I I H .-■. 1 i r Tj - '¡p* * ■ "sto, " ^ i&T*7 m» .^iMiij 'i ■ : . : § glasilo slovenske * 5 ' 'j- i■ >tt i •*( • jEff/ wi<" i..I niavčni urad je podal izjavo, da zdravnik ne more nakazati pfra-bolniku več kot en kvort Iganja naeakaat. 1 .. Uprava in vlada Carranze sedaj razpravljata o sporu, ki J* nastal, ker je mehiška vlada izdala odredbo, da Američani ne sinejo na svojem evetu vrtati novih * "i vrelcev. Državni dcparije protestiral dne druaega i, toda mehiška vlada'je šele kratkem odgovorila iu sicer! ameriški Intervenciji, da se rajo Američani ravnati po o) 5ih postavah. Mehiška vlada odposlala sdaj čete v oljni o-da prepreči vrtanje oljnih )V. ' m ■ .*; * i Glede podpisd| g|irovue pogod-od strani seatopuikev kitajpk« slike je Japonska podlegla. »d vplivom Japgv, po khierem ae ermsd-ki znlšajo sa sto pat n tisoč dolarjev, Bepubii kongresni k Kahn, pred-Zborničnega odseka aa vo-sadeve in drugi so sagovsr-konferenčno poročilo, toda segovor ni prineeel uspehi, ga narodov je povaročila v i f debato v senatu.^ Jh|ln|pr je izrekel obdoliitev, de je ki jo vedi "Liga za Ibo miru" in kateri načeluje p red mmnhmtšt -jHiliii ponlmu revolucionarnih očetov Združenih V kongraau 4. julija 1776. Soglasni proglas prvih trinojsterth Zediajenih držav ameriških. Kadar sa v toka dogodkov porodi potreba, da pretrga en narod potttUae vasi, ki ao ga vaaala c drugim, in da »vame med ostalimi dršavami na iMMJ^ojrt^^JiMi i®^ ^imp^kM^ ^i^^PP^IIBbm^M j je po prirodnih in bošjih postavah opravičen, tedaj zahteva pošten človeški običaj, da navede te narod razloge, Id ao ga privedli do ločitve od ste re drtave. M^;, ^^rfri' '.^-'•.'č Smatramo, da ao same po sfbi umevne in do-kazov nepotrebna sledajfe rssnios: da so vd ljudje enako utvar jeni in da so sprejeli od svojega stvarnika gotova neoporekljiva pravice, da je aasd temi pravica do štvljenja, svobode ln do stremljenja po srečL V dosego teh pravic imajo ljudstva svoje vlada »katerih pravične oblasti i«-virajo iz eogkšaaja vladanega ljudstva. Oa pit Dcaeše katerakoli vladna oblika v te namena in jih «alta, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado iaprum«! aH pa strmoglavi in ustanovi novo vlado na takih načelih in uredi njeno oblast v taki obliki, kakor spozna, da ja najpotrebnoja sa njegovo varnost in srečo. Kasum sioer veleva, da aa stare vlada ne lapreminjajo is majhnih in mimoidočih razlogov, in izkušnja nas tudi «S, da ljudstvo rajši trpi krivioe, kolikor jih more trpeti, kakor pa da bi si aamo jemalo pravico a uničen jam oblik, katerih je vajeno. Toda če doka soje krivioe in zlorabljanja brez konca in kraja, podvršejo narod abaotatnapiu despotismu, tedaj ima ljudstvo pravioo in je njegova dolšnost, da stnaoflavi tako vlado in da si ustanovi boljše branim «g svoje bodoto varnost. Ka ta ftadin so polrpelljivo trpele naše kolonija In tako je nastala neiaogifcna potreba, da aa avria stari vladni sistem. Zgodovin __ g direktnim namenom, da Intno ttranjtvo nad temi driavaod. V dakai predlagamo nepristranskemu svatu sledeča dejstva. Odrekel je pričanje zakonov, ki ao najbolj koristni in potrebni aa blaginjo ljudstva; svojim guvernerjem je prepovedal uveljavil najvatnejše in najnujnejše zakone aU jih je pa enostavno suspendiral in savlekat, da niso prišli v veljavo; prepovedal je «zakone, ki so bili namenjeni blaginji velikih narodnih okrottj, in je sporočtt, da «vatjavi ta aakone la tedaj, «e aa ljudstvo odteče pravicam aastopstve v postevodajah, kar bi bUa sa nas nesasUšana krivica - in kar je lo ttoMvMil;* - sklical je poatevodajna telesa v nenavadne in pusta kraje, oddaljene od javnih središč In mest, kjer ao shranjeni javni spisi, s namenom, da jih la, utrudili take prisili pod svojo oblast j razpustil je ponovno postevodajne sbore, ker so seamško upirali njegovim napadom aa pravioe IJndatva; • h-.- y ko so biU Zbori raspuŠOeni, ni dolgo časa do-Volil novih volitev in tako je bilo ljudetvo braa sakonodajstva prspuàôeno samo sobi; kolonije »o bUa izpostavljena nevarnosti invansije od aanaj la naroda v notranjosti; trudil aa jo, da bi preprečil rast prebivalstva v drievah i tem ,da je oviral sakoae o naturali aadji priseljencev, omejeval prieeljovaaje in po vsročil krivične pogoje aa dobave aemljišč; oviral Je administracijo juattoe s prepovedjo aakanov aa ustanovitev sodnih oblaetls podvrgel si jo eodaike. da so bili samo od njega edviaai In e^lt pobirali ploda; avedel je nebroj novih uradov la poelal ssm kaj cele roje uradnikov, Id ao nadlegovali ljudstvo in se rsdiM aa nafto etroške; v mirnih časih je faael med nami atalae ar-braa dovoljenja aafth peaUvodajnih zbo ^ 7 > je dvignil aad eMlao oblaet la našo ustavo omi: -v > mod nas večja števila oborofto 41.,'',' ; .« . ti * - " 7$' '. ." * M & j vo j ake a sleparskim i: jiod niml/ pravami pred kaznijo aa umore, ki ao jih izvriih nad nraMvalci lak driav: fr ' ' ' - je našo trgovino a ostalim e vetom; nam ja davka proti «aH valji; nam jo pravtoo do porota« obravua VA V mjkitlh alioAa lik e MM iMeildlan tm * m ^ gre^^aa^^^® iHM^^HJw ^^o^^m^i^Bl^wppJ^, ^ i A * I provtnciji je odpravil ivo-prava in uvedel eanmeil* mejami, kar je Imelo na-vooru uvoda abeolutistično kekmijah; je svoboščine (oharteri) in aa« trl^aajboljšs^askone, s čimer je rušil temeljno suspendiral je na* poatavodaje in si vas) Pf M, dajitakonat » je tuN^jšnji vladi s tem, da aaščito in nam napovedal vojao. v tam čaau ja poslal "aemkaj velike ar* W da dovrši dalo moritve. •vv | un «v*sas a^^ar nsvisvvv) va, katero je še pričal g najin krutoetjo, ki nima. para v dob lin Id iarfVyr ne Priaittl jI aaše drtavijane, katere je vjel na morim ^a aa sa asorali oborošiti d roti svaii do- in tnMlW* V vaakam slučaju teh nsltetih krivic smo aa pritoštli aa aajponilaejšft način, toda vaaka naša pritoiba in arointa ie obrodila Še več krivic. Via* dar, Čigar značaj ga v luči omenjenih krivi« čnje aa tirana, ni aposoben da bi vlad Q il | vladal evobodaa «Hi: ^r '-ipv «Jv ■ ^ Mamo hotek delali aobeae krivice našim bri tanskkn bratom. Svarili smo jih aeštokret, da naj al ne prilaščajo neopravtčen|j| oblasti nad aa» tni[|& opo?jirjaii smo jih tudi aa okalšštaa naše "emigracije in naselitve v m kolonijah, Apelirali smo aa njihovo prirojeno pravičaoet In veliko dušnost: sklicevali smo se na sorodne vasi med nami In jih oroaili, da naj nehajo a krivičnim pri laščeajom oblasti, Id bi maralo pretrgati ta veal-Ali tudi oni ao bili gluhi aa naše pravično gteaove in nieo ee orirah aa aaše krvno eerodalvo, lato moramo daaaa tudi ajih, Id oboojaio aafto ločitev, M eovrašnike v vojni in prijalS^^ailrm. , ,, • garadltegajl^riijiiio ad sastopaflii Sadlaje- m^mi kltM^ aa{vljS ¡¡»'^čcEfc T^ »a V ime Bem, iviea, 8. jal. — tamkaj jt puàla veet, da ae je braa malegi ml ' AMnn VU J|«*l i i nn orna »ora avtgiuiu Mki okupaciji irbije. 1 Ml ee vftt ^Mlvl I v gorah ja oiiveiol vanje. . PREDLOŽENE DELJM REFORME V KANADI, dalja aa industrijalne gadove ja predloftUa parlamentu tlkams proti delavcem v wutnipeou, NEBROJNE' STAVKI PO VSEJ NEMČIJI. Banarjava vlada, boječa ea lueljo, je aaatrašila vsa jav. i .¿y na oosloniaJfc .'V."1' MIROVNA POOODRA PRID-LOŽRMA V RATiriCIRAKJA. t} Ottawa, Ont„ 2. jal. - KomUl js sa industrijalne zadeve, ki jt bi Is i meno vs na a namenom, du preišče vzroke iudnstrijslnega nepnkoja, ki ae je bil razširil jm» vsej Kanadi pu končani vojni, je predlolils vččraj ksuadskemii parlamentu puročllo večine, v katerem priporoča rasne rsfortue zs odprsvo nepokojs. Komisija priporoČN neomejeno pravim» delavskega organlklrstija in kolektivnega pogajanja, osem* nml delsvuik a tedenskim Iliri ittdvajseturnim delopuntoui, mi nimaltg» nleČiltio lest vlog , sa lig vadile delavce In leneke, otvoritev javili de) aa odpravo brez posel nosti, gradnjo delsvakik domov s pomočjo vlade, vpoetavlje-nje popoloe svobode govora in tlaka, ustanovitev vladnega iiUlit Ntrijalnega biroja sa poravnavanje sporov med delavci in podjtt-«|M drle v no »zposelrtostl imajo kolikor toflko spremenit sedanji industrija I nI sistem v Ki Berlin IjsndMi.ti jul. — Is Kodanja poročajo da je Izbruhnilo nebrnj stsvk po vsej Nemčiji, Vlada v Berlinu se sopet boji apartakov-ske revolucije lit zato je poetavila močne vojaAke čete okrog vseh vladnih jatMlopij. Aivteeijp apsr. takovakih voditeljev ha dnev-nem redu, Berilu, 1 jat, r- NemIM kaW-net je odšel v Welmar, kjer pred-loli mirovno pogodbo nerodni HknpščiiU v ratificiranje še te te-dri, nteitl vlade upajo, da ne bo vc.