URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 2	Ljubljana, sreda 30. januarja 1974	Cena 4 dinarje	Leto XXXI
7.
Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/ 48, št. 8-35/49 in 20-108/50) v zvezi s 5. členom uredbe o prenosu zadev v pristojnost republiških upravnih organov (Uradni list LRS, št. 20-112/58) ter v zvezi s 16. členom in z drugim odstavkom 29. člena zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-150/65) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo s pritrditvijo izvršnega sveta skupščine' SR Slovenije, ki je bila dana na 60. seji izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dne 18. decembra 1973
ODREDBO
o združitvi, o razdružitvi in o preimenovanju nekaterih naselij v občinah Ajdovščina, Ljubljana Bežigrad in Ptuj
I
V	občini Ajdovščina se sestava naselja Kamnje v k. o. Kamnje spremeni takole:
a)	del naselja Kamnje v k. o. Kamnje, in sicer območje s hišnimi številkami 1 do 37, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104 ter 108, se izloči iz naselja Kamnje v novo naselje z imenom Potoče;
b)	del naselja Kamnje v k. o. Kamnje, in sicer območje s hišnimi številkami 105, 106 in 107, se priključi k naselju Dobravlje, ki leži delno v k. o. Dobravlje in delno v k. o. Skrilje;
c)	del naselja Kamnje v k. o. Kamnje, in sicer območje s hišnimi številkami 38 do 97, obdrži ime Kamnje.
II
V	občini Ljubljana Bežigrad se naselje Ježica v k. o. Ježica in k. o. Stožice (del), Stožice v k. o. Stožice (del), Savlje v k. o. Ježica. Kleče v k. o. Ježica, Tomačevo v k. o. Stožice (del), in Jarše (del) v k. o. Stožice (del), priključijo k naselju Ljubljana.
S tem prenehajo obstojati na območju občine Ljubljana Bežigrad kot samostojna naselja naselje Ježica, Stožice, Savlje, Kleče, Tomačevo in Jarše.
III
V	občini Ptuj se sestava naselij spremeni takole:
a)	naselje Andrenci (del) v k. o. Novinci, Smolin-ci (del) v k. o. Novinci in Župetinci (del) v k. o. 'Novinci, se združijo v eno naselje z imenom Novinci.
S tem prenehajo obstojati na območju občine Ptuj kot samostojna naselja Andrenci, Smolinci in Zupe-tinci.
b)	naselje Črmljenšak v k. o. Bišečki vrh se združi z naseljem Bičeški vrh v k. o. Bišečki vrh v &io naselje z imenom Bišečki vrh.
S tem preneha obstojati kot samostojno naselje Črmljenšak;
c)	del naselja Nadole v k. o. Kupčinji vrh, in sicer območje s hišnimi številkami 56, 57, 58, 59, 60, 61,
62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 70, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83 in 84, in del naselja Čermožiše v k. o. Kupčinji vrh, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 10 a, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 in 22, se združita v novo naselje z imenom Kupčinji vrh;
d)	del naselja Podlože v k. o. Podlože, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 32, 33, 34,
35,	36, 37, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 85, 106, 107, 118, 120, 121, 124, 125, 126, 127, 128, 131, 133, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 142, 143 in 144, ter del naselja Ptujska gora v k. o. Ptujska gora, se združita v eno naselje z imenom Ptujska gora;
e)	del naselja Kidričevo v k. o. Župečja vas, in sicer območje s hišnimi številkami 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 53 a, 54, 55, 56 in 57, in del naselja Zupečja vas v k. o. Župečja vas, in sicer območje s hišnimi številkami 62, 63, 64, 65 in 66, se združita v novo naselje z imenom Strnišče;
f)	del naselja Gruškovje v k. o. Gruškovje, in sicer območje s hišnimi številkami 123, 124, 125, 126, 127, 128, 132, 133, 134, 136, 137. 139, 140, 141, 142, 143, 144, 147, 148, 149, 150. 151, 152, 153, 155, 156, 157, 159, 160, 161, 163, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171 in 172, ter naselje Trdobojci v k. o. Trdobojci, se združita v eno naselje z imenom Trdobojci;
g)	del naselja Gruškovje, v k. o. Gruškovje, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 3, 4,’ 5, 6, 7,- 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 18 a, 19, 20, 21 in 22, se izloči iz naselja Gruškovje v novo naselje z imenom Spodnje Gruškovje;
h)	del naselja Gruškovje v k. o. Gruškovje, in sicer območje s hišnimi številkami 24, 26, 27, 28, 29, 31,
36,	37, 38, 38 a, 39, 40, 41, 42, 44, 45, 47, 48, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 61, 62, 63, 64, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 87, 89. 90, 91, 92, 93, 95, 97, 9g, 100, 102, 103, 105. 106, 107, 109, 111, 112, 113, ll4, li5, in 117, se izloči iz naselja Gruškovje v novo naselje z imenom Zgornje Gruškovje.
S tem preneha obstajati naselje Gruškovje kot samostojno naselje;
i)	del naselja Sveča v k. o. Sveča in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3, 4. 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 42, 42 a, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49 in 50, se izloči iz naselja Sveča v novo naselje z imenom Zgornja Sveča;
j)	del naselja Sveča v k. o. Sveča, in sicer območje s hišnimi številkami 19. 20. 21. 24. 25. 26. 26 a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41. 51, 52, se izloči iz naselja Sveča v novo naselje z imenom Spodnja Sveča.
S tem preneha obstojati naselje Sveča kot samostojno naselje;
k)	del naselja Sitež v k. o. Sitež, in sicer območje s hišnimi številkami 18, 19, 20. 22, 23. 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31. 32, 33. se izloči iz naselja Sitež v novo naselje z imenom Dol pri Stopercah;
1)	del naselja Mali Okič v k. o. Mali Okič, in sicer območje s hišnimi številkami 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, ter naselje Veliki Okič v k. o/ Veliki Okič, se združita v eno naselje z imenom Veliki Okič.
IV
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 015-2/69
Ljubljana, dne 12. oktobra 1973.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r.
8-
Na podlagi drugega odstavka 71. člena zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7/73) izdaja sekretariat za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o prijavljanju in odjavljanju radijskih in televizijskih sprejemnikov ter o načinu vodenja evidence in pobiranja naročnine za te sprejemnike
1.	člen
Prvi odstavek 7. člena pravilnika o prijavljanju in odjavljanju radijskih in televizijskih sprejemnikov ter o načinu vodenja evidence in pobiranja naročnine za te sprejemnike (Uradni list SRS, št. 45-400/73) se spremeni tako, da se glasi:
»Ce je uporabnik radijskega sprejemnika fizična oseba, mora plačati mesečno naročnino za en sprejemnik ter za vse sprejemnike, ki so stalno ali začasno vgrajeni v vozila; za druge radijske sprejemnike mu naročnine ni treba plačevati.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-8/73	(
Ljubljana, dne 21. januarja 1974. .
Sekretar za informacije Jak Koprivc 1. r.
9.
Na podlagi ustavnega amandmaja XXIX sklenejo: Socialistična republika Bosna in Hercegovina, Socialistična republika Črna Gora, Socialistična republika Hrvatska, Socialistična republika Makedonija, Socialistična republika Slovenija, Socialistična republika Srbija, Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo in Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina po pooblaščenih predstavnikih
DRUŽBENI DOGOVOR o enotni emisiji upravnih in sodnih kolkov
1.	člen
Da bi bilo omogočeno lažje kumuniciranje taksnih zavezancev z organi vseh družbenopolitičnih skupnosti, se s tem družbenim dogovorom urejajo vprašanja emisije (tisk in prodaja), distribucije, odvzema iz obtoka in zamenjave upravnih ter sodnih kolkov enotne emisije, ki bo veljala na območju vse Jugoslavije.
2.	člen
Upravni kolki enotne emisije bodo izdani v okroglih zneskih 0,50, 1, 2, 5, 10, 20, 30 in 50 dinarjev.
Sodni kolki enotne emisije bodo izdani v okroglih zneskih 0,50, 1, 2, 5, 10, 15, 25, 30 in 50 dinarjev.
3.	člen
Upravni in sodni kolki enotne emisije bodo izdelani na posebnem belem, brezlesnem papirju z nevidno zaščito v globokem linijskem tisku.
