača avstrijske zgodovinarje, posebno VVutteja, ki je skušal ves prizor prikazati samo kot viteško šalo. Slovenski pozdrav pa je Hauptmannu dokaz, da je bilo v vozle vode iz kmečkega klobuka, da Ijvodovi okolici še mnogo opomni ljudstvo, naj bo trezno. ] Slovencev, ne glede na to ali je vo-
3. "Incediarius" ali zažigalec, ki je nalašč postavljen za to opravilo, zažiga ognje ("foci") "iz spoštovanja do kneza, kar je nastalo po razvadi in ne po pravici".
O dogodku druge točke je Janez samo slišal, zažiganje ognjev pa je tudi sam doživel in ga obsojal. Hauptmann misli, da se je že takrat ta običaj razlagal tako, da je smel zažigalec zažgati hišo
jvoda Bernhard sam znal slovensko, ali ne, in da zato slovenščina ni bila samo kmečki jezik. Se več, tudi angleški geograf leta 1240 še prišteva Korošče z Slovanom in ne k Nemcem. Iz vsega sledi, da seje vojvoda Majnhard preoblekel v Slovenca. Zato ga Otakar tudi I naziva "slovenski gospod".
Janez pa o vsem tem ni vedel [ničesar več. Zanj je nemščina 'materinski jezik" koroškega
plemstva, saj je bil koroški ročin iz leta 1338 spisan v nemškem jeziku, obredna obleka koroškega vojvode pa mu je bila samo še kmečka.
4. Bistveno različen je v obeh virih tudi način, kako kmet-kosez sprejme novega vojvodo. Pri Otakarju vpraša kmet-ustoličelavec, kdo je tujec, ki prihaja, ali je dober kristjan, pravičen sodnik, ter dosti močan, da bo zagotovil zemlji in narodu trden mir. Ko mu ti odgovore, da je to novi vojvoda, ter mu zagotovijo, da ima vse zahtevane čednosti, mu morajo to še s prisego potrditi. Pri Janezu pa vpraša kmet le svoje prisednike ("consedentes"), ki mu kot kmetje ne morejo dati nobenega poroštva, temveč povedo samo svoje mnenje. Zahtevo po poroštvu nadomešča kmetovo vprašanje, koliko mu bo dal knez za kamen in odgovor prisednikov: obe živali, svojo kmečko obleko, šestdeset denarjev in oprostitev od davkov.
Hauptmann nadaljuje: Otakarjev kmet ne ve ničesar o davku, katerega bi ga moral vojvoda šele oprostiti. Tudi ne čaka, da se ta sleče in mu da svojo obleko. Njegova vloga je končana, takoj ko prepusti kamen knezu in sprejme bika in konja v dar. Prizor pri Janezu pa je posledica nespretnih sprememb. Nenaravno je, da kmet, ki drži obe živali ne stoji, temveč sedi. Nesmiselno je, da drži že obe živali, še predno ve ali bo izpraznil knežji kamen, in tudi to, da nima nobene besede pri določitvi končne cene, temveč mora molče sprejeti, kar mu vojvoda plača.
5.	Pri Otakarju vzame kmet po prisegi obe živali in odide. Pri Janezu vstane, vzame obe živali in tudi odide. Ali kako je mogel kmet dobiti bika in kobilo, ko ju je vendar že imel od začetka? Hauptmann misli, da je Janez napravil to pomoto, ker se je držal nekega starejšega poročila. Isto velja za knezovo obredno obleko. Malo prej piše, da jo bo dobil kmet-ustoličevalec, na koncu pa, da jo bo komornik razdelil med uboge. Posebno pa je značilno, da je Janez spremenil pomen besede "alapa", to je zaušnica. Kot nam Janez sam pripoveduje, so bili "avstrijski plemiči skrajno razjarjeni", da je dobil Oton leta 1335 zaušnico od kmeta. Tako Hauptmann; Janez se v resnici izraža o tem nekoliko mileje: "Neki Avstrijci... so se čudili in so odnesli v Avstrijo vtis o smešnosti tega, kar se je zgodilo, ocenjujoč to kot igro in neko zasmehovanje, in kakor se govori, so sodili, naj se to ne dela dalje". Hauptmann nadaljuje: Ko je Janez opisal nekaj let pozneje ustoličenje Majnharda, je zato v svojem opisu spremenil "alapa" (zaušnica) v 'leviš alapa super collum". Iz surove zaušnice je nastal "rahel udarec na vrat".