^je o postelje proti ratlfil toda uekateri ae boje, da morda klerOtalel potegnili a mokratl Iu preprečili odobritev pogodbe, * MJI^IIt 1 Jul. — la Amsterda« tua je prišla vest, da ao bili v na. de I jo veliki Izbruhi v Dueteeldur« fu p Mrl osebe se bile Vlada j) tem razglasila obsedno si« nje, Po vesteh |x Kodanja je veljd pololej v Nemčiji selo slab, ženske v mnogih mestih naperiti-jo proilajslnlee Valed slavile h-lezulčarjev poči v u ves promet na leleznicalt, Uvsemšl Uvel raavelatl. f London. — Hamburg, ki je teden dni v posesti spsrtakoveev, je sopet v rokah vladnih let, O. k upirati Je bil v torek brea boja. *ih čistih nu vaAcra. AtiIm «j« |4 ^Imi kolonije w •VOBODVB IK teh'Sîeaîri da aa ta «tm»ov naslov. Vspiaan mora bi-n datum, zapisana beteiien in a^ ■Mkarnarja. ëjtgN-1 J» (M Iganja kf -loli notretijl vporsbi, je treba plačevati *«4<» davka, cd v u M11 JI ® ali alkohola m zunanje potrebe pa HJt'id ga mam»« Ea Vina, ki sluli « zakrameiitslo«* namene, se Ishlu» nsredl do tiaič galon, če sta pritdukrija Wi rs*< delite* pod dahai rtlšMm nadzor-atvom. (M vina je treba plačali davek, hI je zanj določen. ODVEDBM V J V JEČO. napravljena nakezn>a 1 ■^^^tBÊ^KJIÊJtÊ^^^Kw B® MM TALU Vi...... Basu je odvede! v letal« prv+gs kazneime v ječo v Mlae-elo, Ke M js dvignil a njim v sračae višave, je hasnsae» maM s roko ljudem v poadrav. 1 *— ATLAVTIK nnipeg, Man., I. Jul, — Cen tralnl «lelsvskl svet Je prejel sto-line pritolh od deleveev, ^Ivših Št rs jk a rje v, ki ao se vrnili na de-le zadnji leden, ds jih delodsjsl. el nočejo vposllti us njihova prejšnja mests Podjetniki delajo velike dUkrimiuscIJe med delavd ln oni, ki so bili bolj aktivni v generalni atavkl, ne morejo dobi ti sdej dela. Oelevekl svet Je i* javil, da lahko pride do druge stsvke. sko bodo delmisjslel dis-krtminlrsll med» delsvel. Drlsvns polleijs Je včerej p J. f. Meragn Uvel jen fhirag« la okottee t V četHek ■pk vroče. Lebkl jašai vo* teoii # m i*-sn|la l|»ori v drugih meetih, I okel naga odbora, z» a lokalnimi od* ■»K __ —-- Ms » aas SUBI (ASI PRIHAJAJO Y AMERIKI, ...............i m , Tretjina jekUnkíh (iglavcev brez dela odkar Ja prenehal» ▼ojna ■ f ■ < S J PEoaVg' MNENJE VLADICBOA URAD 1ÍTKA. v Wa*lungkm, U (Poroča Paul Wall*ce Hanua). Vladni n-[ rsdnik čigar dolžnosti ao, da * f drugnai vladnimi uradniki vred e delili M harmonijo med podjet niki in delavci, Je izjavil zadnje dni v privatnem intervjuvu, da se ^lru/4ii« države rapidno bližajo in pričakoval, da ne bo nova m rovna delegacija iz Italije tak« trmoglave kot je bila stara lili včerajšnji seji je svet ep da «e je motil. Tittofl jo izjavil, da Italija želi, da se v avstrijski pogodbi označijo vse meje tudi t Italijo. To pomeni, da je vpraša nje Reke zopet stopilo v ospredje n da se bo dogotovfjenje pogod >e z Avstrijo zavleklo morda ne-kej tednov. AnKlciki parlament sc ne bc bavil s paktom za slijanco mod Francijo in Anglijo toliko čaar dokler ameriški senat ne odobri enakega pakia med Francijo In Združenimi drŽavami. Predložen; alijane» zavisi največ od zaključ ka senata v Waahingtonu. Clo nr KAHVALA I srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da ini je dne 3. junija, 1919 Sa v «dno zaspala moja ne^ozab- katerih pa živita le dva, A > r Bmeainljlvih bolsffksk «M . One potrebujejo naj ois»j*a m (roj. CWkonda leta 188X v Ter-m fctaj as Htajeriikem). Tukaj y zapušča enega brata nekje v Milwaukee, Wis., v atarem pa vel bratov in aeeter tudi ie ako eo ié Lo ndon- — Ramsay MaeDouaid jt m C. Roden Buxton, ki sta se mulita po opravkih v fteHjf, sta pri- našla Épmov vac drugačno mne- lfllw J0MII w €J «Med veliko vdeležbo so jo meneeau je včeraj aredložil pa!« francoski zbornici, ki pa bo tudi počakala na akcfyo ameriških natorjev. / Danes se bo svet petik bavil z rumtmskimi mejami, predvsem pa z vpražanjitt^ kaj sc zgodi z&fc a rabilo,- »imuni ja je sascdla reč ji kos Bcserabije, II *s hoče s nektirati, toda proti fomn proto stira "ruski odbor*' v Parizt O menjeni odbor zastopa Kolčaktfv režim v «žiriji. Zaveznike vodno muči turško vprašanje. TuriUta delegacija je bii4r (NMlpisaiio premi rje zaanj« ijjnsrasaiije, Tusaka delegacija j< jesen DriiŽittii '.teh delavcev le ob- nicer odšla v Carigrad, toda muč X..itI.............ÍL....ÍÍ ''ll,.,.!,. é (lil I . _ X .. M _ f .. - - - X .. fc. X «a «k. tt no vprašanje a fem Se ni rešeno. V saČetku so zsvezniki name ravsll razdeliti Tur&ja med «tir» ca je njltna naložila, da ofoi tslijanske socialiste s ds jih pridobita za drugo Interna-eionsiOi ali kakor v irlvuji stranka tudi v Italiji ike s birojem v Brusi u. liki ul pravijo, da sc mora stara i craacionala prej "očistiti" ti stih socialističnih elementov ,ki ao med vojno podpirali svoje vlade. KaoPonaUl poroča o temjnede-če; "Italijanski socialisti obtožujejo ne |e večinske socialiste v Nemčiji ,temveč tudi enake frak-, «ije v francoski ki angleški strsn ki Dejali pa eo, da so pripravi je ni sodelovati s temi tftrankami, u ke pokažejo več življenja za pra ve socialiatično stvar To «e pravi, da morajo vse stranke stati odločno na braniku ruake in ogrske revolucije. Italijanski socialisti'se ne brigajo zs napake ruake in o-grske vfade; oni pravijo, da brez uapak ni nii»čef glavno je, da so-ciallvti in delavci f tamksA delajo in popravijo, kar so zagrešili. Stranka v Italiji pgorSeno obsoja zavesntte in jim pripisuje vSo hlnavščino in zločlhe, s katerimi hočejo obdržati start kapHaHstič-ni «istem na krmilu v Bv^pJ. [' Kaj pa razmere v ftalijl šarai? Italijansko delavstvo se ne smehf I dosti za imperialistične sahteve i-| uHJonskih delegatov v Parizu. I Socialistični! stranka v Italiji Je | silno narasla in najmanjšega dvo ata ni vifeČ ,da je socialna revblu-j cija v Italiji v mejah možnosti. Ljudstvo v splošnem se zaveda Prah, tfcs. Keržišnik, ffam Orlfck, Luka 8ab-iohn lligens in soproga, ka-tudi že innovo drugih, kaU-rim vsem točkam mojo najiskre uejšo zahvak za njih trud; da so prišli in alu^ali zadnjo prijatelja Hko čast v ibomin pokojnici. Ti pa nepozabna soproga in mati o stanSš ie vedno v duhu med mirni. Naj tebi bode lahka avobod-na ameriška zemlja, ki ai jo v vvojam življenju spoštovanjem Počivaj mirno l Žalujoči nalog* je vred »ti ____I del telesa in dsjati moč životu. Cena je 86 centov in radi lačni, ia Če vi- dijo, da stradajo njihove družine, ne zmenijo se, kaj počnejo, Par tisoč lačnih «aefa hi družin še državo: Ahglijo, Runi jo, Francijo ¡jO, J»owk > bil ta ržen mirovna kunfereuca jc vkletiila, da velja »a Turčijo ista usoda, kakor za nemške kolonije n da bodo Združene države u previjale c*lanke turakega cesar stva. Ameriški delegat jc so ee P»v »ranili te časti »n stvar je bila zopet konfuzna. % .v' ■ Jiončno je bila konferetva pre vričana, da jc po priporočilu An glije najbolje ,da Turki še osta nejo v Carigradu in valed tega so >111 povabljeni turfcki delegatjr v ni noben "problem".; imamo jih umiraj. Ali letos je 1,1000,000 jeklarskih delavcev brez dela In druge industrije so, postavile pa cesto na siotlsoče delavcev. To pa je problem. 1 pr D.»hr« plače med voj<»o so nekoliko ublažilo prve sunke 1 WitJjMHw]pučeni ln Čeni delavci, ki so doi ob času vojne in so M p .. neka denarja, ae ie ne zavetlaj« da nimajo kratkjh počitnic in da prihajajo auhi meneči. Breaponclnlin delavcem se pri 'družujejo odpuščeni vojaki. V vsakem velikem mestu je vodje itevilo bivših vojakov, ki ulmajo jde mod brs^spoaelnlnrf. T,lme prihaja kritična «ima a nihče rt pripravljen '3P|H| »Hi kobil e« se ne zmcnlj« ss pri Pariz na posvetovanje. Ali Turki so prišli's takim programom, da zavesniški diplom a t jc *ploh niso govoriti s njimi, pač pa so jim enoetavno povedali, da se m»:' hitro iakidajo is Francije in gredo odkoder eo prišli. 2daj ao pa ¡»riili O/ki s pred logom, da naj Amerika pr. v/an.c mandat Carigrada. Ker (Irki ue morejo dobiti Carigrada, nočejo. i bi katera druga evropska dr va gospodarila 'ob Bosporju slasti pa n« marajo Anglije ali |M#. W ' _ e • J in občotl, dto «e Wža batvkrot v državi. Vrednost denarja jft padla ln nezadovoljnost 4di nizklh pik« in velike draginje je splošna. Vid rebelhi elementi so ba delu. Ito je m končan velik delavski shod v Milanu 1 ,na katerem sem jez imel Čsst govoriti itsiijanskim delavcem, so bilcr vse uHce n3u>-krog dvorsne zabasane z vojaški mi četami, Id eo imele nasajen* bajonet u na puškah. In veiidar j* bil shod popolnoma mirsn in otia, o čimur se je govorilo, ni imelo najmanjšega povoda sa vojaške priprave. Vzrok je samo eden in ta j* ,da se vlida le fcftji vsakega 'delavskega shoda. Politične organizacije in stro kovne unije i*> popolndma aolidar ne med s«(boJ; abe prganisadji sta sprejeli resdlucijs la «eaerali stavko, ki ima demonstrirtiti a , sprejeli resolucije za generelao r&m ki lam demonstrirati so Udarnost italijanskih dsiaveajM ruskimi delavci j^gUm naročnikom nasnauje. V mestu Cleveland .Ohio bo o-biskal še poleg društvenih tajnikov vse naše naročnike brat John Yaklieh. Želimo da mu greste üa roke in aa naročite na list. y državi Minnesota bode obi skal vse tamoinje naÄe