4.	člen
Upravni in sodni kolki enotne emisije bodo izdelani po velikosti tako, da bo njihova velikost skupaj z belim robom (perforacijo) 24 mm (milimetrov) krat 38 mm (milimetrov).
Sam tisk kolka iz prvega odstavka tega člena ima dimenzije 19 mm krat 33 mm.
5.	člen
Upravni kolki enotne emisije izgledaj o takole:
1)	v sredini kolka je grb SFRJ, ki je obrobljen s stilizirano rozeto, pod grbom je označena vrednost kolka, levo in desno od označene vrednosti pa je kratica za vrednost: »d«;
2)	v zgornjem delu tiska kolka za 0,50, 1 in 10 dinarjev je natiskano besedilo: »SFR Jugoslavija« in »administrativna taksena marka« v cirilici, spodaj pa besedilo: »upravni kolek« in »SFR Jugoslavija« v latinici. Kratica za, vrednost: »d« na levi strani od oznake vrednosti je natisnjena v cirilici, desno od oznake vrednosti pa v latinici;
3)	v zgornjem delu tiska kolka za 5, 20 in 30 dinarjev je natisnjeno besedilo: »SFR Jugoslavija« in »upravni kolek« v latinici, spodaj pa besedilo: »administrativna taksena marka« in »SFK Jugoslavija« v latinici. Kratica za vrednost: »d« levo in desno od oznake vrednosti je tiskana v latinici;
4)	v zgornjem delu tiska kolka za 2 in 50 dinarjev je natisnjeno besedilo: »SFR Jugoslavija« in »administrativna taksena marka« v latinici, spodaj pa besedilo: »administrativna taksena marka« in »SFR Jugoslavija« v cirilici. Kratica za vrednost: »d« levo od oznake vrednosti je natisnjena v latinici, desno od oznake vrednosti pa v cirilici;
5)	upravni kolki enotne emisije bodo tiskani v naslednjih barvah:
—	kolek za 0,50 din v temnovijoličasto-modri barvi;
—	kolek za 1 din v temnozeleni barvi;
—	kolek za 2 din v sivi barvi;
—	kolek za 5 din v oranžni barvi;
—	kolek za 10 din v zelenomodri barvi;
—	kolek za 20 din v rdečevijoličasti barvi;
—	kolek za 30 din v zeleni barvi;
—	kolek za 50 din v modri barvi.
6.	člen
Sodni kolki enotne emisije izgledaj o takole:
1)	v srednjem delu tiska kolka je grb SFRJ, levo in desno od grba so tonska polja (levo v obrobnem, desno pa v večjem raztezu). Pod grbom je označena vrednost kolka, levo in desno od vrednosti pa je natiskana kratica za vrednost »d«;
2)	v zgornjem delu tiska kolka za 0,50, 1 in 10 dinarjev je natisnjeno besedilo: »SFR Jugoslavija« in »sudska taksena marka« v cirilici, v spodnjem delu pa besedilo »sodni kolek« in »SFR Jugoslavija« v la-
tinici. Kratica za vrednost: »d« levo od označene vred nosti je natisnjena v cirilici, desno pa v latinici;
3)	v zgornjem delu tiska kolka za 5, 25 in 30 dinarjev je natisnjeno besedilo: »SFR Jugoslavija« in »sodni kolek« v latinici, v spodnjem delu pa besedilo: »sudska taksena marka« in »SFR Jugoslavija« v cirilici. Kratica za vrednost: »d« levo in desno od označene vrednosti je natisnjena v latinici;
4)	v zgornjem delu tiska kolka za 2, 15 in 50 dinarjev je natisnjeno besedilo: »SFR Jugoslavija« in »sudska taksena marka« v latinici, v spodnjem delu pa besedilo: »sudska taksena marka« in »SFR Jugoslavija« v cirilici. Kratica za vrednost »d« levo od označene vrednosti je natisnjena v latinici, desno pa v cirilici;
5)	sodni kolki enotne emisije bodo tiskani v naslednjih barvah:
—	kolek za 0,50 din v temnozeleni barvi;
—	kolek za 1 din v zelenomodri barvi;
—	kolek za 2 din v oranžni barvi;
—	kolek za 5 din v vijoličastomodri barvi:
—	kolek za 10 din v zeleni barvi;
—	kolek za 15 din v rjavi barvi;
—	kolek za 25 din v modri barvi;
—	kolek za 30 din v sivi barvi;
—	kolek za 50 din v vijoličastordeči barvi.
7.	člen
Tiskanje, dajanje v obtok in 'distribucijo upravnih in sodnih kolkov, ki so določeni s tem družbenim dogovorom, bo opravljala Narodna banka Jugoslavije.
Za tiskanje, dajanje v obtok in distribucijo upravnih in sodnih kolkov enotne emisije pripada Narodni banki Jugoslavije nadomestilo za kritje njenih stroškov v zvezi z navedenimi opravili.
Pogodbo o tiskanju, načinu dajanja v obtok in distribucijo upravnih in sodnih kolkov ter o znesku nadomestila iz drugega odstavka tega člena bo sklenil z Narodno banko Jugoslavije zvezni sekretar za finance.
8.	člen
Dohodek od upravnih in sodnih kolkov enotne emisije, ki je dosežen s prodajo na drobno po pooblaščenih maloprodaj alcih kolkov taksnim zavezancem, pripada republiki, avtonomni pokrajini oziroma občini, na območju katere so bili kolki prodani, ne glede na to, pri katerem organu oziroma sodišču so kolki uporabljeni za plačilo takse.
9.	člen
Taksni zavezanec, ki ni bil dolžan plačati takse v kolkih, ali je takso plačal v večjem znesku od predpisane, ali je takso plačal za dejanje, ki ga sodišče
ali organ ni izvršil, ima pravico do povračila takse, ki je ni bil dolžan plačati.
Odločbo o vračilu takse v primerih iz prvega odstavka tega člena izda pristojni organ občine, na območju katere je prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca.
10.	člen
Občani, ki iz kakršnegakoli razloga ne uporabijo kolka, ki je v veljavi, kolek lahko zamenjajo za gotovino, in sicer samo na blagajni, ki vrši distribucijo kolkov.
Pri zamenjavi kolkov po prvem odstavku tega člena se izplača vrednost kolka v gotovini z odbitkom maloprodajne provizije.
11.	člen
Maloprodaj alci upravnih in sodnih kolkov enotne emisije lahko kupujejo kolke samo na blagajnah, ki vršijo distribucijo kolkov.
Provizija za prodajo kolkov enotne emisije v prodaji na drobno ne more biti večja kot 10°/o od nominalne vrednosti kupljenih kolkov.
12.	člen
Maloprodaj alci kolkov, organizacije in občani lahko zamenjajo kolke tekoče emisije, ki so se pri njih slučajno poškodovali, za nove, in sicer na blagajnah, ki vršijo distribucijo kolkov.
Ni dovoljena zamenjava tistih kolkov, ki so bili nalepljeni na spis, ali so poškodovani tako, da ni mogoče ugotoviti, ali so bili uporabljeni, ali so slučajno poškodovani.
13.	člen
Upravni in sodni kolki enotne emisije, ki jih določa ta družbeni dogovor, bodo dani v obtok v roku enega leta od dneva, ko bo podpisan ta družbeni dogovor.
Upravni in sodni kolki, ki so v obtoku, ostanejo v veljavi, dokler ne poidejo zaloge.
14.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko bo podpisan, objavljen pa bo v uradnem glasilu vsake republike oziroma avtonomne pokrajine.
Za SR Bosno in Hercegovino: Djordje Peklić \Za SR Hrvatsko: Mirko Skakić .Za SR Črno goro: Danilo Aleksič
Za SR Makedonijo: Velimir Bundalevski •Za SR Slovenijo: Jože Florjančič
Za SR Srbijo: Mane Rebič
Za SAP Kosovo: Ahmet Rugova
Za SAP Vojvodino: Dušan Vlatkovič
27. novembra 1973. leta Beograd
SPLOŠNI AKT! REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
10.