6.	Slično se je spremenilo zadnje dejanje na knežjem kamnu. Pri Otakarju sede Majnhard na knežji kamen in "brez odlašanja" priseže. Pri Janezovem opisu Otonovega ustoličenja, Oton
vstane s sedeža in obljubi ("pro-mittens") s povzdignjenim mečem, da bo zaščitnik dežele in branilec revežev". Ko pa je nekaj let pozneje Janez opisal Majnhardovo ustoličenje, pa pravi, da se Majnhard "stoječ na kamnu obrne na vse strani vihteč meč in namigujoč ("innuens"), da bo vsem pravično sodil". Hauptmann podčrta, da je padanje
LOVENSKEGA
TlSMAL
ODPRTO PISMO
g. Javoršku
Misli, Januar 1980
PO NAKIJUCJU sem dobil v roke Vašo knjigo NEVARNA RAZMERJA. (l/šla jc lani — 1979 — v Mariboru pri založbi "Obzorja". — Op. ur.)
Pliznam. da že dolgo nisem ei'al knjige tiskane po vojni v Sloveniji. V glavnem zaradi jezika, ki naj bi bila današnja literarna slovenščina, v resnici pa jc meni (in mnovm po tujini) čudro nerazumljiva.
Pri7n an) tudi lo: ko sem začel citati Vašo knjigo, sem se razveselil. V njej sem našel jezik, ki me jc spominjal na slovenščino, katero r.ta me učila prof. Sovre in dr. Slodnjak. To jc bil prvi vzrok, da sem vztrajal, četudi mi vsebina ni bila posebno privlačna — bila pa je v resnici zame razodetje, polno priznanj in opisov, katere sem Je davno slutil, pa nikoli našel tako jasno potrjena.
Nc bom sc obregnil v Vaša ra7glabljanja, kdo jc kriv vsega, kar se jc godilo pri nas za časa revolucije ali po takozvani osvoboditvi. Rad pa bi se dotaknil v glavnem dela Vaše knj:pe od strani 354 dalje, od tam kjer razmišljate o kulturi in kulturnikih Slovenije.
Vaša izjava na strani 355 jc za mene popolnoma razumljiva. S:ii priznate samo to, kar smo mi v tujini, tudi za časa. ko smo b;li šc doma, jasno videli*in česar smo se natančno '.avedali: "... slovenska kultura je glavni del sinjega poslanstva z letom 1945 opravila" in potem bila odvržena od KPJ kakor izžeta limona. Kako žalostno, vendar tako resnično priznanje: slovenski kulturniki 07.. razumniki, v glavnem listi, ki • so sc pridružili partizanom, so svojo vlogo odigrali, vlogo, da so slovenskemu narodu lagali in namerno prikrivali, kaj se skriva za OF.
Obračam pa sc v glavnem ra vsebino Vašega pisma na strani 360. kicr pišete prijatelju Francescu o svojem razmišljanju o slovcnšč-ni. Ali ni skrajno žalostno, da morate pr«znat:: "Gre za razdiranic in onesnaževanje jezika r tolikšnem obsegu, kakršnemu doslej še nismo bili priča." v n?d?.ljivnnju jiisma sledi lo'c: "In vidimo jezik, ki sc 'strukturira' 7. najrazličnejšimi skovankami, istoznačnicami, nedonošenimi besedami in nesmiselnimi prevedki iz. tujega jezikovnega območja. Vidimo torej smer slrukturalistov, katerih pisanje popolnoma megli vsako jasnost mišljenja. Vidimo tudi smer čiste nomi-Kalnosti, ki si jo je izvolil za svoj slog lažni personali zim." Vaša jc tudi sodba: "KAKŠNO SRACJF. GNE-ZDO. KAKŠNA PRISTNA PODOUA SODOBNEGA STANJA SLOVANSKE INTELIGENCE."
In kdo jc kriv tega? Kje so vsi tis'i razumniki, kot jih Vi imenujete, kje so vsi tisli navdušeni Slovenci, da bi branili našo lepo slovenščino? Kako jc mogoče, da je do tega sploh prišlo? In zopet s- vprašujemo: Kdo jc tega kriv?
Kot pišete na strani 369 svoje knjige: "Do pred krat--kim sc jc slovenščina zmagovito upirala slehernemu
izpodrivanju domačih besed, zlasti tistemu, ki spodrivs pristne in v glavnem docela ustrezne domače izraze Njen upor jc bil bistveno zvezan z njeno bitko za kar največjo samostojnost, neodvisnost in ponosnost."