naročnike -oznani brat ALOIS ZA-kateri je sedaj na po iz šole v Dubuque, Iowa. J toplo priporočamo naj še naroče na list. V državi New York i» West Virginia bode obiskal vse naže naročnike brat in zastopnik A. Jankevieh. Vsem rojakom ga uajuljudnejše priporočamo, naj mu gredo naroke in naj ae naroče aa l$tt*"Prosveta" Nadalje Želimo še omeniti, da sedaj drufttvenild, tajniki in taj niee pobirajo naročnino od vsel ►tarih lipovih naročnikov in pri tom apeliramo na vse naročnike knterim je že ali jim bode rferat kem potekla naročnina ,da isto ponovijo čim hitreje, ter Uko pomagajo do boljšega uspeha pri listu. Naročite se na Prosveto. Ker naa je žo več rojakov, uprs-fcalo ako ae lahko pošilja aedaj Ust svojcem v Jugoslavijo, želimo o-meniti je to po našem mnenju in mo izjavi poštne uprave popolnoma dovoljeno. Torej ako kdo leli pošiljati svojcem za staro domovino je $7.50 za celo leto. Člani lahko doplačajo Še poleg svojega a sesmenta še 6.d0 sa celo leto list svojeem v domovino. Pogoj življenj« in napfecHtt zavtoi od do-zdravja, ntf "HOME BREW MALT in ^ je dober ohranjali« istega. Popolnega čist in zadovoljiv. Dober za piti in se ga prav lahko napravi (Joma. Ugodili bodete vsa-kateremu v ti vto&ii s CASO pristne doma '•L' ♦ ' i . varjene pive., | ¿1- * i ; ' lO gdooov sa $140 po nslsik itnvodlHi. Za L-----, \mmti tvrdtkn. Pišite takoi ša danea! ■¡Bil Okio. im. , m • j Sprejemamo naročila po pošli, toda žiti mócate vsaj en dolar za pokritje eksprešnih stroškov. ^W^wßi? >7 SM! K, m Ogrske lau is|tosaafls »lovsško Mmlapeštn. — Uradno se poro Čs, ds so ogrske sovjetske čete pričeli ispeasnjavati slovaški te a ki ao ga sasedte ob časi ofenzive proti Celiom. i»-prasnitev sc izvrši v Soglasju z zahtevami «sveanikov. Ogrska rdeča armada šteje 5*)0,000 mol, m Ima 300 lahkih In dvanajet tež tih topov. -- Pariz - Iz Varšave „ de so !^mei uetsrUlr vse milita-ristlčne operacije >VHrti Poljskoaa 2H Junija, ko je Mt padpisan mir Ts vest jo naredila dober vtis v Parim, kar as ■■PHMMI Nemci le drUII tega, kar sa pod- Pisali. pMtfii^AiJiliii Početje zaveznikov na mirov.. I konferenci v Psrizu js ^moglo, da se delsvstvoVr lije in Švice nagibi je ■ levici, kakor pa vsa revolucionar na agltscijs. ki Inikajs Is SKuai- lierii, Ivlea. bor ba v srake sbomlee Je sprrjel novó ustsvo, kl d Je Bavamka svobodna hsjnj čo burjo, tht leti iti pol J* v*«1"*, da Je evropska vojns do-| scgta Ameriko — t«»ds p»vded Sjpjne pridejo v polovWa It Kdirm Mltev bi bila. d %ttalke-. vlida. po«ljetitll/ h» delavci »edinljo in smlelu*» v rt Volt v rakci jI. toda ng tfh* le n| uajmanjštas rnamenjV 'a edin •u .«Hlektvanjc daahmvkb ostane del nénÉkt republike. Bodoče vezi s oaUlc Nemčijo so aelo rahle. *** i I «gil Ion IsMudapešte poročaj «la «ta bila včeraj oddena Htrela 4 iMa K« komisarja odrske si toda zadet ni bil. Očividci joli napadalca in gk težke V tkaHjl odfkv Rim. - Vlada je isdala naredim, a. katero odpravlja < julijem. Berlin. - V Niirimjmrgii er ¿c vt«UI te dni deseti kongres Aklb strnkovnlh organiaarij. Na-vročib j<* bilo Ml delegatov, ki so iflftJÉ MWH IpfMfK^^I^P^ «H 41 *8 rudnikih Fort taxi*. Ark. d operatorji i*je v morejo romati po »loče, da morajo pri »praviti umivalnice devetdeset kasneje, ko je zakon poetal ljaven. Na ktyiferfiici med- ru-ji in z&atojfmki operatorjev Jp > zaključeno, d« m izvoli od-)r, ki naj apelira na dri*voetta turatorja, da 4» nekolik?, $ ora, da jim je mogoče .66* ir predjiisuML nova poetav^ 0 itorji pravijo, da n* morejo delavcev ae operatorji i tak je t * * ^ ye4 # vaa ivbinskega mate — Odborniki rudniških iU >iavžarekih delavcev ' !. naznenjk-da j« Mio öd X% januarja u-»vljenth devet in dvajeet lo-organizacij. -i'j Häven, Ooé§ - Tukajšnji »veki pomočniki «o ustavili »nočno delà Pekovski ppmdCni-eo organizirani Ht tem mesto do ijega mola. , .> ■ i flu Diego, nt £ Delavski po lOënifci Vtem mestu so*L------- lo ugodno pogodbo Wifiana na tcdéh od pet do olarjéy, • poftoénô delo p&J ifjo A4 teden lé $**bej tri do,-Avrilk je PA ievno. ïfn organizacij, ki delajo rav f$po naredujéjo dèlivsfce onzumti* zadroge .V zadnjem tednu se je promit t koftjbinmih prodajalnah odstotkox povilal sa trideset «0 Francisco, Oal. - L^ufauj ture je sÄye^jHWtavo, ki dolo, «a, da poan delajo le deset ut datvno. Governor 8Het»bena hl podpisal te postave, radi tega nI postala prevomočna. tla jè pheruj jevega Ana, V bo le kAtrrikrat kandidiral za kukluo bo? ottaM^ nila dva naznanila, willi -èriètljl, le renier, so *>oma ï glasovi. Ali se delavci «pomifill go verne r ' ' kMteriVral jaVno «luit rçdcaif odkar Je fiadb il làfckrf* priëno od-nlkeljé^fti ftà vojakom, ulili te «godne prit« rje odškodnine,^ Wé'M osem ir tfa sploA-renem AboroVanju pres-v je «Aa sprejeta rezo-; ki ptotelftrk proti obsto-im soctialniifi krivicam in (z sedanji nepok lelavci znamenje, da «te [uravnava v nov socijalni red. Na-[itetc so tudi socijalne krivice, d katere priitevajo ici brezobzirno izko tvnega bogastvi, »vitnlh »i nedbdclifttt zem-od trga, da rasti fifirvr*a-profitAratvo te Javna itnost napram socijslnlm triviCSMt. ,'faomi«kpo-i s pekovskimi pomočnik». (O ravnanj« do | I verjeti besedi privatn iikov. . < ppipH Cel. "ni pomoioM^ .ft « lo do 4>oraAuma, da se dnev-mezda povila na sedem dolar a Francisoo, Oal. Zaatop uČiteljekih organizacij is o-lih kalifornijskih mest so usta ►vili "Drlevno nčitll*ko sva- Zastopniki eo poročali, ^ de Je povsod plAča povišana, kje* oje Učiteljske organizacije, »vorhlki na konvenciji eo pov-de ustanovitev tveze Hi- J&MTffte M tvati peresa sodjatns B. a - Mornsri Irc- lavč! so s po-fosegll v vanpppBK m' mKK Šelezofivarjem le povifa mezda /i pet in sedemdeset centov na det). D ip Stisni rudniški biro poroda, da je bilo v marcu t. I. ubitih v rudnikih vt«. devet in itirideset rudarjev. Dr lave Kanaae, Kentucky, New Mc rico ki North Dakota rise poslal • porodila. Lani v maron je kilo število Irtev v rudniki velik-, vc^je, kajti ubitih je bilo 186 ru darje%. kalo nad tri sto CArjev in dru-gih uslužbencev. SUvkarji zahtevajo priznanje organizacije in zboljianje delavnih razmer. Chicago, m. — V sredo je tn- kalnl, da bi zavrgli parlamentarno akcijo v tako demokratični dr žavi kot je Angtija. Zagovorniki privatnili "ptere-Mov pravijo, da je Delavska stranka s tem zaključkom pfèkoaîîa celo ruake boljlevike in to. kar mislijo poieti angleške, delavske orgabfeaoiiè, je le «lable kakor sem. Z direktno akcijo, ki drugega kakor general m« stavka, delavci lahko Inrilijç, da nI nié vlada v Štiriindvajsetih ufah po-hiduitrije Kaj se je agodilo prod mi dnevi v foüeeieu m fh* Pariz, 1% J Te T, ki bodo uravnavali nkeldnA šangv mornajK erzètlA; in delavnlcak. V teh odbor»» » zakopani tintt deUvcl. De ^jiÄÄtsß r tvake federacij/' ^nliaclj^i je leWïasA pogajala f o-KPfMkrilkega llpeKiecn Hovitcv teh »veli nletdne »>{ ee tudi tfzerpUM ki delajo k mornari in delavnicah-D» Oa " IfiL d» ae dftervkam kot mini Ina todeneke meade «1Mo. DlMa v tiskarnah dvanajst oq- povifiaiijtt i svet jlftt pohu I ; odklonili, dni in v ca pomet ertC al4 drla vi vse hiduitrije Splošna sodl)A med Industrijalnimi kapitani je, da se je angldko delavatvo zadnje ¿ase "silno pohujfialo" In tr» M poliujHanjo'* j# prillo "od m-nAj.M ■Mil iolj ee Opiraj ._________ ki bodo s podrlavljeujem Izgubil vir dobičkov. Kakih 2(M) poslancev v nitji' zbornici, ki eo doslej podpirali Oeorgejevo vlado, je It javilo te did, da bodo pobijali vlad«, program podrlavljeaja rudnikov, leleznic in tranaportne-ma ;ako nazadnjaki izvrfte grolnjo — in dvoma ni, da | lo — tedaj to pomeni, da je konec koalicijske vlade. Bodite pMvidni, dne t 1. ata prilla dva postopate Prsnk Pahletovo sUnovanje, kjer stanujem tudi JAA podpisani in MerjasAl. Pogo !• v l#ml za odhod, at« torej odfie, re«una ae pa, da sU se vrnite v njeni oeotnoatl, ter pobrala več stvari, meni in mejeie prijatelju ata od naale vsakemu po šno obleko, po eno uro in verilleo, ter de 21 dolarjev deuai|L foapodarju lil SO-progi paja sginilo *ra Saolka pr- ^Itl nn potoni piiTo^iii Vminki verilica in nad eŽTdoleti denar Ju. Obleke eo akoro nove vredne četni Irki J. D. in naslov krojača hi adaj rad kc Mtlnjbki in n a HCiT f- Lloyd Oeorge hi promitiral s nazad | vi pristali v parlamentu «mi že n ¡ff vlada le na bo «Ulla njem lelosnic in par« nlkov. Ampek a tem ne bo vladi dosti pomagano. Ako »klene Lloyd George kompromis • kopi na nogi m »enj-k« pritov, ker je vsrok, de precej lepa in hodi seio nerodno, vi sok je K in pol Ševljev, ter je t>ri-bi lino 40 tet star, rojp «lovejMK Rirctfas ' ' prava bavlove meni ali atoli oblaatem v roke, ide. Ignac UrbHnčf, It F. D. z 66 4 Finley ville, Pa. TF/ fjtK ?,] ' ! ' 1 -T ! *Jli iiimiiiiim malo veš jI In rajava- njih vort M --,( -tonumnm dobrega kovače se delo pri Atlantle Coal Company v New (Jeneva. lCaycttc Ootfiity, Pa Delo jamčlmo^sa Veek den. PU-jm n WO d«*vne dobremu kovešu. lellmo človeka, ki kušnje vri izdelovanju prsmogarajtih ker, Putrelnt lolivega pomagača kovaču. To d«lo dobe lahko ls o pri volji vlotitl nekaj dinarja pri drulbl, klleatuje rov. lzgiAJdte ka oselno eJl piemeno A#fl Hank r., Union ■■¡■Ifli 7vp ■ , ,, f jfofuAM' mmttmmmmmutmm Coal wÊmmËÊ ïim A KaKlHll ¿f m EGG S AL VZ MoJi Ml salSueiS avetov --------- viigslni klinÄl, umrietni ogei.j. strelno oroljc in drugi taki pr*d M meri, s katerimi ae lahko *' dujejo. .... ____i HO$ICI Ht iKNSICE as f I a Dt.