Na podlagi 16. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 3. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73) ter v zvezi s 7. točko odloka o maksimalnih cenah za jedilno olje ter oljne tropine in pogače (Uradni list SFRJ, št. 52/73) izdaja direktor Zavoda SRS za cene
ODREDBO
o marži za jedilno olje v prometu na drobno
1.	Marža trgovskih organizacij združenega dela pri prodaji jedilnega olja na drobno sme znašati za jedilno olje:
a)	za olje rinfuza 0,60 din/kg
b)	v litrskih (tudi plastičnih) steklenicah 0,60 din/ 1 lit.
c)	v pollitrskih (tudi plastičnih) steklenicah i 0,35 dinarjev/1/2 lit.
d)	v plastičnih tričetrtlitrskih steklenicah 0,50 dih/ 3/4 lit.
2.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38/6-87/74
Ljubljana, dne 21. januarja 1974.
Zavod SRS za cene
Direktor
Boža Gorišek 1. r.
11.
Na podlagi 85. in 86. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/71) je sprejel zbor delegatov Zveze skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije na 5. seji dne 18. januarja 1974
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil ter premijske tarife v obveznem zdravstvenem pozavarovanju delavcev
I
V sklepu o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil ter premijske tarife v obveznem zdravstvenem pozavarovanju delavcev (Uradni list SRS, št. 25/72), se. spremeni IV. točka, 1. odstavka in se glasi:
»Premija za pozavarovanje nevarnosti iz I. točke tega sklepa znaša 0,125 %> od ugotovljenega dohodka skupnosti po izločitvi sredstev, ki se izločajo pred ugotovitvijo dohodka.«
II
Sklep o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil v pozavarovanju zdravstvenega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 26/71, 51/71 in 25/72) preneha veljati in -se za zdravstveno pozavarovanje kmetov uporabljajo določila sklepa o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil ter jbremijske tarife v obveznem zdravstvenem pozavarovanju delavcev (Uradni list SRS, št. 25/ 72).
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 41/1-74
Ljubljana, dne 18. januarja 1974.
Predsednik
zbora delegatov Zveze skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije
Mirko Kocjan 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
46.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je svet za urbanizem prj skupščini mesta Ljubljane n? 56. seji dne 24. oktobra 1973 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja potek koridorjev priključenih daljnovodov na RTP Beričevo ter predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana (urbanističnega progra-
da in urbanističnega načrta) in urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja potek koridorjev priključnih daljnovodov na RTP Beričevo, ki jo je pod šifro projekta 1779/73 v marcu 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz 1. točke tega sklepa bo istočasno javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1 — v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Parmova ulica 41/1 — v avli skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB i ter bo na vpogled občanom in delovnim Organizacijam v času od 30. januarja 1974 do 28. februarja 1974.
Št. 9/195-73
Ljubljana, dne 24. oktobra 1973.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
47.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30-271/72) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno' gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71), je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 67. redni seji dne 17. januarja 1974 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k
najvišjim cenam za uporabo toplotne energije
I
Prva točka sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 41-805/72 in Uradni list SRS, št. 23-616/73) se spremeni tako, da se glasi:
Komunalni energetiki Ljubljana — podjetju za proizvajanje in prodajo toplotne energije se daje soglasje k najvišjim cenam toplote za ogrevanje prostorov in segrevanje potrošene vode, ki znašajo:
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov . 178,85/G cal
—	ogrevanje poslovnih prostorov . . . 193,50/G cal
—	ogrevanje potrošene vode na 60° C
za gospodinjstvo....................11,20 din/m1 2 3
—	ogrevanje potrošene vode na 60° C
za ostale potrošnike................14,50 din/m3
II
K tretji točki sklepa se doda četrta alinea, ki se glasi:
— iz dosežene akumulacije po cenah iz točke 1 tega sklepa mora komunalna delovna organizacija vlagati
v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo din 10,40 od prodane G cal.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/196-73-3
Ljubljana, dne 24. januarja 1974.
Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane
Roman Rojc 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 48.
Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje na 50. redni seji dne 17. januarja 1974 sprejel
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni in se glasi:
od alkoholnih pijač:	dinarjev
L J	za liter
1.	naravnega vina	150
2.	penečega vina	2,80
3.	naravnega žganja	in medice	4,50
4.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
—	nad 12 do 15 dinarjev	6,10
—	nad 15 dinarjev	9,30
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša
nabavna cena za liter:
—	nad 17 do 24 dinarjev	18,10
—	nad 24 dinarjev	25,00
V "in od vrednosti
6.	piva	25 %>
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v
. točkah 1 do 6	43 “/o
3.	člen
Tarifna številka 3 se v celoti črta.
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ostrožno V
I
Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje daje v javno razgrnitev zazidalni načrt »Ostrožno V«, po projektu Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 2/74, izdelanem v januarju 1974.
II
Zazidalni načrt se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje ter v uradu krajevne skupnosti Ostrožno.	v
III
V času javne razgrnitve lahko dajo k razgrnjenemu zazidalnemu načrtu »Ostrožno V« svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
Predsednik sveta
za urbanizem, gradbene, komunalne, in stanovanjske zadeve
Franc Zelič 1. r.
4.	člen
V	tarifni številki 6 se posamezne točke spremenijo, tako da se glasijo
pod I. kovinska stroka točka 1	10 %>
pod II. elektro stroka točka 6., 8. in 9	5 °/o
5.	člen
Tarifni številki 9 in 10 se črtata.
6.	člen
V	tarifni številki 12 se stopnja spremeni tako, da
se glasi	10%
7.	člen
‘Tarifna številka 13 se črta.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 421-14/72
Grosuplje, dne 16. januarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 49.
Na podlagi 1., 4., 16., 19., 37. in 40. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 33. ter 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. januarja 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72 in 39/73) se drugi odstavek 2. točke opombe tarifne številke 1 črta.
50.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. januarja 1974 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta . 1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt okolice Delovno-varstvenega zavoda Ponikve, izdelan od Urbanističnega zavoda »Projektivni atelje« Ljubljana, Kersnikova 9. št. 1617 iz septembra 1972.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu pristojnem za urbanizem.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, obravnava občinska skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člen zakona o urbanističnem planiranju).
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (15. člen zakona o urbanističnem planiranju).
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/67
Grosuplje, dne 16. januarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 51.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 18. januarja 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta I
Osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko cono 2 Gornji grad, izdelan od Zavoda za napredek gospodarstva Celje iz decembra 1973, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Mozirje in krajevnega urada Gornji ( Grad.
II
Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe.
Št. 351-2/74
Mozirje, dne 18. januarja 1974.
Predsednik
sveta za urbanizem in komunalne zadeve
skupščine občine Mozirje Alfred Božič, dipl. ek. 1. r.
52.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) je svet za urbanizem in komunalne, zadeve skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 18. januarja 1974 sprejel
S N. L E P
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta I
Osnutek spremembe zazidalnega na”rta stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno ob Savinji, izdelan , od Zavoda za napredek gospodarstva Celje iz junija 1973, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Mozirje in krajevnega urada Ljubno ob Savinji.
II
Osnutek zazidalnega načrta je na vpogl 1 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe.
Št. 351-2/74	'	v
Mozirje, dne 18. januarja 1974.
Predsednik
sveta za urbanizem in komunalne zadeve
skupščine občine Mozirje Alfred Božič, dipl. ek. 1. r.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINE ZAČASNIH SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA 53.
Na podlagi statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji so sprejele skupščine začasnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Celje na seji dne 25. decembra 1973, Koper na seji dne 26. 12. 1973, Kranj na seji dne 21. januarja 1974, Ljubljana na seji dne 19. novembra 1973, Murska Sobota na seji dne 24. decembra 1973, Nova Gorica na seji dne 27. decembra 1973, Novo mesto na seji dne 26. decembra 1973 in Ravne na Koroškem na seji dne 26. decembra 1973
PRAVILNIK
o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji I.
I.	OSNOVNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa način predpisovanja, izdajanja in plačevanja zdravil ter pomožnega in sanitetnega materiala zavarovanim osebam, kadar gredo stroški v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
2.	člen
Zavarovanim osebam lahko predpisujejo zdravila zdravniki zdravstvenih domov ter zdravniki, ki delajo v specialistično-ambulantni ali dispanzerski dejavnosti organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti.