Gospod Javoršek, zakaj niste napisali resnice, nam reč to, da z "do pred kratkim" mislite na Ido 1945, ko jc Slovenija posta'a Republika Socialistične Jugoslavije. Dejstvo jc, kol ste napisali, da sc je "SLOVENŠČINA ZMAGOVITO UPIRALA SLEHERNFMU IZPODRIVANJU DOMAČIH BESED". Slovcnc: smo na to dejstvo lahko ponosni, saj smo uspeli ohraniti svoj jezik do leta 1945 — kljub stoletjem tujih vplivov in poskn-sov uničiti lo, kar nam jc skupne, kar nas druži in potrjuje našo samostojnost, neodvisnost in ponosnost.
V govoru v avstralskem Senatu, s katerim sem dne 25. oktobra 1978 predstavil Slovenijo in Slovence avstralskemu parlamentu in avstralski javnosti, sem dejal tudi tole: "... Moj stari stari oče jc živel pod Napo leonovo vlado kot francoski državljan. Moj st^ri oče sta bila državljana avstro-ogrske monarhije. Sam sem bil rojen v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovenccv, Moj sin je bil rojen pod italijansko oblastjo. Toda vsi imamo tno stvar skupno, eno. kar cenimo kod zaklad — nas slovenski jezik."
Res žalostno jc Vaše pri7nanje, da danes "za obrambo svojega jezika storimo bore malo, pravzaprav nič. Še manj pa za njegovo širjenje."
Dobro se spominjam OF propagande ter izjav Vaših kulturnikov med revolucijo: Ni važno, koliko Slovencev ostane živih, tudi če bodo tu živeli sami Kitajci — glavno je. da so to komunisti . . .
Gospod Javoršck. ali sc Vam nc zdi, da je vse Vale pisanje, s katerim se deloma — kar sc tiče slovenščine pa popolnoma — strinjam. PR F POZNO? Vi zvonile po toči in Vaše zvonjenje na žalost ne bo pomagalo v prilikah, ki vladajo danes v Sloveniji.
Na stfani 371 svoje knjige pravite: "Mlajša slovenska inteligenca pa ie plen prave pravcate kermauucrske groz.ovilosti. Ta grozovitost pa naslaja iz čisto preprostega razloga: v tem jeziku ni treba in sploh ni mogoče govorili čistih, preprostih in resnično ustvarjalnih misli. TA JEZIK JE SAMO PRETVEZA."
Kdo je vzgojil to "mlajšo slovensko inteligenco'"' Dolžite "kcrmaunersko grozovitost" — kako jc mogoče, da jc do nje prišlo? Ali ni to dokaz popolnega moralnega in etičnega propada vladajoče ideologije? Ali ni to jasen dokaz, da jc današnji vladajoči sistem "SAMO PRETVEZA"? To Vi sami potrjujete tudi z besedami: "Težnje slovenske inteligence, kakršne lahko opazujemo zadnji dve desetletji, pa so v nekaterih svojih oblikah v odločnem nasprotju k osnovnim gonom k višjim izrazom življenja." Gospod Javoršek, ali ne bi bilo bolj pošteno, če bi napisali namesto "k višjim izrazom življenja" to, kar v resnici najbrž mislite: k veri v Roga, k moralnim in etničnim vrednotam krščanstva.
Ce ves problem nc bi bil tako resen, žalosten in za nas Slovence tako pomemben, se ga nc bi niti dotaknil. Posebno ne radi dejstva, da je to bila tudi Vaša osebna tragedija. Hvala Bogu, je meni in mojim do danes usoda prihranila tako grozo, kot jo Vi opisujete ob samomoru Vašega sina. Zdi pa se mi, da Vi — kar je sicer človeško in popolnoma razumljivo — dolžite vse druge, da je prišlo do te narodne katastrofe v naši rodni domovini. Kje so vzroki naše "mladinske revolucije"? Ali ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da so ljudje kot Marcuse in drugi, med njimi tudi Vaš prof. Pirjevec (tega ste, kot pravite sami na strani 378, "nedokazano (in kaznivo 1" obdolžili, da je pri smrti Vašega
sina "iz ozadja moralno sodeloval [. . .j in s tem pri smrti mnogoterih drugih mladih ljudi na Slovenskem"), MOGLI VPLIVATI V TOLIKI MERI NA NASO MLADINO?