% IM* dozor je toit previden, IA TAM teksta hi |A-kratek odsU M U ketc da »e je ne déa soviets »! (ftovjetl 4 je zgodilo v Ton-se jeU : Trije pol Infenterije oo zaj barake in korakal \ klici "Ho«, bon Owen baa le gkevnl Vive la — la naznanili se ovo« ~ ^fc#>"" ^ n fiwanji E »n» F Of! I 'IM. Beewyn Ht. idfiMiliiM' Ittrake illatriu^ Tone Frepstov. Of ■ gfes naj ae mi prijavi, kit «pèt M». Hi mu laam nekaj eelo veine-|a fa staiege kr^, Moj naslov |l| juto«» HkurlJ, F. 0. Pas Mft, Kzport, Pa ¿Jel 1 M). vse one pri aïeul ne poslovili, na sloj dolg poravnali, šalim, de ael mi mk priglasi v loku itirbai 1 poravne svoj dolg. Kaj tega ne isti npk mam ■ut likeel Lkron, 0. .||| pi«Wte svojce»' v doasorlnl. PiMjNl Jim deluufi pod-pirajia jih eedaj, ko je sile največja. Krene ee eedej la eelo M KBOV VTAFI SAMO DOUWIT 1.71. JU ÊÊItê potovati domov, obrnite ee le Ma. Mnogoletne eMMe e J*č„ual I« potnMklml posli nem daje jemetve. le f »lof sa vas na v«akeo» pa miku PIHUnÎT1 johw mam trum bam - If Ç*^®®^ mmmH^mS^St^tÊt MW. ¿t i . t tltiL Naročnina: Zadh^ana drteva (Iwan (Waage) Je Canada kM'fli »rta. a00 m pul l«ta in $1.00 m tri »sseea; Chicago $0.60 na Wto, $2.7§. m pol i, $1.40 m tri meaaea, fa za inozemstvo |T.0i. _ w "PROS VETA" f 17 >•. Uw»4*W A*w, CMsa_ "THE ENLIGHTENMENT' PROGLASITEV NEODVISNOSTL JElflTMMMI ___________ Dne 4. julij« 1776 je ameriški kongres, ki je zboroval v dvorani "državne hiše" v Philadelphiji »prejel izjavo neodvisnosti. Ko je bito glasovanje končano, je zapel »von v stolpu tega poslopja, na katerem so bile vlite besede: "Oznanjuj svobodo po vsej deželi in vsem njenim prebivalcem". Takrat je bilo le trinajst držav, ki so se združile v državno celoto, poznano pod imenom Združene države. Najznačilnejši del izjave neodvisnosti tvori brezdvomno predgovor, v katerem veje pravi demokratični duh, ki je največ pripomogel, da so se kasneje Združene države gospodarsko razvile do tako visoke stopnice, na kateri so dandanes. "Vlade prejemajo svoje prave moči od pritrdila vladanih, in če kateri sistem postane destruktiven tem ciljem, ima ljudstvo pravico, da ga odpravi in ustanovi novo ljudsko vlado na podlagi takih ciljev in forme, ki se zde najbolj učinkoviti za njegovo varnost in srečo." V teh'besedah je Thomas Painova duša, duša velikega borca za demokracijo pred sto in tri in štiridesetim leti. Z izjavo neodvisnosti je bilQ izrečeno, da bo ameriško ljudstvo samo odločalo o svoji usodi in da nima nobena tuja vlada pravice ukazovati ameriškemu ljudstvu, kako naj uredi svoje zadeve. Ta izjava je bila temelj kasnejšemu gospodarskemu razvoju, ki se je lahko razvil, ko bilo ameriško ljudstvo oproščeno tujih političnih s|n Združene države nam podajajo najboljši zgled, da w Ko ja aBSno tega zboroval t v Balgradu, j« iuiel dr prejšnji krt reki državdi poslanec v dunajskem parlamen tn, govor o razmerah, kakorine so zavladale v Istri ji pod italijansko okupacijo. Ker je ta govor vele-zanimiv in ker dr. Laginja opir staja tgmošnje razmere, iatega pri občujemo v eeloti. f*> "Dovolite mi, da z nekolikimi heaedami osvetlim aedanje naše razmere, katere vladajo v pokrajinah, katera ao zaaedene od itali-janake armade. Ne bom M do tale ni) aamo onih pokrajin, na oni da zemlje, kateri meji a« Sočo pek dotakniti aa hočem vaeh naših jugoslovanakih pokrajin, ka tera meje na na|a sinja morje, kfr. tere Imajo na eni strani za skrajno točko Trat, na drogi Polj in n* tretji strani Belo. To Je pokra-Ijima Istri ja. Gospode, Jaz ne pora govoril o bodočnosti, am pek hočem aa omejiti samo na aedanjoat, na okupeeijo od str/m našega morja, našega Primorja od strani vlade, katera jo izvršila to okupacijo z dovoljenjem in man-atom naših zaveznikov, zavezni-a iz Severna Amerike, od etranl raljavina Italija; predočiti vam vina Italije je predložila mirovni konferanel svojo spomenico, shrf-beni memprlar, v katerem razlega kaj zahteva o4 naše zemlja, in ka, zahteva od drugih. Italija zahteva podaljšanje avoje meje do brennervkega razvodja na Throl skero, nato gre dalje proti vzhodu in zahteva, da gre njena maja po obronkih zapadnih Julijekih Alu Jaga obmaain obdeloval g krvavi- do ilo nevarno sti, da bi tja prišle nemtke armade. Robins je hotel k tem preizkusiti Trockija, da li je res v službi Nemčije, ikskor so odločno trdili angleški in francoski diplomat je Ruaiji. Trockij je odgovoril brez premišljevanja: "Da, gospod Robin», dal bom dovoljenje in storil vse, kar zahtevate." In rea je storil. Prijel je narek», vtti dovoljenje: "Sodrugom Pod-vojakiju, Krilenku in Elizarovu (prvi ja bil vojni komiaar, drugi vrhovni poveljnik boljševiških čet in tretji je bil komiaar pošte ¡u brzojava). Podpišite poverilnicu, da sme vlak ameriškega Rdečega f križa potovati t>rez ovir, kamor je namenjen in obvestite vse vojaške in Žele&iiške oblasti, da pomagajo vlaku, kjer bo treba. — Leon Tro- ( ekij, komiaar zunanjih zadev." Vlak je odšel in prišel je v Ku-munijo natančno po dnevnem re^ d u. Se več. Vlak ni bil med potjo niti najmanj oviran na noben način. Robins je v določenem času prejel od polkovnika Anderaons, načelnika ameriškega Rdečega križa v Jazu na Rumunakem, potrdilo, da je blago prišlo v najlepšem redu. Ako torej Robina iliii jtoga go-voriti, da sovjataka vlada noče pomags^Jnozemzkim misijam, da jim nagaja in jih ovira pri delu, ter da sovjetska vlada sploh nima moči zunaj Petrograda jn Moskve, je on v stanju iz lastne skuii-nje odgovoriti dotičniku, da se nekoliko moti, in sicer moti se, '« kav «aeitM» daljnve- H0S< mAj južno od Petrograda} oziroma od to ia laSttta ro m ridlonj. Italija in t bMro M izirovaria I talila na mirovni kon-fenaoi in 1n>w> bo ******* Skrven,-oe, katere bi dobila pod tvojo vlado, sks as nmaašflljo njeni našiti. Poglejjno, kako dela Italija v krajih, katere jf zasedla po sklepu tajne londonske pogodbe. Naša vlada Ja še odločno izjavila potom v vojnam o-n'To «vapa ja Wla negacija našega elementa ob Jadranu, ta ja bila sa uniftenje našega naroda e pomočjo legitimne dina- Pr®daednttt* ministrstva savjeta " njeno ataliftče z ozirom na to pogodbo; odlodfeo Je bilo še veliko- st i je in obenem To je bila goliti krat objavi asa«arWsl govori, da je sa ljudsko vlado, da mora vlada priti od ljudstva, po ljudstvu in aa ljudstvo, as tolikrat alaie, kolikokrat sine. vlade itišna prevara, kar koršne no najdemo v zgodovini in z ozirom na to hočem omeniti mo^nekoUkortvari, da bodete ri- vtll'|Ni h» ▼ živimo ae- .'«? 'O. tet.* 1 * Italija pravi: imeti moramo re-konatrustrukcijo v aemljepisnem kakor v narodnem otiru. Ako m Italiji posreči njih načrt, sna«, da vaamejo osem tisoč Jugoslovanov in Štiristotisoč Nemcev, da se aamora Italija "rekonstruiraU" U SSmljepiiinen^;4®p6|g™H ozira. Ob brennerskem razvodju njih cilji in načrti lahko tpo-števajo, kar m mora eavarevati v strategičnem smislu, ker m lahko zgodi, da bo ogrošena od m vera od dršave, katera mogoče no bo pozabila sedanjega poraaa. Toda ako Italija sahtsvs brennerako rsKvodje, a tam m dola velika krivica narodu, kateremu jo bilo dovoljeno aamoodločevenje ln na ta način bi m morali stretogttao as varovati nI narodi in biti pripravljeni, da m branijo vsakemu bodočemu prodiranju. V kolikor se mora opravičiti zahteva Itali K. da m njena maja raztegne do hrennei-ftkega rstdvoja, ja edino ia atrategilnik oairev Toda a odrom na zahteve Italija, da m nje na meja rostegne pa Julijskih AK psh. kar oni podpirajo ht hočejo dokamti .da issaje pravW do toga a oairam na sgoduriau in as keog ra fično gravitacijo, to je 9» litična, geografu aa In a| lal On% kar Italija bjavljeno, kako ae kršijo aklepl sprejeti na zadnji haaški konvenciji radi te okupacije, kako ae kršijo mednarodni sklepi in kako ae kršijo vae mednarodne pogodbe a ozirom na človečanstvo ni kulturo. Čujte, gospoda, od Ita Njanov saaedenih pokrajinah m vršijo progoni javnih uradnikov, a silo odvajajo prebivalce is nji hovMi domov, ue dovoljujejo slo-vanakih duhovnikom opravljati javna elušbe bošje, niti tihe niti petjem. Zakaj ne T Radi tega ker amo a petjem ohranili naš mi U jezik, kar Je eluČaj v celi krški nadškofiji in še v nekaterih drur gih krajih v Iatriji, kjer so ohranili svoj materini Jezik edino le valed službe bolje. Toda Italijani tPdo Sa daljo ile dovolijo niti, da bi duhovniki pridigovaii v slovenskem ali hrvalskem jeziku, da bi čitali evangelij v jeziku, katerega 'govorijo prebivalci in nik čMa asašo, da ja na M morijo preliv« imajo do s* ln to niao nikaka pretiravanja, tO so ofieijelna poročila, katerih i mam kot poverjenik aa Iatrijo, na stotine takih pritožb od vaeh kra-Hr||yqK?rimon,ke. Ooriške ln OradiŠčanske. Sa vso to pritofte ve naša vlada in apam, da vedo m vaa U poročila tudi val odpo-sInix'i In dsnes ia taara mMta no zivljam vaa, tovariši, in prosim, in siguren sam, da bodete storili vsa, da oa slobno prevare ln uaal-Ija drftava, katera je bila v naših ofafc kulturna, sva eoli svat Ko je Robins stopil pred vrata Trockijeve pisarne v Smolnijavi palači, je videl kam vojake, in ko je bil poklican v pisarno, je naše' notri vojaka, ki je Robinsa po znal. Slišal ga je govoriti v voja škik barakah pred nekaj dnevi, ko je pozival vojake, da ne amejo opustiti vojna proti Nemčiji. VKerenekijevec!" — je siknil vojak proti Trockiju — "protire-volucionar!" Robina je dvignil roko in deja s"ojejpu ruskemu tolmaču: '■'!