Zdravniki — pripravniki ne morejo samostojno predpisovati zdravil. Izjemoma lahko tudi zdravnik — pripravnik napiše recept, vendar pod vodstvom in ob sopodpisu njegovega mentorja.
Bolnišnični zdravniki lahko predpišejo zdravila samo zavarovani osebi, ki se je zdravila v bolnišnici, in sicer v nujnih primerih ob odpustu zaradi nadaljnjega zdravljenja na domu.
Pristojni organ skupnosti zdravstvenega zavarovanja lahko pooblasti na predlog organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti ali zdravnika posameznika tudi druge zdravnike za predpisovanje zdravil zavarovanim osebam.
Bolnišnični in pooblaščeni zdravniki pišejo recepte v enojniku.
II.	RECEPT
3.	člen
Zavarovanim osebam se predpisujejo- Zdravila na enotnem obrazcu za vso SR Slovenijo, prirejenim za
avtomatsko obdelavo (v nadaljnjem besedilu: AOR^. Obrazec recepta je sestavni del tega pravilnika. Velikost recepta AOR, znaša 114 X 210 cm. Receptni obrazci AOR, se razpečavajo za vso SR Slovenijo centralno po dogovoru med strokovnimi službami skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
4.	člen
Glava recepta je razdeljena v tri različna polja, v katera zdravstveni delavci vpisujejo, označujejo ali šifrirajo podatke s svinčnikom številka 2 HB, vsebino recepta pa v skladu z 11. členom izpišejo zdravniki lastnoročno s črnilom ali kemičnim svinčnikom.
5.	člen
V prvem zgornjem polju vpisuje, označuje ali šifrira medicinska sestra ali zdravstveni administrativni delavec naslednje:
1.	Kategorijo zavarovane osebe, pri čemer pomenijo oznake:
—	DDZ — delavce zaposlene v družbenem in zaseb-
nem sektorju ter njihove družinske člane,
—	OPZ — osebe, ki opravljajo samostojno poklicno
dejavnost: obrtnike, prevoznike (avtotaksi, prevozniki z motornimi in vprežnimi vozili), gostilničarje, kolporterje, duhovnike, ulične nosače, železniške nosače, športnike, zdravnike, arhitekte, glasbenike (tudi plesalce), umetnike, filmske delavce, odvetnike, starokatoliške duhovnike, baptiste, artiste, inozemske upokojence, zaposlene zavarovance v tujini ter njihove družinske člane,
—	UP — starostne, invalidske, družinske upokojen-
ce ter njihove družinske člane,
—	K — kmete, po 16. in 31. členu zakona o zdrav-
stvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS št. 26/70 in 51/71) ter njihove družinske člane,
—	KB — kmete, ki jim je priznan status borca NOB
ali borca za severno mejo ter njihove družinske člane,
—	Š	— redne študente višjih in visokih šol in
umetniških akademij v SR Sloveniji in njihove družinske člane,
—	KVC — zavarovane osebe, ki so zavarovane po
mednarodnih konvencijah oziroma sporazumih, ki jih je sklenila- Jugoslavija ter njihove družinske člane,
—	SMP — samoplačnike t. j. osebe, ki niso zavarova-
ne po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva,
—	O — osebe, razvrščene po 29. in 30. členu zako-
na o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva ter vse druge, ki jih ni mogoče razvrstiti v ostale kategorije.
Odgovarjajočo kategorijo zavarovanca označujemo z »X« v ustreznem polju.
2.	Naziv države, če je oseba zavarovana po konvenciji. Ce je z »X« označeno polje KVC, to je kategorija zavarovane osebe, zavarovane po mednarodni konvenciji, vpišemo v polje »država« eno izmed ustreznih šifer:
Avstrija	1
“Belgija	2
Francija	3
Italija	4
Madžarska	5
Nizozemska	6
ZR Nemčija	7
Druge države	0.
3.	Registrsko številko, povzeto iz zdravstvene izkaznice zavarovne osebe oziroma druge predpisane listine. V Sloveniji imamo več vrst registrskih številk po skupnostih zdravstvenega zavarovanja oz. kategorijah zavarovanih oseb:
—	za aktivne zavarovance in njihove družinske člane v družbenem in zasebnem sektorju vpisujemo v SR Sloveniji v vseh skupnostih zdravstvenega zavarovanja desetmestno šifro,
—	za upokojence in njihove družinske člane vpisujemo v vseh skupnostih štirimestno številko,
—	za kmete in kmete borce vpisujemo do uvedbe enotne številke, v Celju, Kranju prvih deset .mest enajstmestne šifre, v Mariboru sedemmestno šifro, v Novi Gorici, Kopru, Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Ravnah ne vpisujejo ničesar do uvedbe enotnih registrskih številk,
—	registrske številke ne vpisujemo v nobeni skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji za kategorijo zavarovancev po konvencijah, za samoplačnike, študente in za kategorijo »ostali«.
Registrsko številko vpisujemo v polje od leve proti desni; če je številka krajša od deset mest, ostanejo preostala polja prazna.
4.	Družinskega člana
Ce je predpisano zdravilo za družinskega člana zavarovanca, označimo to v polju DČ — z »X«.
5.	Spol zavarovane osebe
Označimo z »X« v poljih — M — ali — 2—.
6.	Skupnost zdravstvenega zavarovanja, ki je plačnik izdanega zdravila (SZZ).
Vpišemo eno izmed šifer: v SR Sloveniji:
Celje 1. Nova Gorica 2, Koper 3, Kranj 4, Ljubljana 5. Maribor 6, Murska Sobota 7, Novo mesto S, Ravne na Koroškem 9.
7.	Številko zdravnika
V to polje vpišemo osebno številko zdravnika, ki mu je bila dodeljena ob uvedbi avtomatske obdelave receptov. Zdravnik, ki nima te številke, ne sme predpisovati zdravil v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
8.	Številko zdravstvene delovne organizacije (ZDO), se pravi, organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti.
Številko vpišemo iz šifranta zdravstvenih delovnih organizacij v SR Sloveniji.
6.	člen
V drugem srednjem polju vpisuje in označuje farmacevtski tehnik ali farmacevt, šifrira pa farmacevt, naslednje podatke:
1.	Številko lekarne
Vpisujemo številko lekarniške strokovne enote iz seznama šifer lekarniških delovnih enot v SR Sloveniji. Podatek je tromesten. Do številke 100 imamo vodeče ničle. npr. Lekarna Ptuj 096.
2.	Prispevek zavarovane osebe k stroškom za zdravila (participacija).
Z oznako »X« se označuje polje pri tistih oblikah zdravstvenega varstva za katere se plačuje participacija (npr. oblika »D«), Ta se označuje tudi v primeru, če je znesek zdravila manjši od zneska prispevka.
3.	Galensko obliko zdravila (G, O.)
V	to polje vpisuje farmacevt naslednje šifre:
—	0 za injekcije
—	1 za tablete, dražeje, kapsule
—	2 za solucije
—	3 za sirupe
—	4 'za mazila, kreme
—	5 za supozitorje
—	6 za globule
—	7 za spray
—	8 za čaje
—	9 za ostalo.
4.	Vrsto zdravila
Šifrant za razvrstitev zdravila v ustrezno farma-kodinamsko grupo oziroma skupino in podskupino je veljavni register odobrenih gotovih zdravil, ki ga izdaja skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SR Hrvatske. Ko smo zdravilo uvrstili v ustrezno fannakodi-namsko grupo, ga v okviru le-te uvrstimo še v skupino in v okviru skupine še v podskupino (npr. Penbritin caps — farmakodinamska grupa: 2 — zdravila z delovanjem na infektivne in parazitarne bolezni — skupina: 1 — antibiotiki, podskupina 1 — penicilini). Prazna polja izpolnimo vedno z ničlami (npr. Penbritin caps. 02, 01, 01).
Če skupine oz. podskupine sploh ni, ostanejo polja prazna in jih ni potrebno ničlati, npr. Ciloprin sol — farmakodinamska grupa: 9, zdravila z delovanjem na bolezni ušes in oči vpišemo samo 09.
5.	Ceno zdravila
Vpišemo znesek — ceno zdravila iz veljavnega cenika zdravil v celoti brez odbitnega prispevka (participacije). Podatek je šestmesten. Znesek vpišemo z vodilnimi ničlami, npr. 10,00 din je 001000. Med dinarji in parami ne pišemo vejice.