Zakaj ne priznate naravnost, da je filozofija, ki vlada danes v Sloveniji in v veliko delih sveta, katere osnova so Marx, Lenin, Stalin in slični, kriva vseh teh grozot in tega moralnega propada, ne samo na zapadu, ravno-tako na vzhodu in seveda tudi v Sloveniji? Nič ne pomaga. gospod Javoršek, da pišete na strani 185: "Najbolj pa mi je šlo že tedaj na živce in mi gre šc danes, da ste me imeli za komunista, za Člana KPJ. Kolikor bolj sem vam pravil, da nisem, toliko bolj ste bili prepričani, da sem." Slovenci imamo lep in pomemben pregovor: Kdor se z volkovi druži, mora po volčje tuliti. Kaj pomeni izkaznica, da ste član ene ali druge stranke? Košček papirja in nič drugega. Važno jc, kako se obnašate, s kom se družite, kakšne so vaše ideje in v glavnem, kakšna so vaša dejanja. Dejanja govore. Dejstvo je, da ste nad trideset let "tulili z volkovi."
Kaj je res moralo trajati tako dolgo, da ste uvideli vse to, kar danes v svoji knjigi "Nevarna razmerja" jasno obsojate in priznavate? Ali je bila potrebna smrt Vašega sina ter nešteto drugih nedolžnih žrtev Vaše revolucije, da ste končno prišli do spoznanja? Saj pravite na strani 379: "Spominjam sc, da jc Taras (verjetno) izrekel misel, ki bi lahko dosegla osnovo vseli Pirjevčcvih misli o samomorih: da so namreč možni samo med ateisti. Samo med tistimi, ki nc verujejo v nikakršno obliko posmrtnega življenja, niti v tisto ne, ki si ga človek zrežira sam s svojimi deli. Edino vera, sc pravi tista vscmogfna obetavnost, ki sc navezuje na smrt kot na začetek novega, pravega, poveličanega življenja, jc zdravilo zoper samomor."
Kakšna resnica, kakšno priznanje, gospod Javoršek! Ali se bojite do konca priznati, da jc le VERA V BOGA tista vsemogočna sila, ki je zdravilo zoper samomor?
Na strani 380 se vprašujete: "Kak je mogoče, da v enem najmanjših narodov na svetu ni tiste strašne po-žcljivosti po življenju, ki se kaže pri večini sodobnega človeštva, saj je beg pred smrtjo najpomembnejša vrlina sodobne civilizacije." Jaz pa Vas vprašam, gospod Javoršek, kako jc mogoče, da si Vi stavljate to vprašanje? Po vsem tem, kar sle napisali, doživeli in med drugim osebno doprinesli ter pomagali k temu, da jc toliko slovenske mladine prišlo do zaključka, da je boljši samomor kot pa živjjcnje v sistemu, katerega ste Vi in Vaši razumniki vsilili na naš narod.
Na strani 381 pravite: "Leta in leta so že pretekla in leta se mučim, cla bi odkril, zakaj so sc mladi ljudje pred letom 1968 in v prvi polovici leta 1968 tako strastno pobijali, pa nc mor.cm odkriti resnice." Malo naprej, na isti strani pa sami priznate, "da so Mrtveci pridelek našega slaboumnega odnosa do sveta." In končno šc tole Vaše priznanje: "Toliko bolj mi jc jasno, da so bili na delu hudiči, ki so namenoma in s preračunano spret-nosijo vnašali razpuščenost med slovensko mladino." Zakaj, gospod Javoršek, ne poveste naravnost, kdo so tisti "hudiči", kdo jc postavil osnovo za ta "slaboumen odnos do sveta"? Zdi se mi, da ste tudi Vi med njimi, saj ste z ostalimi tudi Vi varali, se pretvarjali in z lepo besedo prepričevali Slovence o lepoti, čistosti, sijajni bodočnosti in svobodi v novi družbi, ki naj bi zavladala pod socialističnim vodstvom.
Kako je res mogoče, da jc trajalo nad trideset let, predno ste uvideli, kakšno tragedijo ste Vi in vsi Vam slični, ki naj bi vodili naš narod, prinesli v Slovenijo?
Naj končam? Zdi se mi, da ste objavili celo knjigo samo zato, da sle lahko na strani 383 napisali sledeče: "Nato jc prišel nad mojo glavo sveti Duh. Od svetlobe njegovega ognja sem poblaznel." In končno: "V tem docela svobodnem odnosu do sveta sem zmcril razdalje do vsega, kar me jc obdajalo od 20. oklobra 1920, ko sem prišel na svel. PREGLEDAL VSE Z NATANČNOSTJO, KI JO POZNA SAMO RESNICA GROZE, PREDVSEM PA SEM ZAGLEDAL LASTNO KRIVDO."
Gospod Javoršek — kakšno priznanje! Kakšna obsodba sistema in ideje, za katero ste sc borili, za katero ste žrtvovali tisoče in tisoče nedolžnih žrtev — VSE 7AST0NJ.