\ "Povejte komisarju Trockiju da je rea, da sem storil vse, da b bil Kerenskij ostal na krmUu. Povejte tudi to, da sem ae trudil vaeuii silami, da hi bil preprečil qnago boljševikov. Povejte vao rcMiiico, Tolmač je povedal. Trockij je namrdnil • Nato Je Robina nadaljeval: | "Povejte komisarju še to, da m jaz razlikujem od nekaterih svojih prijateljev. c Ca vidim mrtvo truplo, tedaj vem, da sa mrliča nI druge poti, kakor da se pokoplje. Niaam eden tistih, da bi sedel pri mrlišn in m jokal nad nJim. Priznam torej, da je Kerenskij poli tično mrtev bi da je komiaar Trockij zdaj gospodar M Tolmač je povedsl in Trockij se je nasmehnil , Robins je govoril dalje: V "Ako bi danes tukaj Kor nI lov, Kaledln ali ear, jas hi mo-lil govoriti a njim. Tre*«J ae t* ponovno namrd-Ht i ■■ ■ Prihajam do hnmlmja a vpra-šanjam: AM ame ostatl mMJa a meriSkaga Rdečega krila v Rusi ji v korist ruskegs ljudstva in ne v Škodo ss voznikov f Ako amo o-stmi tedaj osUnem tudi1 jas, ako ne, tedaj m poelovim/% Mti Trocktf|s( gledal Robinaa pre-šej nezaupno nekaj hipov In po. tam ga je vprašal: "Kakšne do ksr.e hočete!" Robina aa ni «Marija), kajti pripravljen je bil. kaj bo zahte-nI t ¥? 73., "V Petrogradu imam dvakstri-deset vagonov faloebšilit Rdeče-sa krila in rad M videl, da mi va- Italijanska vlada izdaja v ek* Ig rlmto Mmh ss varno piranih krajih, katera aa ■■■ ali finskega zaliva do Rumunije. _ - y 'm or Boixzn ido^t V MACE Hm J ■ I Ljudje bivajo v razvalinah biv- jlmivm Wa IXa 4aa s^mvMa sam sag» PVJWOS in ovpajv »H Bolan, Orška. — V krajih vzhodne Macedonije, kjer ao zadnjih pet let valovile zavezniške, bolgarske in turške armade aem-intja, vladajo danea strašne razmere. Ljudje, ki ao se vrnili v svoja nekdanja bivališča, ao našli ve-Činoma podrtine, v katerih ao se naatanili. Kad razvalinami se na- 4 hajajo atrelaki jarki, v katerih gnijejo človeška in konjaka trupla med drugo neenago, na katero pripeka aofaiee in v kateri ae je saleglo na triljone muh in komarjev, ki zdaj raznašajo bolezni deleč naokrog. Vaa dolina ob reki Strumioi je okužena na ta način in x meatih Drama, Serree, Kava la. Kaanti in v stoterih vaaeh rae-saja malarija. V Kavali umre dnevno pet do deeet oseb za lesarjem valed okužene vode. i' Zdravniki in postrežnioe ameriškega, angleškega, francoakega in grškega Rdečega krila ae trudijo z nadčloveškim naporom, da «meje bolezen in pomagajo sirom« hhhbhiihbpp«' ^^ " j Žalosten prizor nudijo otrori, U ao aa rodili med vojno in fca terih matere ao vae čas stradale Vsi ao spačeni. Leva atran trebuha jim ja otečena, dočim jih Je ostalem le koat In koša. 8 eks IJenimi o^mi in % obrazi pdpelns te barve lele otroci na eratah bres občutkov glede na njihovo usodo. VAfcro SA Dornum. -Prva saje lavršavnlnogn odbora I. V. 1.1. js akkaOa» is teptal ae Ured idlhmstos^iiavlm m ANSXO REPUBUCANSKO ZDRUŽENJE . AigMt AoHa, Umrj A«ftte, JOn* h% Mém, Vim* Karte, Mart* V. Koada, ItbU M**, J»«* KrtM^ La*eci4, Ote» Ml st«à«Tlé, Matt Fogorala, Jao*» K. Bagflj, W«, Baa, Nik ok Btekà«, Aatea J Tarbcraa, Jote ~ Iva« KnU, J. KmtU, >1. r FUI» Godtea, J. Kukata«, A. J. Térbov^, Jete la^rtelk. Mik 0. IftetekovU, Jate FIHp «íodiaa A. J. Tarboraa, gknü te*dkj A. HL Btebla, pn. tejalk; • -t* ' % f- l>x -) g • ■'> • Oaatratel Odbor: F. Alaak, J. A. loabctett, L. Baaadik, P. Bargar. JoaipJna Blrtl«. f. Boattt ¥. Oainkar, f. Cer*aI Ttt*lalaT öitek, f, Drttear, Joa. Der«, J. Imw«, J. Br tee, 4. Flaodar, J. Fmak, J. Frite, J. Wara, P. Goraoc. M Oor^Mtt J. Oortek F. Qattllekar, «T. Govdter, F. Jafete, Joe Jovaa, J. J. Jiutatek, M. Jurtaa J. Kalau, 8. Kariii, BaaUj B. Kaalg, J. Koblar, F. Ka^kwar, A. KodHak, i Koklieh, L. Kratern, A. KrlteualU, J. Kaaatalj, A. UpU, U Lotri«, J. Matittl M. Maatoaj, L Molak, T. Mate, & Oblak, L. Pateako, J. Pateraal, M. P povpr mo vsakemu kolikor toliko inteligentnemu Američanu, kdo ia kaj smo. Nam, ki se potegujemo za ustanovitev federativne jugoslovanske republike, se ni treba sramovati pred Američani radi naših republikanskih načel, kajti če povemo Amerikancem, da je naš narod ti*pel PO<* avstrijsko železno peto nad tisoč let in »e je v sedanji vojni rešil tuje avtokracije in da se sedaj bori proti zasužnenju od strsni druge dinastije in zahteva svobodo ,v napredni republiki, nam bo vsak pritrdil, da smo na pravem stališču, in da Je to edina pot, ki nas privede do boljše bodočnosti in obvaruje robetva pod tujim jarmom. Ta znak Je znak naprednih elementov, ki se bore za blagor in svobodo zatiranega naroda. Ta znak bo kazal ameriški javnosti, da je lastnik istega napredna oseba, ki sna eeniti svobodo in se poteguje za pravico« Ta znak pa naj služi tudi v to, da bo ameriška javnost videla, kako je menje ameriških Jugoslova nov in kaka načela zastopajo. M' i?S; k ' V tej svobodni republiki, dobre matere in zaščitnice svobo do ljubečih in miroljubnih državljanov in prebivalcev, ki so bili tako srečni, da so ubežali izftod jarma evropske svtokrs cije in tiranov, se vsak pošten človek srsmuje nositi znsk hlap-¿evanja in suženjstva, ponosen pa je lahko, ako se nahaja v krogu naprednih elementov, ki se potegujejo za tista načela, sa katera so bili Washington. Lincoln in Jefferson pripravljeni darovati svoje življenj<• in kri, zs svobodo in neodvisnost, ponosen je lahko, Če je Član organisacije, ki se poteguje sa ista načela, Če nosi na svojih prsih republičiinski znak. Rojaki in rojakinje, pokažite svetu, zs kalers nsčela se borite, aH za republikanska, ali sa monsrhistična. Danes živimo v časih, ko je treba potegniti ravno črto med naprednjakf in na-zadnjaki, med republikanci In monarhisti. med onimi, ki so sa U>, da narodi še nadalje ostenejo sužnji dlnesllj In med onimi, ki stoje ns vzvišenih načelih za svobodo in neodylsnoat narodov. Vsak Jugoslovan bi morsl imeti in nositi znsk Jugoslovanskega Republičanskeaa Združenja. • Citaii ste o kmetskih vojskah, kako so naši predniki |N| likali bršljanovo pero in laka sneMK zs klobuk, čilali ste mnogo o našib hrabrih prednikih in vstaših, ki eo se dvignil proti krutim ceeerskim oblastim in vagali svoje življenje in premoženje. Tudi oni so nosili snake naprednega duha. sekaj bi Jih ne mi. zakaj ne bi s ponosom pripeli repnbličanskl znak. ki bo viden protest proti vsaki nameri za zaaužeeeje našega naroda. Donee I« vprašanje: Koliko nas je. ki smo aa svoImmJiio Jugoslavijo? Koliko Jugoslovunov bo s ponosom pripeU* (a re- Mno«o naših rojakov, članov Republikanokega Združenja, je že odšlo v ataro domovine, kjer širijo evangelij boginje Svo-bode. Mnogo ae Jih priprailju na odhod, in vsi,.ki bodo srečno prispeli v domovino, bodo Urili ta evangelij v svoji občini, avOjl fari in sosednji okolici. Danes ni več nobena skrivnost, da je ro-publčansko gibanje postalo precej živahno v domovini, vsaj vaa nepoburvunu poročila, ki uidejo arbakim vladnim cenzorjem, o tem prav jasno govore. Zanimalo pa vaa bo dejstvo, da se sa našo stvar vodi uspešna agitacija tudi v drugih evropekih deželah, ss kar gredo največje zasluge v urvi vrsti neustrašljivim in požrtvovalnim ljudem, ki se nahajajo tam iu pa ameriškim naprednim rojakom in rojakinjam, ki v svoji velikodušnosti in sanimanju za f^Šo sveto stvar s darežljivo roko podpirajo te borce sa pravično stvar. # Za danes povemo toliko, da nekje v Italiji Uhaja list, pri katerem delujejo razni slovanski begunci med temi tudi Jugov Slovani, ki ¿»stopa in sagovarjn naša demokratična, republtten* ska načela, ki med Italijani samimi brani naše jugoslovanske pravice, in prinaša članke v italijanskem in angleškem jeaiku. Od sedaj