Ceno zdravila vpišemo tudi, če je manjša od zneska prispevka.
6.	Datum izdaje zdravila
Vpišemo dan, mesec in leto, ko je bil recept realiziran. Polje je šestmestno. Prazna polja izpolnimo z ničlami (npr. zdravilo je bilo izdano 4. 9. 1973, se vpiše: 040973.).
7.	Takso laborum
Vpišemo, če je bilo zdravilo magistralno pripravljeno. Ceno dobimo v veljavnem ceniku- zdravil in jo vpišemo z vodilnimi ničlami — enako kot pri ceni zdravila. Podatek je petmesten (npr. 9,70 din je 00970). Med dinarji in parami ne pišemo vejice. 7
7.	člen
V	tretjem, zadnjem polju vpisuje oziroma označuje zdravnik naslednje podatke:
1.	Leto rojstva (leto roj.)
Vpišemo tako, da prvi dve mesti letnice izpuhtimo. Podatek je dvomesten in ga povzamemo iz zdravstvene izkaznice (npr. roj. leto 1895 vpišemo 95).
2.	Oznako »Necesse est«
Označi zdravnik z »X« le v primeru, če je predpisal zdravilo za kronično obolenje, t. j. za dobo praviloma več kot 5 dni. Klavzula »Necesse est« mora biti tudi lastnoročno izpisana. Če je predpisano zdravilo za akutno obolenje, se oznaka »Necesse est«. ne označuje.
3.	Obliko zdravstvenega varstva — ODN
Na podlagi zdravniškega pregleda uvrsti zdravnik bolnika v eno izmed zgoraj navedenih kategorij zdravstvenega varstva, kar označi z »X« v ustreznem polju.
»Leto rojstva« lahko vpiše tudi medicinska sestra
ali zdravstveni administrativni delavec. Oznako »Necesse est« pa mora obvezno označiti zdravnik, ki se je pri tem že opredelil, ali gre za akutno ali kronično obolenje. Prav tako mora edino zdravnik označiti obliko zdravstvenega varstva ODN, ki jo ugotavlja na podlagi izvidov in pregleda.
8.	člen
Dvojna črta deli recept AOR, na dva dela: na zgornji, ki je prirejen za avtomatsko obdelavo, in spodnji del, v katerega vpisuje podatke zdravnik, medicinska sestra ali zdravstveni administrativni delavec.
Dvojna črta mora ostati nedotaknjena, tj. na njo in čez njo se ne sme pisati ali označevati ničesar, ker je sicer onemogočeno čitanje podatkov z optičnim či-talcem
Pod dvojno črtd receptnega obrazca AOR, se izpolnjujejo naslednji podatki:
1.	Priimek in ime zavarovanca, ki smo ga uvrstili v-kategorijo zavarovanih oseb po 5. členu tega pravilnika. Če je bolnik družinski član vpišemo ime zavarovanca. po katerem ima družinski član pravico do zdravstvenega varstva. Ta podatek izpiše nujno zdravnik v izogib kakršnihkoli zamenjav.
2.	Ime družinskega člana meobhodno je označiti mesec rojstva za otroka do dveh let starosti npr.. Jože — junij 1972).
3.	Naslov bolnika (kraj prebivališča, ulica, hišna številka).
Podatki o zavarovancu se povzemajo iz zdravstvene izkaznice zavarovane osebe oziroma druge predpisane listine.
9.	člen
Zdravnik, ki zdravilo predpiše, mora recept podpisati in ga opremiti s svojo imensko štampiljko. Štampiljke ne smejo biti prevelike, da s tem ne preprečujejo čitljivosti predpisanega zdravila oz. navodila za njegovo uporabo. Imenska štampiljka zdravnika naj meri največ 10 X 30 mm.
10.	člen
Na receptu mora biti tudi štampiljka (pečal) organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti. S štampiljko oskrbuje zdravnike organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti, v kateri delajo. Tudi ta štampiljka naj ne bo prevelika, da ne onemogoča čitljivosti predpisanega zdravila oziroma navodila za njegovo uporabo. Velikost štampiljke naj bi bila največ 15X40 mm, velikost pečata v premeru pa največ 25 milimetrov.
11.	člen
Recept je javna strokovna listina, njegova vsebina mora biti izpisana lastnoročno in čitljivo s črnilom ali kemičnim svinčnikom, medtem ko se glava recepta, prirejena za čitanje z optičnim čitalcem, izpolnjuje v skladu s 4. členom tega pravilnika. Na hrbtni strani recepta se ne smejo predpisovati zdravila.
Imena zdravil se smejo skrajševati samo toliko, da se farmacevta ne more spraviti v zmoto.
Na receptnem obrazcu AOR, sme biti predpisano eno samo zdravilo za eno osebo.
Za sestavni del zdravila se šteje tudi pomožni material, ki je namenjen za uporabo predpisanega zdravila (npr. kapalka, steklena paličica, redestilirana voda za raztopino in drugo).

12.	člen
Zdravnik je dolžan vsako predpisano zdravilo vpisati v zdravstveni karton zavarovane osebe in pri tem navesti skrajšano ime zdravila, njegovo količino in moč ter navodilo za uporabo.
III.	PREDPISOVANJE ZDRAVIL
13.	člen
V breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja se smejo predpisovati na recept AOR, praviloma le registrirana zdravila. Skupščina posamezne skupnosti lahko s sklepom omeji seznam registriranih zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti. Tak seznam zdravil (pozitivna lista) je nato obvezen tudi pri izvajanju tega pravilnika za območje zadevne skupnosti.
14.	člen
Na obrazcu recepta AOR, iz 3. člena tega pravilnika ni mogoče predpisovati zavarovanim osebam:
1.	Zdravil, za katere v smislu zakona o dajanju zdravil v promet iUr. 1. SFRJ, št, 6'73) ni dano dovoljenje. da smejo biti v prometu v Jugoslaviji (neregistrirana zdravila): izjema so tista neregistrirana zdravila. ki jih dobijo bolniki ambulantno kot nadaljevanje hospitalnega zdravljenja, če so bila registrirana zdravila brezuspešna, vendar zgolj na podlagi utemeljenega mnenja strokovnega kolegija ustrezne klinike ali ustreznega bolnišničnega oddelka, ki izpolnjuje po zakonu o dajanju zdravil v promet predpisane pogoje. da se z neregistriranimi zdravili lahko ukvarja.
Mnenje strokovnega Kolegija ustrezne klinike je potrebno pri daljšem jemanju neregistriranih zdravil obnoviti vsaj enkrat letno.
2.	Zdravil, za katere je sicer dano dovoljenje, da
smejo biti v prometu, vendar samo za uporabo v specializiranih bolnišnicah (Majeptil amp., Pyrazinamid tabl.).	1
3.	Zdravil, ki se lahko uporabljajo samo pod stalnim nadzorom zdravnika v stacionarnih organizacijah (Instenon amp.. Leukeran drag.. Solu-Cortef lioamp., Tubarine amp., Vesparax tabl., Syncumar tabl.. ipd.).
4.	Kemičnih sredstev, ki se uporabljajo za diagno- . ze (kontrastna sredstva ipd.).
5.	Zdravil in zdravilnih sredstev, ki se uporabljajo ali dajejo neposredno pri nujni zdravniški pomoči izven bolnišnic.
6.	Material, ki se uporablja v organizaciji združenega dela zdravstvene dejavnosti za obvezovanje ran ali za trdno obvezo. Izjemoma pa se sme predpisovati obvezilni material zavarovanim osebam na recepte v primerih nadaljevanega kirurgičnega zdravljenja na domu. če bolnik ne more sam k zdravniku in če gre za večjo uporabo obvezilnega materiala postoperativna zdravljenja, razpadajoči karcinomi, fistulacije. anus praeter naturalis. decubitus ipd.); v tem primeru je treba pripisati diagnozo.
7.	Zdravil in zdravilnih sredstev, ki se uporabljajo v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti s specialnimi napravami (inhalatorji, aerosol aparati ipd.).
8	Cepiv, serumdv in drugih zdravil, pri katerih je nujna zdravnikova kontrola in je zanje potrebna neposredna intervencija zdravstvenega delavca.