Vi in vsi Vam enaki —
SAMI STE KRIVI, SAMI STE SF ?F. OBSODILI.
NF.KOC VAS BO NEUSMILJENO SODILA TUDI PRAVIČNA ZGODOVINA.
SLOVENSKI NAROD PA BO OSTAL KLJUB VSEMU, KAR STF. MU PRIZADELI.
MIL1VOJ I.AJOVIC
'»»»»»»»»»I

^Htv --m.
pomena prisege resnično presenetljivo; od priseči pri Otakarju do obljubiti in končne samo namigniti pri Janezu.
Na podlagi teh šestih točk pride Hauptmann do zaključka, da se Otakarjev in Janezov opis Majnhardovega ustoličenja ne ločita samo po posameznostih temveč
predvsem po duhu. Janezovemu vojvodi je pod častjo, da bi se pečal s kmečko živino; bik ih kobila spadata h kosezu. Ta pa stoji družabno že tako nizko, da niti knez niti kdo drugi iz njegovega spremstva ne spregovori z njim niti ene same besede.	rs S(£{y.)
miiiiiiniiT

0	
m	
	
ČL m	
	
*
AFGHANISTAN: VVarning to the VVest
in an Hour of Extremity
The entire period from 1945 to 1980 can be viewed as another world war that was lost by the VVest without a battle and in which some two dozen countries were abandoned to communism
B;y: MARCIA COLBERT
At stake is control of a strategic "choke point" of life-and-death importance to the VVest
Afghanistan has been entangled in povver-bloc rivalries for cen-turies. This mountanous country is larger in area than Spain and Portugal combined. It is strategica)ly positioned in the heart of Asia, between the Middle East, Centra) Asia and the Indian subcontinent, and because of its location, it has exerted a decisive influence on that area's history since antiquity.
Afghanistan is a country in southwestern Asia. It borders on Iran, Pakistan and U.S.S.R. with about 17 million people.
Most of the people follow the Mohammedan religion, but they belong to different tribes who came from different places and speak different languages. Through the ages one conquering army after another passed through Afghanistan and always some of the soldiers have stayed there, married and formed new tribes.
More of the people belong to the Durani tribe than to any other. Durani came to Afghanistan from Persia (novv Iran) and speak a Persian language called Pushtu, vvhich is the official language of
"Victory has many fathers — but defeat is an orphan"
— (From Ciano's Diary)
the country. Together they are called Afghans (the "istan" means "held by", so Afghanistan means "land held by Afghan").
The vvomen stili follovv some old Mohammedan customs. They cover themselves vvith long robes and wear veils overtheir faces. They do not eat vvith the men or join in men's conversations. A man may have as many as four vvives. Koran is the Holy Book or Bible of their religion.
Most of the people are either farmers or shepherds. Their big-gest crop is vvheat. The Afghan makes about as much money in a year as the average American makes in a vveek. About half the people live in tents and are nomads.
There are several big cities, and Kabul is the capital vvith a univer-sity. It is only since 1931 that Afghanistan has had a lavv requir-ing ali children to go to school.
Afghanistan vvas a constitu-tional monarchy. Members of the National Assembly, one of the two branches of the parliament, vvere elected. Members of the other branch, the Senate, vvere ap-pointed by the shah.
Afghanistan became an early crossroad of caravan trade and cultural exchange. The old silk route betvveen Europe and the Far East led through its perilous mountains. The vast majority of the great historic invasions of the Indian subcontinent vvere made through its mountain passes.
The region vvas first conquered in 516 B.C. by the Persian king Darius I. Tvvo centuries later, in 326 B.C., Alexander the Great and his Macedonian army conquered the area on their way to India.
The conquering Arabs took Afghanistan in 652 A.D. and in-troduced the Islamic faith. Today some 99 percent of the people are Moslem.
The Mongol conquerors Genghis Khan (about 1220) and Tamerlane (late 1300s) overran Afghanistan during their conquering marches into India.
It vvas around the beginning of the 19th century that the history of Afghanistan became influenced for the first time by European povvers. Afghani rulers found themselves involved in a game of Central Asian diplomacy betvveen the British masters of India and tsarist Russia. British policy vvas to maintain Afghanistan as a friendly independent povver as a buffer betvveen British-dominated India to the south and expan-sionist Russia in the north. Russia's northern coast on the,
sidered a Russian protege.