naprej pa bodo članki pisani tudi v francoščini. Tak list je vreden vse podpore in sko se želi en ali drugi rojak, ki je zmožen enega ali druseg|i teh treh jezikov naroČiti nanj, lahko'pošlje naročnino naravnost na glavni urad J. R. Z. Celoletna naročnina znaša $5.00. : " • < > * Lahko bi tudi omenili, da se bo v kratkem vršila Konvencija Jugoslovanskega Republikanskega Združenja, na kateri bo izdelan obširen program. Izvrševalni odbor je še podvzel prve korake za sklicanje konvencije in ker je želeti, da bo saatopstvo kar največje, glavni urad apelujrna vse rojake |w deželi, po-sebno pa v onih uaselbineh. kjer se uri ustanovljena krajevna organizacija, da isto ustanove iu oc hitro priglasijo v glavnem uradu. nTo bo ena najzanimivejših konvencij v zgodovini slovenskega oziroma jugoslovanskega naroda in zato bi morala biti vsaka naselbina zastopana. Kedaj se konvencija vrli, še ni določeno, vendar demneva , da se bo vršila meseca avgusta, kakor zahtevajo pravila. Organisacije J. R. Z. oživite sel Tajniki iu tajnice, skličite seie, imejte seje pogostyme in razpravljajte o stvareh, sa katere mislite, da bi bilo dohrt» goditi o njih na ktinvenciji. Uspeh konvencije in progrum bostu v veliki meri odvisna od tega, kar članstvo sklene na svojih sejali, Organizacije J.R. Z„ glavui odbori centraliziranih orga-nisacij, vobče vse organizacije, ki stoje sa J. R. Z. sbudite se in pripravljajte se za to konvencijo' f.u» be/i nu delo! < Gospodarska hegemonija na Jadranu. WM (Iz urada tiskovnega odseka J. R. Z.) (Tretji članek iz prihodnje Jugo-Slsv Review.) Medtem, ko Je Italija, zagovarjajoča svoje sahteve ob Jadranskem morju, navadno naglašala svojo teritorijalno varnost in mnogo govorila o strategičnlh interesih. Je več kot rasunt-Ijivo, ds misli tudi na »vojč gospodarstvo, na to temeljno vprašanje moderne dobe. Če pa ima Italija ekonomične Interese, Je morda dovoljeno iareči da jiff Hnajo tudi drugi narodi in med temi Jugoslovani* Ne bo pa pteveč, če oposorimo, du se pri razširjanju Italije na vzhodno obal Jadranskegu morja v veliki meri prizadeti vsi tisti narodi, ki imajo tudi drugi narodi in med terese na Balkanu. Niso šu ihane vse določbe mirovne konference. sli po tem. kar Je doslej priHo v Javnost, se vsaj pribli*n<> lahko presodi, kakšne meje so nameravane med Italijo In Jugo- ___ slavijo. In če poatane to. kirr je doslej le slutnja, živn resnioa. T*M4a — —a— ^JT!!^!!* tedaj ne bodo le Jiri^^rrt^dS^h^' odvfshl odlilte JmS^mSdi^Mn^ ampak vse države; ki tw>4^ hcflr»^ voditi trgovino z Jugosfa- SjTrJ^SLs^ J^aidte vijo. občutijo kontrolo Italije, %v več: vsa trgovina s srednjo Ev- ¡T^tlCum^tlr*« if ropo bo pod italijansko kontrolo. Morda snosnajo tedaj razne - ™ m* vlade, ki so doslej tako goreče podpirale škoro vsako Italijan sko zahtevo, da sO zarezale v svoje živo meso In ustvsrile vse ga, kar so namerdvale. publičanaki znsk ne svoje prsi ■ Naročila za znake sa prejemajo "že sada gotovino je poslati ne: A. Je Terbovec. ilM® III. t Vse naročila s 2Mh Street, Chi- t Nag glasen. Jugoalovanaki republikanri v Ameriki najdeje lahko utrho v lam. da ae ališi glae po pravičnmti po celem «vetu. Nsšr jugo-slovansko republikansko gibanje Se liri ne samo tu v Ameriki lil atari domovini, ampak tudi v rosnih evrepejakih državah Poročile, ki prihejejo is domovine, dovolj J sem» pričajo de je aaš republičenaki program ras#rjen v domovini In d« «o se go oklenili najširši krogi, kmetje in delavcL Ta vojna, ki Je ______je našega kmete in delavca. V veej svoji krutôétï jta je pokaale njibnve pijavke, od kri Koliko teh zshtev se no snmem obrežju izpolni. Je širši Javnosti še neznano; videli sme, da Je Italija ssradi same Reka provocirala težko krizo, in č<» pomislimo, da je to maslo popol-noma ločeno od italijanskega ozemlja, od vseh strani obdam: od samega jugoslovuntkcge prebivalstva, strategično bregpo-membno In g< «»grafično izvita italijanske sfere, moramo spo znati, da so vodili Italijo pri tem drugi obztri. IU dajejo tudi ključ za razumevanje italijanskih asplrarij. Če ne dobi Ilslijs absolutne oblasti nad Jadranskim morjem, si skuša zagotoviti vs^ tolik« kontrole, kolikor Je največ mogoče. Pri tem igra Reka važno vlogo. Ne da bi Imela Reka pričakovali zlate ča«r P » magatl, da kljub Ikrstovl noga ji vrnrtl pravilno šltajo. -.-rf-f }• * ríi 1 jjp 'T PROSVSTA OPISI. vo dobro niš n>s pi ne 9gW « Pojasniti moram du ravno n« u£j toliko več rof/lc in «cor pronim miii#tié»|h Kajti prohiktyj« tu-Jug Jak* dobro eyeU, da so prebirati n« dvoje U rifé tpS od žgani« in pive 114 nasaditi v te no ve posode probibictomirtlčne cv^- Mmmm mina t«b vrtov. jjuii 04 i*tn a$m i fm in I^MbU "čaku níhilijrti bi Wím "bit «M nx\ m ha, Id tako njevea. m io ovaj ne h I no .-J izšolalo, tu k«! iM' iaáaJ i>r\t 00 ISt ""Tt ,J ~ w » prista^ okrog li*ta je prijel i, nekaterih aliii KO volja M doseáé ni njih Pr! vaikem Iva M ziíájij roje •i Marsikateri Ali ni to še iJJ "v m ka] fe pošt« da 'vsrfkdo;! «I jo tU** Izvo, šihp ae br< th* družinam. **»7rr Tf ■ 1 no med temi nov ter uživati prijeten belo. Uglje so na več časa, kot ga trebil jemo. kajti stovei na« ne siljjo vj sleherni «lan, «mpsk prav,,v, dovolj d*la (g nas enM ali dvg-krat na teden fn marsikateri tedeti še nič ne fjjfjM kdo, da nimaofo v časov, ker ao 'ki "nizki" lju dela in sev «6 Radi tega se pjjsnóstl fo 'sled te bótjl opr in olnlani T^H mi zdi u\<> neum no, da 4 Je upal pri k rasti v nald naselbino botjševik, kateri je hll itM^mMA vati in railakati jfieiatere "dobre : in Nkplririoimentv, potom katerih bi ae HMm lahko ozdra- rllo p neljub» počitnic. Še viške predrznbati ta jaza m naše veljavna ' teri si mislijo, da šega testk, kakor pa smo mi, In *a-ukaiali ao prijeti podlaga boljše rik»iTPosadi*; «i Mcžjr postave ao i^olnili to po-velje radi ali neradi, kar so nam-& pHttfeli, da hočejo reebljifl na goepodski boben In tepsti sebe po rNMM To Je šo t'W 'navada, odkar so ae nattčM mogočne« (n denarni mogotci izkoriščcfati pro-letarijat. Fakt je torej Ml, da «a atranili boljševiško kugo t «t pre prečili, da ni napkdla ta bolezen ljudsko mnoiieo, kštero ao oprali možje postave pr«b in v* viške baella a tam, da so na nanjo vodne cevi, Na obzorja hUo k mahi., vae mimo In jasno ljudstvo «e je udalo volji gospodo vL Tako ja vedno bilo, Je in ali bo ho ostalo t u k o na vekomaj f l V tukajšnjem mestu «o novo banko in aiaer na deveti ui. Sprejemajo denar in nica od vsUcega in »a to ga nagra dijo 1 obresti. Meni je le šal, da ee na moram a gospodi »govoriti, kar ne znam dovolj angleškega jeaika. t kidale bi namreč rada avojo w dolžno knjigo, katero imam od tr govea, pri katerem kupujem svrv jg potrehščiue. V knjišiei Je že pre« ej lepa svola in prepui banki k velikim veseljem in ne htevem prav nikakih obresti, «*• mo da bi Jo vseli a vsemi obveznostmi. Toda kaj, ker aa ue snam radostno »govoriti a gospodi in radi tega ae bojim, da bi na rrkli, da •f, Mogoče hi ae mi pa ravno tako il|Hpfl> hot *ja onemu fcapuei-narjn, kl ei ja mislil, da sna dobro (Konce jutri.) ftlftf Ul i sv. o m riše, biatc in sestre ler cinikov. Bil /f ¿el/) pri vseh fojalffh tiheg značaja, icmlja, 22. junija i njega "Ji*; na kateri •/.višanja vr navzočih delničarjev in radi tage ao ti kot so bil« ■H a du. M i* grtks l ift,— vae sloven- I voljo in vajetjo, priglasite Mošnje ŠOl«ko lato, katero •»i» 6. septembra- olaka I v«m odprti na šjroko tn lo je dobrb došel. Kot b J njeno, vsakdo, kdor hoče sah M ome-zahajati ift udloč- kdo kolikor jih ^ iti^ji ko se rojaki tm bila pfotj Prva* U pri riatno ide 1 se je proč Hi? to samo na aeii, Na ti seil je bilp tudi aklanjanp, da priredimo veselico v koriet 4 Jugoslovanskega doma" in sicer 27. julija t. 1. vsJ* o jTkeV ^aiši^ jpsSf^ in is bližnje okolice, da s^ ^delK jo tega piknika v največ vilu Za dobro zabavo bo preskrbljeno. % 1 Šolo, mo«!resno po voljo 41 učen^fc tSi Mor tof naj pride brez vsake skrbi sem. Stana fih odloČi^ volja ter * nenJ« po učenju delajo naredijo nemogoče Svari ifi ft^Sb dosegi jWi k Tndi jaz nisim bil Imoien an «gleškega jezika v govoru t* ne v pisavi, ko «em prišel eem. Nihče ne pride v šolo, da hi se bahal, kaj da tna, ampak edino ic tega namena, da se jfoiK tefe *** m zna. f Nihče naj ne misli, da kdor pride sem, mora pat, šest ali več let. Ne, vsakomur ja prosto " ne tu^j. Ilazom oatgpe in pohaja v ae nauči. ^ReČem pa, haja v Šplo vaaj eno -e nrinči le veliko, ' Hko ker MM vgn»r ■ svoj U Slovenski mladeniči in •ke, posvetite del svojega življenja ulenjn in izobrazbi. Kari H. Poglodiok F. 8. - Vi vedno Iowa. plÓVll p« __ I knter« je imela vavo; ki vse kmete i« je Že dolgo BBBHPt^IIBBÍIP^'' itaj ne bo nikar preveč reakcijo-nema. * l.