9	Zdravil ki jih dobivajo zavarovane osebe tisti Čas, ko se zdravijo v bolnišnici.
15.	člen
Za zdravila, ki so našteta v točkah 2 — 5 in 7 — 9 14. člena tega pravilnika, poskrbi organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti.
Kadar gre za nujen primer, pa organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti ne more preskrbeti zdravila iz 8. točke 14. člena tega pravilnika, ga predpiše zdravnik na posebnem obrazcu — naročilnici organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti. Na tem obrazcu mora biti označeno, da je zdravilo »nujno«, kar je prejemniku zagotovilo, da ga dobi; poleg tega mora biti na njem zapisano, da naroča zdravilo organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti in z zdravnikovim podpisom potrjeno, da bo zdravilo plačala organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti ter da se prejemniku zdravilo ne zaračuna.
16.	člen
Na, posamezen recept AOR, se sme predpisati tolikšna količina zdravila, da glede na bolnikovo stanje in naravo obolenja zadošča do naslednjega napovedanega zdravniškega pregleda.
Ta količina:	^
1.	pri akutnih obolenjih ali stanjih ne sme presegati praviloma količine, ki zadošča za 5 dni,
2.	pri kroničnih obolenjih ali stanjih, ko gre za stalno uporabo posameznega zdravila, ne sme presegati količine.^d zadošča za en mesec, izjemoma pa za dva meseca (diabetes, TBC. kronični kardiopati, kronične hepatopatije, kronična vnetna revmatična obolenja, krvna- obolenja, nevropsihiatrična obolenja, preventivno jemanje penicilina pri streptokoknih infektih, trajna terapija z urikpzuričnimi sredstvi ipd.). Ce predpiše zdravnik večjo količino zdravila od količine, ki zadošča za 5 dni, mora zapisati v zdravstveni karton zavarovane osebe na kratko, zakaj je predpisal tolikšno količino zdravila. Na takšen recept mora zdravnik pripisati »Necesse est«. Klavzula »Necesse est« ne sme biti označena s štampiljko, temveč jo mora zdravnik izpisati lastnoročno.
17.	člen
Navodilo za uporabo zdravila mora biti popolno (npr, trikrat 2 tableti na dan). Skupna količina predpisanega zdravila mora biti enaka količini po navodilu in napisana v njegovih enotah. V primerih, kadar je količina potrebnega zdravila približno enaka njegovi količini oziroma količini v izvirnem ovitku in ne gre za izjemo po 23. členu tega pravilnika, sme predpisati toliko zdravila, kolikor ga vsebuje izvirni ovitek. (Npr. Če je po navodilu za uporabo zdravila potrebno 18 tablet. izvirni ovitek pa vsebuje 20 tablet; ali če je potrebnih 150 g raztopine, izvirni ovitek pa vsebuje 180 g ipd.).
18.	člen
Pri predpisovanju zdravil zavarovanim osebam morajo zdravniki:
1.	predpisovati zdravila iz svojega delovnega področja, razen v nujnih in izjemnih primerih;
2.	predpisovati, kadar gre za enakovredna zdravila, cenejša zdravila;
3.	pri predpisovanju antibiotikov označiti diagnozo bolezni ali v posebnih primerih šifro (090—099);
4 pripisati diagnozo pri dietnih preparatih, ki se v smislu zakona štejejo kot zdravila;
5. pripisati diagnozo pri alkoholu, če je predpisanega več kot 100 g;
6.	predpisovati zdravila za samoplačnike (SMP — po 1. točki 5. člena) v dvojniku. Kopijo recepta zadrži bolnik, original pa ob realizaciji recepta lekarna.
Zdravila, ki z določilom ob registraciji spadajo v posebno specialnost, smejo predpisovati le specialisti zadevne stroke (internisti, dermatologi, psihiatri, pediatri ipd.).
19.	člen
Pri predpisovanju mamil in psihotropnih substanc zavarovanim osebam smejo zdravniki:
1.	predpisati mamilo oz. psihotropno substanco le, če je njuna uporaba medicinsko upravičena in nujna. Mamilo oz. psihotropna substanca morata biti predpisana v dvojniku in označena z zaporedno številko evidence iz posebne knjige o izdanih receptih mamil in psihotropnih substanc. Tako knjigo mora po določilih Pravilnika o predpisovanju in izdajanju zdravil ter o evidenci (Uradni list SFRJ, št. 58/73) voditi organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti, ki je zdravilo predpisala;
2.	predpisati eno samo zdravilo, ki vsebuje eno samo mamilo oz. psihotropno substanco.
Zdravnik ne sme predpisovati sebi in članom svoje družine mamila oz. psihotropne substance razen v primerih prve pomoči. Farmacevt v nasprotnem primeru odkloni izdajo zdravila in šteje tak recept kot nepravilen.
IV.	IZDAJANJE IN ZARAČUNAVANJE ZDRAVIL
20.	člen
Farmacevt sme izdati zdravilo na recept AORj, če je le-ta predpisan v skladu s tem pravilnikom, zlasti pa v skladu s členi 2 in 3, 5 do 11, 13 in 14 ter členi 16 do 19 tega pravilnika.
21.	člen
Farmacevt ne sme izdati zdravila na recept, ki ni pi-avilno izpolnjen, in sicer:
1.	če vsebinsko ni jasen,
2.	če je navodilo o uporabi zdravila nepopolno,
3.	če manjkajo potrebne oznake,
4.	če so predpisane sestavine inkompatibilne,
5.	če je pri zdravilu močnega učinka prekoračena dovoljena doza, ali če ta doza ni izpisana tudi z besedo, oziroma ni postavljen klicaj in pripisan podpis zdravnika,
6.	če je preteklo 30 dni od časa, ko je bilo zdravilo predpisano,
7.	če je preteklo več kot 3 dni od časa, ko je bil ordiniran antibiotik.
22.	člen
Farmacevt ne sme izdati na recept mamila oziroma psihotropne substance:
1.	če je bil recept popravljen, ali če je bila enkratna dovoljena količina prekoračena,
2.	če je bil recept predpisan v enojniku,
3.	če je potekel dopustni rok po zakonu oz. izvršilnih predpisih k zakonu o pridelovanju in prometu mamil od časa, ko je bilo zdravilo ordinirano,
23.	člen
V breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja izda farmacevt, če ni drugače predpisano, vedno najmanjši izvirni ovitek in najmanjšo jakost zdravila.
Praviloma izda farmacevt zdravilo v izvirnem ovitku.
Če je na receptu predpisana manjša količina od najmanjšega tovarniškega ovitka, se zdravilo odpre:
a)	če je predpisano zdravilo mamilo oziroma psihotropna substanca,
b)	če je zdravilo iz tabule I (remedia claudenda) ali tabule II (remedia separanda) za otroka,
c)	če so predpisani antibiotiki.
24.	člen
Lekarna evidentira obvezno recepte predpisane v dvojniku na obrazcu recepta AORj z oznako »samoplačnik« — SMP. Original tako označenih receptov pošlje lekarna ločeno skupnosti v avtomatsko obdelavo.
Zaradi evidence v smislu zakona oz. izvršilnih predpisov k zakonu o pridelovanju in prometu mamil, zadrži lekarna kopijo recepta na katerem je predpisano mamilo oz. psihotropna substanca, original pa pošlje skupaj z ostalimi recepti (ne ločeno) skupnosti v poravnavo.
Prav tako pošlje tudi enojnike receptov za zavarovane osebe na katerih je predpisano zdravilo izpod cene participacije.
25.	člen
Ob izdaji zdravila, predpisanega na obrazcu recepta AOR, iz 3. člena tega pravilnika, zaračuna lekarna zavarovani osebi za vsako izdano zdravilo znesek, ki je določen s sklepom skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
26.	člen
Recepte AOR), razvrščene po datumu realizacije, pošljejo lekarne glede na dogovorjene roke, v poravnavo skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Do uvedbe avtomatskega obračuna veljajo za območje vsake skupnosti dosedanji roki, način pošiljanja receptov in poravnava računov.