VVhile Carter called upon Americans to bombard Tehran with Christmas cards, the Kremlin orchestrated the "Russian Tango" — three steps for-ward and two steps back
Arctic Ocean has long been a source of great irustration to them. Though one of the longest coastlines in the vvorld, it is almost entirely icebound in vvinter. For centuries, Russian tsars have dreamed of a vvarm-vvater port on the Arabia Sea — just 300 miles to the south of Afghanistan.
Anglo-Russian rivalry led to three vvars betvveen 1838 and 1919 vvhen the British recognized Afghan independence and the country became a kingdom in 1926.
In 1973 a mi)itary coup, the first of many, ended the monarchy.
A Soviet favourite, leader Mohammed Taraki vvas replaced in the coup of September 15, 1979 by Amin, another pro-Communist. As the Muslim insurgency kept gaining strength, Moscovv propos-ed to Amin that Soviet Combat forces be brought in to put dovvn the rebellion. Amin refused.
On December 24 the Soviets began their airlift of troops into Kabul. On December 27 Amin vvas captured and shot along vvith his relatives.
Amin, vvho had turned out to be a more independent-minded na-tionalist than Moscovv vvanted, became the third leader of Afghanistan to be overthrovvn and killed vvithin the past 20 months In his plače the Soviets installed Karmal, vvho had long been con
Tvvo years ago a coup brought a pro-Moscovv leadership to povvei in Kabul. Successive leaders vve« unable to bring to heel Mosleir tribesmen vvho vvere dravving in spiration from Mosleir resurgence in Iran.
In a major speech on foreigr policy three years ago Presidenl Carter exclaimed that the globai struggle for povver vvas vvhiskec away, that our "inordinate fear ol Communism" and the Cold Wai vvere over for good, but novv he in formed us that his assessment ol Soviet intentions had changec most "drastical)y" — a startling admission of an extraordinary blend of ignorance and naivete foi a leader of the Free World.
The presence of Soviet troops in
Cuba vvas first unacceptable and then six vveeks later they vvere ac ceptable.
After the embassy takeover Carter erred by publicly ruling out the use of force, thereby strengthening the kidnappers' hand.
When urged to embargo food tc Iran, Carter officials said it vvas "ridiculous" to use food as a vveapon — a policy later reversed in regard to the Soviet Union.
When the Shah — an ally Carter had once embraced as a great friend — became an embarrass-ment, the White House arranged to hustJe him out of the country to Panama. (Today he is in Egypt!)
Kremlin rulers vievv as more bark than bite Carter's threat to
use force in the Persian Gulf. Looking back they see inaction in the face of Moscovv-sponsored Cuban intervention in Angola and Ethopia, inaction vvhen Carter spotted combat troops in Cuba. Inaction in the Cuban and Iranian
situation convinced the Soviets they could safely move into Afghanistan. Should the United States decide to act vvith force novv, the Soviets could enter Iran on the pretext of protecting the country from an American inva-sion!
Pakistan's rulers knovv Washington's sudden interest in them is not heartfelt. It is only a reaction to the Afghanistan crisis. Previous U.S. military aid had been cut off.
The vvorld is taking notice of the way the tvvo superpovvers react to danger. Asians may fear or dislike the Russians, but a lot of them respect a nation that is not reluctant to use its povver.
"If the world's most powerful nation acts like a pitiful, helpless giant, the forces of totalitarianism and anarchy will threaten free nations and free in-stitutions throughout the world ..."
President Nixon
Še nekaj iz slovenske filatelije .
Iz Rancho Cordova, California (U.S.A.) zip: 95670 se nam je oglasil g. Anton M. Pechaver, ki živi na 10774 Segovia (tel.: 635-3406) in je navdušen filatelist, ki ima posebno dobro zbirko slovenskih znamk. Pisal nam je po objavi našega članka o ustanovitelju znamk Slovencu Lovrotu Koširju (1836). Spominsko znamko o njem so izdali v sosednji Austriji in v Jugoslaviji. Ponatise tukaj objavljamo, pravtako pa tudi njegovo sliko, posneto na razstavi v Sacramentu v Californiji, kjer je med drugim razstavljal svojo lepo urejeno zbirko slovenskih znamk. Slovenski filatelisti bodo gotovo veseli stika z njim.
The newly elected pro-Marxist government of Mugabe in Rhodesia and the seizure of 16 am-bassadors for ransom in the Dominican Republic's embassy in Bogota by Colombian leftists are the result of President Carter's policy: talk loudly and carry a sni ali stick!
Ironically, Carter decided to halt the sale to the Soviets of American oil drilling equipment and technology to develop its Siberian oil fields. Without access to such technoJogy Moscovv vvill have even more reason to penetrate the Mid-east oil depots
Such a rapid and intense arma ment program as in the S.U. has not occurred since Hitler's arma-ment of Germany before W.W. II.