égA se je po malem z^ »ji jjolkični boj, 1 pred vojiio. V kakui-Stn je vi | ^n levila taki^j- po podpisanem miru v demokratsko. atranko in aed«j priklopiin "Jugoslovanski demokratski sfranki" (kraljevalki ali istiini), ao »5% zaatopani . má jiionarhiiti, laitii advokat je in veletrgpvci ter meščanstvo, dočim ima "Sloven ^ Ijudsk^ stranka^ za aebot poročajo, da. je valed veli- jj^ ^^Sočij^Ube- dalevnih nalivov v zadnjem ra)ua ^ reorganizirati vodenj popolnoma poruši. in ^dobili kmetsko ljudstvo v nasip, ^odovod jc okHljc, pri «emer ima naj ker je sprejela v veške družbe. V vsakem osirti je gateo jo %i1o nekaj e vode. Železniški ¿ro-na progi lio kmátú vpostav ker ao poprave že v teku. pat pričeli. - Po poročilih, katera prihajajo iz ¡Slovenija, «iozijo zo-izbruhniti stari politični boj rejšnjo liberalno stranko ir M. Zš Aaaa vojna aa Ji n#UŠk kompromia med ^(dragega in da prej^ja strankama, vte j,* najbolj pókojAÍ Krek in radi fla- aje bil izključen is "Slovenske «ke strank»" It**** Obe *Mfc*ret* v narodnih otirfk aku • ta >|» «aaa| at aopel pričela gonja prejšnje Uberaine stran > \ I fit .-JW-ÍI od najbolj »tava •'vi "Človek brea čela na sé jk zah ca Rhte«iio * t nedelo, «. aprila se Ja vršfl sestanek zaupnikov prejšnje lih«, ral^e strsnke, katerega namen je bil, ustanoviti novo stranko, v. ka-' «i*j M bile zastopane vsej stranju in aplok vsi oni, se dosed4 niao priglasili k stranki radi tega, kar so fr SO v ti stranki H In drugi "rilji sloji", l sestanku so se tndi prilo d« nimajo nobenih ptjjfric igmdo v analU, 1 •. damokrgliiM *4a M tir akoravno bi mo hoditi od hile krnhm kat «a bi **o)6 zapravil a hrepenenjem narjn." : ; ■ Dragi mi alovenaki farttje in de kleta, nI se treba ugtraim zadnje kajti kdor se v mladost; temu n| treba na Miti od hiše do bike,! ho udobno življenje, I , ifl" ^ vauei amo prišli v ZA li lNbuhom šk ki veíje izobüzbe. emjy si t nmkofrpn Wß prellvlrao brez vsal im jo hja .dasi iKboiiHomoavo Tudi mena je sedela bfta MoKl Iti f al .Uliti svoj VJÉI svojega obrata, akorAvno imel gorečo Isljo, da U ti** ter ai_ pridobil potrebno it. obrasbo lahl ino- bodo djppl ■ I I I BOHrt in ako toriej^Ja-Igvei tekmovati a izobraževati svoj duh. Dela* kateri al Je pridobi nekoliko obrazbe, razume vae druggše Potrebo organisiranja in I »ti. kot na neizobražen \$ko le izp£v3rin Imel iti zgledov 0^ času delkvakih M™ mziranju rav ^ r| so bili nekoliko neizobraženi ao pg apatični za vae. V obrazbo, širiti svoja mu bi ravno Tudi jas eitn prv4 H lemu bi ravno mi. kateri ' - koč vsdrfaž^iJE^ " voč laocoče veliko i^bnuts. Nai dnkisl poznal samo ene Zdrulene države lu te so SáMlna driáva tpore Poznal nisem dttlgih. To^a ••mi Ja oliaorja raaširilo ip dobUlvao sem vea «ug vpogled v ■MiHH loln, ako élovek prične m> šole, k¡er is tob Še vodna ivi pristni demokratični ■■■■ ravno tako pristopim sa kot duh kakega bj. «e U stare ddkoviiie, Ol so bili ravno sinovi uhožnih starišev, kateri so se morali borití s revščl KJmJ krasnsilaga življenja» 1 »roben-lanska sg :v:MB| ko ,sa teli ao v reaniel ne- rodi toUka^i. ao vedno pri su.jrua lastne arehruih " fiekov vini aa dollili dijak In posebno Še dela vsa. eg vse pre- stale grenke ure, katere mora dl- akim oblastim iertT občall duík. prišli v imeri- bončanlh študijih. nI Movaui. ho- le pUČilo sa ve« p jak preftii Vsiljuj M u earju in si pa mislijo ij si J* pri pospodlnjstvu «t drsite bock fndi pri vzgoji.^ ok je potrebs vedno več izohraa-I) in ramo tako pri gospodinj hteva| >peliram na vae one. iyio leta, temveč ivo* v ■M* Strahki", akoravno ao aa pridru-žili in da Ungjo vse praviee in da vladajo kakor se jim poljubi, tudi saitfpUftokitJs. Badi tega ab is JE ju . • i _ ■ TT .. —. ^a no-taaato-kmltittL maral aUanki upnik «upančiš > stavil da sé popolnoma opusti v peni ker j i.fWW^ ti novi strainki versko vprašanje in da se na ta < ■■■■ iiob 'M lws -.J« v svoj program, da se sploh ne ozira pet vnel boj i« politično prven stvQ v Sloveniji. Povod temu 4>oju je dal članek M^*Y«*rJa'v "Slovanskem Na-, Todu",'tia katerega je odgovorili "Slovenec". "Slovenec" piše, da !iodo v novoustanovljeni stranki kjneti samo golo orodje in ničesar drugega in da prejšnja liberalna stranka deia samo politični hurn-bug za gotove egoistične namene. Ako se ne streznijo nekateri vplivnejši voditelji pri liberalni stranki .bo ta politični boj veliko škodil celemu narodu oziroma 0-bema strankama, kar ae Že epaia. r Kajti razumnejši Slovenci šo Slf i videli, kdo ima od teh oolitičnih § U elcer f * i nafin tivij« ii rek sn* st« Ä pre^baoivala liberalni atranki, da se kOpérstavlja veri. ( is Undske stranke pt¿nji klanec Demšar in da je t novi atranki Ta je da naj prietopi v to ßo-iligence, ti socijaldemokratični stranki, ka tera je posebno v zadnjem času ' pričela naraščati in še celo kmetje pristopajo! v to stranko in izstopa- : J jo iz liberalne stranke in tudi iz ljudske stranke. In ravno v tem vidt vodstvo ljudske stranke največjo nevarnost za svogo stranko, dočim se li-beralna stranka čuti varno, ker je protežirana od arhake vladne Poselino je še poostrilo stališč, mod obema strankama, t. j. med lihfrslno odnosno demokraUko in ljudsko stranko, dogodek v Že- ' limljah, kjer je akHeal tamošnji župnik >hod "Slovenske ljudsko -Stranke". Komaj je otvoril shod, so najeti hujskači odr liberalne ►tranke pričeH vpiti ter krilati in p kmalu nato je prišlo do pretepa, f V tem pretepu je bil telko ranjen f župnik. " .f'4 Ta dogodek je takoj izrabil "Slovenec ' ter pričel napadati li- <>aattt zastopniki nezmo pO pravih potih »e j* I bo sestavil pra-te k^e^r^J fñ Ugošlovanske stranke" in podna-■ »franke. Skleda ta nova ijtno glaal denar s iz fomkron. prišla y Javnost, da se or nova stranka, katera ima AM v svoji M V vodstvu f Iš OUa Je le poprej Javna tajnost, " ni bilol I S še leto«. »vanje liberalne stran ■I vladi, kakor tudi Zadovoljen tf Mg |nH| o«tal, da so potwftwí. katero aa pod rieea marea Je peine Je kH0 pogo&Oft ■' ae snu dokler m ne urade In radi te I^WO® lEÄfliJlll II» \t strankr An ksteri je potem poskušal beral no stranko a stranko prete-pačev in hujakačev. ~ Alanie *^ft>Hftičmih li-atov v Jugoalav^L - Ker se je socialistična stranka pričeU zelo hitro üriti v Jugoalaviji, je vlada Pričelg preganjati aocijoliatične 'M liste. V Psjeku Je prepovedala na-dMjnJe izdajanje so<-ijalisäH < listov "Radničke Novine" It,^ "SocljaHsla V Ako monarhjčna J klika misli, da bo s tem ustavila «ocijalističnc gibanje, se moti, «er vsaka fcila rodi protkllo. .j_— j,-1» - >1 «vora v Iz fgubijggüue poro«: fc* dolgo fameravoni Mrt aa zgradil centralnega kolodvora v Ljubljani se J» sedaj utfflK 1 PričeH so k prvimi dali in kakor * 1 se razvkli, bo novi kptodvor odgo varjal vsem potrebam. Istotako bo ^ «gradila uprava južne Utrnem1 moderno «stavbo sa svoj« i j veliko urado. Pri zgrsdM novega kolodvore J« vposleti'h veliko delavcev, ker ao se menvlajai faktorji zavzeli MViJ «a ta. da «c hhl s delom, da se ka "katera jo f** i LJnika 1Mcba vam ničesar do|ian ue ostane ... Kaj ali ne bodo hotoli sprejeti pogodb ! Ko toliko ¡¿froi^e, «i» M r Ju NiP loaovelj hrane t Hej, si ir .. Povaod so videti le ognji in ognji!1 luski, "ko pa mislijo, da nas že jutri do tuaki, "ko pa mislijo, dane* že jutri e v svoje roke." tte ilot>e, mene 1 fKakor je božja volja! Na *ak način ji» to tako lahko, ker je toe^ri .a,^ fO kako si me potolažil! TOda'tu na vpra nas dobe drago ali po cefci; najbolje bi ie I ■hhpimmbhbh vojaka to rti mala tolažba, ako ve, da ne fega davra (pm)." Po kratkem «mlč*uju i, "Ha^e bi imel ojtga aa sa v sani ka, nego tebe.1 4jjmeluwki aa «stnftL Dreto je »fcšal tatar* I se ni I »voiog^apvezmka. * "VeMki «onarhl" «4y ogabni T»otellrtna|ti^ ^ 3 " ¡"Ali aiar'ti niste oeiau ¡vpraša kan. ft « "Tvoj suženj — | vega'niiftoaafeega ■as na us i a s tseu k roti ji vo •n^p.^.iuuh. "Bnrjaj ! Burlaj ao^^njegova ust« f», .lil i . i, »»emiegf. • Novi AUdrav g r^agovor polukrotf, I se k Hmelniekemu. "Da, jutri vai U Um peeepajo," ' y ivlja zaman svojih prsi sovražnikovi kro- • •» ' ' v . 'm 't ^jtovo, gotovo!" tem hipu se približata Podbipeta in Volo-(L ivijo, da je prižlo Tatetfev in se k okopu, reče» r^g • . ■ * ' ' Pnrnn t* *»1 »» • rožno je zel.. . Navzoči Tatirji se zečhejo po vrati priklanjati kanu, ki gre počaai nazaj v svoj šotor. ... • a immmm mmiiBM ti ne milijona," reče Longin. a bi se vam jezik poaušil," zakriči Zagio » je lože sekati, nego na boj to je kaj nepadu w _ WÊI )lju," odvrne prijazno Lodgin. sta se nai knez in Hmelnioki arečala, pogodbah ni več govoriti," re*e Volodijev-'Ali gospod, ali pa nič... Jutri napoči za i !... " dostavi menca je si aoke. vitez je imel prav. Ves čas, Wkar je niata ai še aUtta ta dv« leva v boju ¿•ti SP a glavo." 