V.	KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Ta pravilnik je enoten za vso SR Slovenijo, potem, ko ga sprejme skupščina zdravstvenega zavarovanja Ljubljana in sprejmejo skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje. Nova Gorica, Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ravne na Koroškem. Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1974.
28.	člen
S tem pravilnikom prenehajo veljati pravilniki skupnosti o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo zavarovanim osebam za skupnost Celje' (Uradni list SRS, št. 46/70), skupnost Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/70), skupnost Koper (Uradni list SRS, št. 51/71), skupnost Kranj (Uradni list SRS, št. 24/72), skupnost Ljubljana (Uradni list SRS, št. 8/71),y skupnost Maribor (Uradni list SRS, št. 46/70), skupnost Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 46/70), skupnost Novo mesto (Uradni list SRS, št. 45/70) in skupnost Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št.
1/71) in določbe drugih aktov skupnosti, ki so v nasprotju s tem pravilnikom.
St. 50-7/73
Predsedniki skupščin začasnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Celje, dne 25. decembra 1973.
Franc Ban 1. r.
Koper, dne 26. decembra 1973.
dr. Vida Vadnov 1. r.
Kranj, dne 21. januarja 1974.
Niko Sedej 1. r. i Ljubljana, dne 19. novembra 1973.
dr, Janez Pevc 1. r.
Murska Sobota, dne 24. decembra 1973.
dr. Martin Toth 1. r.
Nova Gorica, dne 27. decembra 1973.
dr. Fdmund Kovačič 1. r.
Novo mesto, dne 26. decembra 1973.
Ciril Jarnovič 1. r.
Ravne na Koroškem, dne 26. decembra 1973.
Jurij Sumečnik 1. r.
Stran J
PRIIMEK IN IME_____________
IME DRUŽINSKEGA ČLANA______
(Mesec rojstva za otroke do 2 let) NASLOV BOLNIKA_____________
Rp. 1
NAVODILO
Za izpolnjevanje podatkov na receptu uporabljamo navaden črn svinčnik št. 2!
Oblika številk je natiskana na prednji strani pod »PRAVILNO«. Številke morajo biti neprekinjene, brez »repkov« in zank, brez povezav med številkami, brez podčrtavanja, dodajanja, popravljanja ali radiranja!
Znak »X« se izpolnjuje kot odgovor v ustrezna polja.
Prepognjenih, zvitih ali poškodovanih receptov lekarna ne bo sprejemala.
Za izpolnjevanje podatkov uporabljamo šifre;
Država	Skupnost zdravstvenega zavarovanja
(SZZ)
Avstrija	1		Celje	1
Belgija	2		Nova Gorica	'2
Francija	3		Koper	3
Italija	4		Kranj	4
Madžarska	5	.		Ljubljana	5
Nizozemska	6		Maribor	6
ZR Nemčija	7		Murska Sobota	7
Ostalo	0		Novo mesto	8
	•	54.	Ravne na Koroškem	9
Na podlagi statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji so sprejele skupščine začasnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Celje na seji dne 25. decembra 1973, Koper na seji dne .26. decembra 1973, Kranj na seji dne 21. januarja 1974, Ljubljana na seji dne 22. januarja 1974, Murska Sobota na seji dne 24. decembra 1973, Nova Gorica na seji dne 27. decembra 1973, Novo mesto na seji dne 26. decembra 1973 in Ravne na Koroškem na seji dne 26. decembra 1973
SKLEP
o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za izdaha zdravila
1	X	-
Zavarovana oseba prispeva ob prevzemu v lekarni: 5 dinarjev za vsako izdano zdravilo, ki se lahko predpiše v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja, razen za zdravila, za katera je potrebna neposredna intervencija strokovnega zdravstvenega delavca.
.	__________________ _________________________ Kadar je ceha izdanega zdravila nižja od predpi-
štamp. z.D.o.	datum	poDPis in stamp.zdravnika	sanega prispevka, plača zavarovana oseba le znesek
Aon«	ponatis prepovedani cene izdanega zdravila.
t
2
Prispevek k stroškom zavarovana oseba ne plača:
—	kadar uveljavi zdravila v zvezi z obveznimi oblikami zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71),
—	kadar uveljavi zdravila v zvezi z nesrečo pri delu ali poklicno boleznijo in
—	otrok od dopolnjenega 15. leta starosti, če je nezmožen za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju.
3
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehajo veljati določbe sklepov o prispevkih zavarovanih oseb k stroškom za določene oblike zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 44/69, 45/70, in 46/70, 1/71, 3/71, 7/71, 8/71, 37/71, 1/72, 13/72, 24/72 in 44/72), ki se nanašajo na zdravila.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1974.
Predsedniki skupščin začasnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva
Celje, dne 25. decembra 1973.
Franc Ban 1. r.
Koper, dne 26. decembra 1973.
dr. Vida Vadnov 1. r.
Kranj, dne 21. januarja 1974.
Niko Sedej 1. r.
Ljubljana, dne 19. novembra 1973.
dr, Janez Pevc 1. r.
Murska Sobota, dne 24. decembra 1973.
dr. Martin Toth 1. r.
Nova Gorica, dne 27. decembra 1973.
dr/Edmund Kovačič 1. r.
Novo mesto, dne 26. decembra 1973.
Ciril Jarnovič 1. r.
Ravne na Koroškem, dne 26. decembra 1973.
Jurij Šumečnik 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO 55.
Z namenom de povežemo delovne ljudi — uporabnike zdravstvenega varstva in izvajalce zdravstvenega varstva ter dosežemo kar najbolj ustrezne pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva, uresničujoč načelo XXI. dopolnila ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije na področju zdravstva, sta sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 26. decembra 1973 in zbor delegatov delavcev v organizacijah na področju zdravstva Novo mesto na seji dne 26. decembra 1973
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto 1 2
1 \
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto in zbor delegatov — delavcev v organizacijah na področju zdravstva Novo mesto ustanovita začasno skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto.
2
Najvišji organ začasne skupnosti je skupščina, ki jo sestavljata dva zbora:
—	zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki ga sestavljajo sedanji člani skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto in
—	zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva — delavcev v organizacijah na področju zdravstva.
Delegate v zbor izvajalcev zdravstvenega varstva izvolijo zbori delovnih ljudi v organizacijah na področju zdravstva Novo mesto.
Zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in zavarovanja šteje 72 delegatov, zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva pa 20 delegatov.
3
Skupščina skupnosti oziroma oba njena zbora enakopravno opravljata predvsem tele zadeve:
1.	sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov program in načrte zdravstvenega varstva,
2.	na podlagi vzajemnosti in solidarnosti odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo skupnosti,
3.	sprejemata finančne načrte in zaključne račune o sredstvih za zdravstveno varstvo in zavarovanje,
4.	sklepata samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki,
5.	volita izvršilne in druge organe ter določata njihovo pristojnost,
6.	opravljata druge zadeve iz pristojnosti skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto, določene v statutu te skupnosti.
4
Skupščina na prvi seji (oba zbora) izvoli predsednika in namestnika predsednika skupščine.
Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika in namestnika predsednika zbora.
Na prvi seji izvoli skupščina izmed sebe tudi izvršilni odbor, ki šteje 15 članov, in sicer 10 iz delegatov zbora uporabnikov in 5 iz delegatov zbora izvajalcev zdravstvenega varstva.
Izvršilni odbor izvoli izmed sebe predsednika in namestnika predsednika.
Izvršilni odbor opravlja zadeve iz pristojnosti izvršilnega odbora po statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto.
5
Skupščina skupnosti in zbora delegatov uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva ter izvršilni odbor delajo na sejah.
Skupščina (oba zbora) veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora posebej. Sklepi skupščine so sprejeti, če je zanje iz vsakega zbora glasovalo več kot polovica navzočih delegatov zborov.
Zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva veljavno odločata, kadar zasedata ločeno, če je na sejah navzočih več kot polovica delegatov posameznega zbora, sklepi pa so sprejeti, če je zanje glasovalo več kot polovica navzočih delegatov.
Izvršilni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov — delegatov uporabnikov in več kot polovica članov — delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva, sklepe pa sprejema z večino glasov članov — delegatov uporabnikov in večino glasov članov — delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva.