SIowly, but surely, a communist ring of steel is being tightened around the Middle East. Where and vvhen vvill the Soviets strike
next? Has America finally avvakened to the danger?
A Jittle-knovvn four-year Saharan vvar is going on in the deserts of Africa's vvestern Sahara, knovvn until recently as Spanish Sahara. The vital in-terests of the U.S. and S.U., a geopolitical struggle betvveen East and VVest, are intimately involved. At stake is ultimate control of the Mediterranean Sea, North Africa and the entirety of Southern Europe.
In the vvake of the fall of other pro-U.S. rulers in Iran and Nicaragua and Washington's abandonment of Taivvan, the Saharan crisis is being vievved as a major test of U.S. resolve to stand by its longtime allies. At stake is America's credibility in the eyes of governments resisting leftist forces vvhich serve the strategic interests of the Soviet
■U' w J"V U

■
tt
Union.
Who doesn't have the courage to fail — will never have the chance to sail..."
Planinko
Military confrontation seems in-evi table in the 1980s. In Europe, the Soviets' ability to overrun the continent vvill force a United Europe to become a military superpovver.
VVestern Europe vvill find itself confronted vvith only three choices:
1.	Rely on the United States, vvhose record over the 1970s in coming to the aid of its allies vvas nothing short of abysmal.
2.	Give in to Soviet pressure and become a vassal of the Soviet Union.
3.	As General Charles de Gaulle always maintained: develop its ovvn independent military and nuclear forces.
Zgodovinski grad v središču Maribora v Sloveniji
But the Kremlin's designs go far beyond that limited objective. To Soviet policymakers Afghanistan is but a stepping stone tovvard a far greater prize . . .
CHI VIVRA — VEDRA . . .
•	V Nanaimo, B.C. je umrl v začetku aprila eden vodilnih kanadskih zadružnikov Rod Glen, star šele 61 let (na posledicah raka). Zavzemal je vodilne položaje ne samo v kreditnih in potrošniških zadrugah Britske Kolumbije, ampak tudi v kanadski državni organizaciji kreditnih zvez in v mednarodni (najprej CUNA in pozneje v njeni naslednici World Council of Credit Unions).
•	Kanadska zadružna kreditna
organizacija	Canadian
Cooperative Credit Society (CCCS) je postala ena najbolj reprezentativnih zadružnih organizacij v Kanadi. Zadnje čase so se ji pridružile še zadružne oranizacije iz drugih držav. Prva je bila Nemška Zadružna banka (DGB) s sedežem v Frankfurtu, sledi) pa sta še COLAC (Con-federacibn Latinoamericana de Cooperativas de Ahorro y Credito), centralna organizacija 17 držav, ter avstrijska zadružna banka, Genossenschaftliche Zen tralbank (GZB) s sedežem na Dunaju. V CCCS je sedaj združenih 38 centralnih zadružnih organizacij.
•	Po podatkih, objavljenih v
Genossenschaftsforumu (november 1979) znašajo državni dolgovi kot % brutto narodnega pridelka (GNP): Italija - 65%, Anglija - 61%, Belgija - 57%, ZDA • 52%, Švedska - 44%, Nizozemska 39%, Japonska - 33%, Danska -32%, Avstrija - 30%, Švica - 30%,-Zapadna Nemčija - 28% in Francija - 14%. Podatki se nanašajo, razen za Avstrijo (1977) na leto 1978. Podatkov za Kanado ni bilo. Zapadna Nemčija je edina, ki nima dolgov pred drugo svetovno vojno.
•	Italijanski škof Alberto Ablon-
di (Livorno) je zaslišal tipičnih 1000 oseb v svoji škofiji (383 gospodinj, 163 delavcev, 143 upokojencev, 101 uradnikov, 91 dijakov, 50 trgovcec, 47 učiteljev, 14 vojakov in 11 brezposelnih). Od teh jih veruje v Boga 71.7%, 67.9% je mnenja, da je izraženo bistvo krščanstva v ljubezni do bližnjega, 5*1.9% jih veruje, da je Kristus Bog, 33.1% jih veruje v vstajenje in 15.7% v nezmotljivost papeža. Skof je mnenja, da odražajo ti podatki dejanske razmere v njegovi škofiji.
