95 i b b Y n o V i C e knjige naM PoMagajo, da ne hitiMo Mednarodna poslanica »Mudi se mi! … Nimam časa! … Adi- jo! …« Takšnih vzklikov dandanes naj- brž ne slišimo samo v Litvi, ki leži v samem središču Evrope, temveč še mar- sikje po svetu. Pogosto nas tudi prepriču- jejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mu- čiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu. Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili. Knjižni svet je široko odprt, resnič- nost v njem je poljubno prepletena z iz- mišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi. Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da se- demo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne? Ali si morda tudi ti med branjem opa- zil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali … No, saj veš, kaj! 96 Otrok in knjiga 104, 2019 | IBBY novice Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe. Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu čim več zanimivih knjig. Pa tudi, da bi se še sami zdeli knjigam čim bolj zanimivi! Kęstutis Kasparavičius (Prevedel Klemen Pisk) 2. aPRil – MednaRodni dan knjig Za otRoke Poslanico ob 2. aprilu 2019 je pripravila Litovska sekcije IbbY. Ilustracijo in besedilo je ustvaril kęstutis kaspara- vičius (1954), mednarodno uveljavljen litovski otroški pisatelj in ilustrator. Ilu- striral je več kot 60 knjig, številne od njih je napisal sam. berejo jih otroci širom po svetu v 27 jezikih. V sloven- ščini imamo kar nekaj njegovih knjig; vse so izšle v prevodu Klemna Piska pri KUD Sodobnost International: Dežela lenuhov (2018), Izginula slika (2016), Kratke zgodbe (2018), Mala zima (2015), Podvodna zgodba (2014) in Trapaste zgodbe (2015). Na tradicionalni prireditvi ob 2. apri- lu, ki jo v dvorani Društva slovenskih pisateljev pripravijo Slovenska sekcija IbbY, revija Otrok in knjiga, Društvo bralna značka Slovenije – ZPMS in Dru- štvo slovenskih pisateljev – Sekcije za mladinsko književnost, so tudi letos bili osrednji gostje lanskoletni prejemniki nagrad večernica, desetnica in nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. V pogovoru, ki ga je vodila Darka Tancer – Kajnih, glavna in odgo- vorna urednice revije Otrok in knjiga, je pisateljica Anja Štefan predstavila slikanico Drobtine iz mišje doline (Mla- dinska knjiga, 2017), pisateljica dr. Aksi- nja Kermauner multisenzorno slikanico Žiga špaget je za punce magnet (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 2017), ilustrator Peter Škerl pa slikanico Ivana cankarja Skodelica kave (Miš založba, 2018). bralnospodbujevalna akcija ob letošnjem 2. aprilu (več in »vse« na www.ibby.si) Namenili smo jo prav temu, k čemur nas spodbuja poslanica litovskega avtorja Kęstutisa Kasparavičiusa: upočasnimo se! Knjige in branje nam lahko pomaga- jo, da ne hitimo! Na nek način nas lahko upočasni vsaka oz. marsikatera kako- vostna knjiga, ki nas pritegne, odvrne od brezglavega hitenja ter nas opozori na bistvene reči, ki bi jih sicer morda prezrli. Že samo branje je ponotranjenje, prav posebno »oazo mirovanja in topli- ne« pa ustvarjajo glasno branje drugemu oz. drugim, družinsko branje in različne oblike medgeneracijskega branja. Kako sestaviti priporočilni seznam knjig, ki nas »upočasnijo«, ko pa smo bralci pač tako različni? … Nekatere knjige vendarle bolj nazorno opozar- jajo na nesmiselno hitenje v sodobnem svetu. Toda ko smo spraševali bralce po naslovih, so nam navajali tako svoje naj- ljubše knjige kot tiste, ki so jih prevzele v zadnjem času (npr. od večnega Saint- -Exupéryjevega Malega princa do so- dobne Honoréjeve Hvalnice počasnosti); naštevali so zelo različne naslove vseh zvrsti in žanrov ter raznolikih tem … In