6
Ce zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežeta sporazuma o zadevi, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če člani izvršilnega odbora — delegati uporabnikov in člani — delegati izvajalcev zdravstvenega varstva po dveh zapotednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežejo soglasja o sporni zadevi, postavijo skupno komisijo 4 članov, v katero imenujejo vsak po dva člana. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
7
Skupščina skupnosti na seji obeh zborov sprejme poslovnik o delu skupščine in zborov ter izvršilnega odbora. V njem določi postopek za delo in način usklajevanja stališč ter medsebojnega sporazumevanja.
8
Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS. št. 53/72) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ostanejo v veljavi kolikor niso v nasprotju s tem samoupravnim sporazumom.
Skupščina skupnosti lahko z začasnimi sklepi spreminja in dopolnjuje ter usklajuje statut in druge splošne akte iz prejšnjega odstavka.
9
Ta samoupravu1 sporazum ne posega v druge pravice, pristojnosti, obveznosti in terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto.
10
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto in zbor delegatov delavcev v organizacijah na področju zdravstva Novo mesto.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Zbor delegatov delavcev	Skupščina skupnosti
v organizacijah	zdravstvenega zavarovanja
na področju zdravstva	delavcev in kmetov
Novo mesto	Novo mesto
Predsednik	Predsednik
Janez Kovačič, dipl. ekon. 1. r- Ciril Jarnovič 1. r.
56.
Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje. Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota. Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem sklenejo na podlagi amandmaja XXVII k ustavi Socialistične republike Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o strokovnih službah skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja v SR Sloveniji
1. člen
Začasne skupnosti zdravstvenega varstva 7n zavarovanja Celje Koper. Kranj. Ljubljana. Maribor. Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na
Koroškem (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovijo svoje strokovne službe (v nadaljnjem besedilu: služba) kot delovne skupnosti za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev.
2.	člen
Služba je dolžna zagotoviti:
—	pripravo in spremljanje izvajanja programa zdravstvenega varstva in zavarovanja,
—	ekonomsko-analitično dejavnost za oblikovanje predlogov in ukrepov skupnosti,
—	zbiranje in obdelavo statističnih podatkov za potrebe analitične dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom in zavarovanjem,
—	pripravo samoupravnih aktov skupnosti ter organizacijskih in delovnih pogojev za njihovo uresničevanje,
—	pripravo in spremljanje izvajanja pogodb o medsebojnih razmerjih med skupnostjo in organizacijami združenega dela zdravstvene dejavnosti,
—	opravljanje strokovnega, finančnega in administrativnega dela oziroma drugih nalog, ki so poverjene skupnosti z zakonitimi predpisi, družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi ter uresničevanje drugih pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva in zavarovanja,
—	druge dejavnosti, ki omogočajo uresničevanje naštetih nalog za skupnost.
Pristojni organ skupnosti določi sporazumno s službo letni delovni program službe.
Služba mora izvajati tudi naloge, ki izhajajo iz statuta, smernic in sklepov skupnosti za njeno delovno področje.
3.	člen
Delovna skupnost službe organizira samoupravljanje in ureja medsebojne pravice in obveznosti iz združenega dela s samoupravnimi sporazumi v skladu z določbami tega sporazuma, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi sporazumi.
- Služba določi v sporazumu s pristojnim organom skupnosti svojo organizacijo dela, sistemizacijo delovnih mest in vodilna delovna mesta, ki se zasedajo v soglasju s pristojnim organom skupnosti.
4.	člen *
Sredstva za delo službe se določajo s sporazumom, ki ga sklene pristojni organ skupnosti s službo.
Letni delovni program službe je osnova za določitev sredstev za delo službe.
5.	člen
Delo službe vodi in je zanj odgovoren skupnosti direktor službe.
Direktor službe skrbi za poslovanje v skladu z zakoni, sprejetimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter za zakonitost aktov skupnosti.
V okviru svojih pooblastil sme direktor službe zadržati sklepe, stališča in druge odločitve izvršilnega odbora skupščine skupnosti, če sodi, da niso v skladu z zakonitimi predpisi, sprejetimi obveznostmi ali sklepi skupščine skupnosti, vendar jih mora takoj predložiti v odločitev skupščini skupnosti.
Direktor službe zastopa skupnost in je'odredbodajalec zanjo, kolikor za posamezne primere v statutu skupnosti ali s sklepom skupščine skupnosti ni določeno drugače.
6.	člen
Direktorja službe imenuje skupščina skupnosti po predhodnem mnenju delovne skupnosti službe.
Pristojnosti direktorja službe kot poslovodnega organa delovne skupnosti službe ter njegove pravice in obveznosti iz združenega dela določajo samoupravni sporazumi, ki jih sklene delovna skupnost službe.
7.	člen
Ta sporazum je začasen in velja, dokler ga ne nadomesti nov samoupravni sporazum za območje SR Slovenije.
8.	člen
Delovne skupnosti, ki doslej opravljajo strokovne, finančne in administrativne zadeve za skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji, se s sklenitvijo tega sporazuma oblikujejo kot službe skladno z ustavnimi načeli, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
9.	člen
Ta sporazum velja, ko ga v soglasju z delovnimi skupnostmi komunalnih zavodov za socialno zavarovanje Celje,' Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem ter strokovne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana sklenejo vsi podpisniki, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 022-118/73
Novo mesto, dne 26. decembra 1973.
Svet delovne skupnosti Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto Predsednik Jože Cvar 1. r.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
57.
Po 1. točki samoupravnega sporazuma o strokovnih službah skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 2-56/74) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto na zasedanju dne 26. decembra 1973
SKLEP
o ustanovitvi strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto
1
Začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ustanovi za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva in zavarovanja svojo strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba).
2
Na delo v službo skupnosti se prevzamejo z njihovo privolitvijo vsi delavci, ki so na dan 31. decembra 1973 na delu v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: zavod).
3
Skupnost prevzame finančna in materialna sredstva ter vse pravice in obveznosti zavoda po bilančnem stanju na dan 31. decembra 1973.
4
Z materialnimi in finančnimi sredstvi, ki jih skupnost po prejšnji točki prevzame od zavoda, upravlja in gospodari služba.
Za svoje finančno poslovanje ima služba žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva — podružnici Novo mesto.
5
Do razpis^ delovnega mesta direktorja službe in drugih vodilnih delovnih mest v službi opravljajo dolžnosti direktorja in vodilnih delavcev službe prevzeti delavci, ki so zasedali ta delovna mesta v zavodu, kot vršilci dolžnosti.
Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna mesta morajo biti razpisana ob ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto, najkasneje pa do 30. junija 1974.
6
Služba začne poslovati po tem sklepu 1. I. 1974.
7
Služba lahko opravlja strokovne, finančne in administrativne zadeve tudi za druge samoupravne skupnosti, če je to v splošnem interesu.
8
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-117/73
Novo mesto, dne 26. decembra 1973.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
VSEBINA:	stran
7.	Odredba o združitvi, o razdružitvi in o preimenovanju
nekaterih naselij v občinah Ajdovščina, Ljubljana Bežigrad in Ptuj	41
8.	Pravilnik o spremembi pravilnika o prijavljanju in odjavljanju radijskih in televizijskih sprejemnikov ter o načinu vodenja evidence in pobiranja naročnine za
te sprejemnike	42
9.	Družbeni dogovor o enotni emisiji upravnih in sodnih
kolkov	42
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
19. Odredba o marži za	jedilno olje	v	prometu na drobno 43
11. Sklep o spremembi sklepa o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil ter premijske tarife v obveznem zdravstvenem pozavarovanju delavcev	44
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
46.	Sklep o javni razgrnitvi iredloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja potek koridorjev priključnih daljnovodov na RTP Beričevo
47.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Ljubljana)
48.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ostrožno V (Celje)
49.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Grosuplje)
50.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje)
51.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Mozirje) SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
53.	Pravilnik o predpisovanju, izdajanju in Plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji
54.	Sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za izdana zdravila (Ljubljana)
55.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto
56.	Samoupravni sporazum o strokovnih službah skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja v SR Sloveniji (Novo mesto)
57.	Sklep o ustanovitvi strokovne lužbe začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto
44
44
45
45
45
46
4«
51
52
53
54
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani Naročnina za leto 1974 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni preda) 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št 421-1/72