•	Lakota je najvačji problem na
svetu, je izjavil papež Janez Pavel II. 1.500 delegatom Food and Agriculture Organization (FAO), ki predstavlja 146 držav. Lakota ni samo posledica zemljepisnih in klimatičnih vzrokov, ampak tudi človeških odločitev: pomanjkljivosti družbenih organizacij, ki ovirajo zasebno pobudo, kot tudi teror in zatiranje nečlovečanskih ideoloških in praktičnih sistemov.
•	Po poročilu Keston kolegija v Londonu (kolegij se posebej peča z vprašanjem vere v komunističnih državah) je bil kaznovan profesor katoliške univerze v Lublinu Wladislaw Bar-toszevvski z globo 5000 zlotov, ker je predaval o delovanju poljske podzemne vlade za časa nacistične okupacije Poljske Tudi lastnik stanovanja, kjer je bilo predavanje v okviru tako imenovane "leteče univerze", je bil kaznovan. Ko je hotel imeti naslednje predavanje o odnošajih med Poljaki in 2idi po 1. 1918, je policija preprečila predavanje in fotografirala vse, ki so se zbrali k predavanju. Prof. Bartoszevvski je bil eden prvih, ki so jih poslali nacisti v taborišče v Auschvvitzu.
•	Ustanova za razvoj zadružništva, ki sprejema darove od poedinih zadružnikov in zadrug, ter z njimi podpira razvoj zadružništva v deželah razvoja, je pravkar izdala poročilo o svojem poslovanju. V. 1. 1978 je sprejela od kreditnih zvez $21.869 in od drugih zadrug $31.187, od Canadian Cooperative Credit Society $30.342 in od drugih $5.558. Vrednost daril poedincev in zadrug se še poveča, ker doba CIBA (Canadian International Development Agency) vsakemu dolarju še tri dodatne. Tako je mogla ta ustanova podpreti v 1. 1978 razne projekte v znesku $340.810. Ena odlika vseh teh programov je, da gre denar direktno k ljudjem, ki so pomoči potrebni in ne preko kakih drugih, tudi ne vladnih agencij, kjer se večkrat podpore porazgube, ne da bi veliko koristile tistim, katerim so bile namenjene.
•	Dve veliki zadružni mlekarni
Gay Lea Foods Cooperative v Ontariju ter CSP Foods v Saskat-chevvanu sta začeli proizvajati s kupnimi močmi nov tip margarine, ki jo bodo prodajali po celi Kanadi in ki bo znana pod imenom ACHIEVE. Margarina bo proizvedena iz 100% domačega olja iz sončnic. Dodan je tudi vitamin E.
/VA/e/s&se ~ <$i4i/A//
Novi ljubljanski nadškof dr. Lojze Šuštar
• Teologi raznih veroizpovedi iz Anglije so poslali papežu posebno spomenico, ki je bila objavljana 1. decembra 1979 v londonskem časopisu The Times, v katerim naglašajo, da je postopek proti nizozemskemu teologu Edvvardu Schillebeeckxu, ki ga je uvedla Kongregacija za nauk, kršitev temeljnih človečanskih pravic. Tak postopek resno ograža svobodo interpretacije in raziskovanja, ki je nujno potrebna človeku v njegovem stremljenju po smislu in resnici, uničuje zaupanje v avtoriteto, ki
uporablja take mere ter ograza krhko klimo medsebojnega zaupanja med Cerkvami, ki se je razvilov zadnjih desetletjih.
•	Danes se vsakdo pritožuje nad rastočimi cenami hrane. Statistični podatki pa kažejo, da porabljajo Kanadčani (vsaj do nedavnega - 1977) vedno manjši odstotek osebnih dohodkov za hrano. L. 1951 so porabili Kanadčani za hrano in nealkoholne pijače 20% osebnih dohodkov, 1.1971 le 14.3% in 1977 samo 13.1%.
•	V letu 1978 je porabilo deset največjij oglaševalcev Kanadi $20.7 milijonov. 76 finančnih ustanov je porabilo za oglaševanje $33.9 milijonov. Največ sta porabila American Express of Canada ($3.3 milijonov) in Canadian Imperial Bank of Commerce ($3.2 milijona). Od zadružnih finančnih ustanov je porabila za oglaševanje največ kvebeška
zveza ljudskih bank.
•	Statistike za 1. 1977 kažejo, da imajo države zelo različno število smrtnih nesreč na 100 milijonov prevoženih milj. Največ nesreč Ima Turčija (32.2), kmalu za njo je Portugalska (22.5), na tretjem mestu je Madžarska. Najmanj nesreč izkazujejo ZDA (3.3), nato Anglija (4.0) in Norveška (4.2). Objavljena statistika ni imela za Kanado in Jugoslavijo.

53235353532348482323235353235353532348235353534853