0V Gostovanje v gradu je trajalo «e dalje V taboru so sploino pričaka vali ««pada, Ip res, drugo juaro aO nspotijo tolpe prostakov, Ko. »kov. Tat a rje v in drugih divjih bojevnik*. W im k nasipom, podobni Črnilu vale na gonki šč|5'ojak!ž»BI že prejšnjega dne aaman trudili seiteti ognji-so sedaj kar pdrevtriel» od feorjavgl«v,Tl IP fi 1 Wtilf ii'i (OVVtt " f mo- gajočege se pred njimi. Pa ni ie bil tO>ravi n*, pad, marveč ogledovanje sovražnikove ' tojsk'é" in tabora. Kakor nakopičen morski Val, katfre-" "* ....... pridrži, vspne se po kou m med jaUva v Donavo svoje krimske vojske. več tolp Hrbov in novo priseljevanje je bife razlika teh prati stotieočem, otočtt srce je imI toga bilo v marveč v vHljwi od divjih vltesov ki velikega *» " * * ' i . m prepričanja je bil tudi Hmelnieki... ie do dobrega razgoreH Ognji L- že ae je pred okopom Koaa* - posUrtec, ki je beli» praporom, trobil Ifc kričal, naj ga ■ i ■ le so straši ter ga takoj zgrabile. 4 od hetmana h kltezh Jaremi," rače tresle prod, kneeom, | ■ | P I kot poslane«'. .iT" vpraša «o knez-vojvoda, vprfti v svoje »ime očL v. . Faz sem stotnik • • • »okel... od ketmeua." »veš dobrega!" t*--. w ~ t se začne prikUnjati knezu-do stre . vladika! K*t »i jO ukazane, to ti povedati - jas Rise» kriv tegs "^^J l T* m Jd|ae is topov in Ob jedn« najsvetrjl umom ot nosil ¿1 iMl IK.*. . ¿L,, i u> h* R« l^iWW. t ' * »i • • IJ1 • r < 1 H r -Vf ^ 1 ! ., • i, vl* M .1 Uililll ** -iMiirK^ D2ETTT93 •'ïjewii» i**, "wt,f. «H / .jTrTr î * ; 7 drog; i ŠO ia pogumno aa gearijo v Zbaraž in v«i B"! ' »vej mu. da tte jutri, da le noeoj hnaa» „ ." odvrne knez. lté pozneje so zagrmeli m napltniee topiči ia Kfvio kliel, Vaa oka» v grsdu razsvetljena lUu. /aallše#OWifiw. in kotlov, je stopil pred liMor In I nji» l udi njegovo spremstvo kdkor kanov brat sultan Galga, f«kaj-bej in mnogo dni. Naposled pošlje po Hmetniekega. . t — Sh'A. tfteMk lÉdriU m lAe v nnfwWi vinjen, pnne newu ___________iTaTiffîdJd m je laske »tjavi. kakor velikansks éf^Hhiirk fer tek fMtavo. NapoaleH ae >1*11* « p" ter pokaš* s prsta» ae *skfe#e *pe Imajo tatu!" vpr* jžl ear!" Odpovori ffmr-t,,». k- NiiMtitjef" Vp^la kan ves zeuiŠlien. Da, jutrinja trupla ee danes še gosltejejo, taboru to k* o«l Tetarjl pa )B odoieval , fPVTf mM nate» trenakta lostdae*t M jidftim glaseas; aspee-gledaš truma vojakov ae rakedl /. groznka kri W pratt 1&H* mm ae |s fkiM. lIllLfc. S__i» fn -1-K i njMi vsissi ■■■ ,n ¡rila ^¡¡M ■ ,fc J» » . r« - | ^ cigarete? v ». ' 7 - ; ' ii MM lai', * . tr ^ >:• »j š mms I no le '«Ola Ishka megla te^A -, . t ■ A ^ ^^ J J ML pr\ s veeerna m'hib .... » f^tiïmWïF. if ' , v P l:(tHr>iHitrlJi najfin^ir t>r*t* tiUkkih ; L- - f-. r'V K- i' ' f JfrdfoV ttflfc. a« y . -I ■*<> Tj Maksim Gorki: Oče. V svetem miru vzhaja soinc« in od skalovja na otoku se dviga modra megla, nasičena a sladkim vonjem zlatorumenih cvetov bodiČevja. Otok se zdi pod modrim nebesnim obokom aredi einvajoče vode kakor žrtvenik solnčnega božanstva. Zvezde so pravkar ugasnile ali Ae blesti bila Venera samot, no v mrzlih višinah, pojemajoča za prozorno plastjo lehnih oblačkov. Rucfečl oblaki tare v prvih Holnriiib {»ramenih in odsevajo na mirni morski gladini kakor bi gledali bieeri iz modrih globin. Bilke in cvetni listi a srebrni ml rosnimi kapljami ae dvigajo hrepeneče proti aolncu, biserne rosne kaplje vise na travah, zbirajo ae in padajo na zemljo, vso oznojeno po vročem epanju. Rahlo menda zazvene kaplje, ko padajo, radi bi ališali to in žaloetni »mo, ker ne elišmo. Ptice ao ae prebudile; pole-tavajo med liefcjem oljk in ivrgole. Od apodaj prihajajo je zbudilo PROSVBT^ g oče, da poroča, duhovnik Bogu resnico o ljudeh, ali ljudem je ne pove nikoli". Prvi, katerega ja vprašal za zagonetno vsebino doplaniceje bil plavolaa umetnik, dolg, su hoten tujec, ki je prihajal pogosto b Ceccovl hišici, kjer je običajno poetavii slikarsko stojalo in potem legel opat, skrivajoč glavo v štirioglato senco začete *)ik%jf ■■■■ Goapod", je vprašal umetnika, "kij »ta atorila ta ttove- kšMMHlHMl Umetnik je pogledal vesela obraza fantov in dejal: | Najbrže kakšno veseljaško predrznoet . . "Pa kaj je tu o njih naplaa- ialgM^MMMiBIBI 'To je angleško. Razen An-gleiev razumeta ta je z i k le Bog in moja ¿ena, če govori reanico. Drugače je ne govori. . * t , r I? ; i & ■ t: Umetnik je bil kJopetav kn-kor čliek in nI mendlr govoril o nobeni «t vari resno. Starec je bil nejevoljen in je šel drugi dan k soprogi umetnikovi, detel! dami, ograjeni v široko, prozorno, belo oblačilo. Ležala je v gugalnici na vrtu, topila se od vročine in besno gledala z modrimi očmi proti nebu. "Ta človeka so vrgli v ječo", VSdUli morji| JU AMfa pVMJIMflHHHHH In vendar je vt§e naokoli mir- Je dšjBU v aUbem jeziku no; ljudje še spe in v jutran- -jem hladu so rofcne vonjave močnejše nego glasovi, Škozi vrata bele, z vinsko trto preplezane hišice, ki gleda k zelenih valov kakor čolnlč, stopi v solnčno jutro Ettore Cocco, mož, ki ljubi aamoto in fc odtujen ljudem, z* dol k i mi o-pičjimi rokami, z golo glavo modrijana, čigar obraz ja pre-preien z gubami in brazdami, da je komaj videti njegove oči. Počaai vzdigne rjavo, kosmato roko nad čelo, gloda dolgo po roftnatem nebu in potem na vse strani. Pred njim aa zliva žar zlate in amaragdne luči v širokih valih čez alvo, vijoli-často pečevje otoka, okoli njega žare rumeni in rdeči cvetovi in temno obličje ataroa trepeče v dobrovoljnem amehu; zadovoljen kima z okroglo, težko glavo, . fc t m^ , . Kakor da noal težko breme, stoji tukaj, z nekoliko upognjenim životom In široko razkora-denimi nogami, Okoli njega U gra vaa veaelejše mladi dan,vae Noge ao mu trepetalo, kot bi ae tresel ves otok pod hjidim udarcem, vendar ja imel le to-iko moči, da je vprašal: "AH sta kradla, ali morila?" "Ne, ampak socialista sta." "Kaj je to, socialist?? "To je politika," je dejala goepa z Klasom umirajočega. Cocco je vedel,da ao inofem-cl najnerazumljivojši ljudje, neumnejši ao kot Kalabrijci — toda hotel je zvedeti o svojih o-trocih resnico, Dolgo je ata| poleg goape in čak%l, da odpre svoje lene oči. Ko ae je to aled* njič zgodilo, je vprašal, kazaje a prstom na dopisnico; jf'Je 11 poštenp"? "Ne vero," je jezno odvrnila, "pravim, to je politika, razumeš?" # Ne, ni razumel. Politiko delajo v Rimu mlnietri in bogati ljudje, da zvišujejo -revežem davke. Njegova otroka pa sta delavca, živita v Ameriki in ata bila dobro fanta, zakaj naj bi bila delala politiko: Vso noč je Wvaíe žari zelenje po vinosa- ^ dih, vae glasneje žvrgole ščin-l,V0J|n otroK: v>0 no« J* Pekove!, med robidnicami, divjo trto In gorjevim mlečkom udar-jgjo prepelice, nekje kos. elegantno in brezskrbno, kakor Napolitanec. SUri Cocco dvigne dolge, trudne roke nad glavo, vzravna ae, kakor da hoče poleteti k morju, ki pokojno atoji pred ajim kakor vino v kupici. Poravna al avoje stare koatl In aede na kamen pred vrata. Ig žepa potegne dopianlco, in držeč jo daleč od aebe, zame-žikne ter ogleduje plaavo.brez-¿umo pregib a j oč ustnice. Po .«jegovam tnUkem, že d neobritem obrazu ae raalije nov smehljaj, v katerem odae vata žaloet in ponos. Na koau papirja, ki ga drži, ata naslikana s modro dva ŠirokopleČa fanta, ravno ob rami in ae zadovoljno amehljata. Oba In velike glav • Cocco. Nad nj no a velikimi, ml:*- "Arturo in monlta bojevnika avojejga razreda aU 25.000 pi cev, ki ao alužlll . tov na teden. Zato ao ju vrgli v Ječo. Živela bojevnika aa socialno pravičnoet P SUri Cocco nafli^^H naslov je piaan v tajim jeziku; ali on ugane vsebino, vaa k a beseda mu je anana in glasno mu brni v ušesih. e a • Modra doptbnlca Jel I a starcu mnogo skrbi la aem| ra. Dobil jo je pred dvema me aecema in s inatinktHftio«ti*> lastno očetu, je lutil, da nekaj nI v redu. 8aj naslikajo revrie le todaj, če aa pregririe proti poetavam. Caaoa otnlme doploalaiB glejte, star aem že in kmalu bom moral Iti k svojemu Bogu. Ako me Madona vpraša, kaj.aem napravil a svojimi otroci, ji bom moral povedati vae natančno in reanično. To na tej sliki ata moja otroka, toda nf umejem, kaj eta atorila in zakaj«aedlta v ječi?" /liOOSLOVAffffKA UMRTVI-IKA RAZSTAVA V PARIZU. Kaj pišejo fraaooaki listi o U raz ! ^ SaEES, '' k A v j; M. aptiia so jugoslovanski u-metniki razalavili svoje umetnine v 1'arisu. kot nekak protestni odgovor na italijanske laži, katere so razširjali po svojih šovinističnih listih o jugoslovsnski kulturi in izobrazbi. J * ? : V¥.'- ... .. .■ .'■ t-.V "I stavili na ti razstavi, jasno španski duša naroda, iz katere isftaja, svoj h dela. kiparji-umetniki. To je manifest Ti kipi izrašajo jasno, iugoslovsnsks duša. Ti kateri so ae združili iz katerega dušo teko jasno v^jo, ao prišli aem kot pred-vuiki onega nereda, kateri ne ■ha, kar zahteva, am-dobi mesto na zemlji, 9 njegove pra- Mi arednik kiparske ^'skupim», katera pHeditaij O ti rasstavi je pisal pr< širno poročilo urednik lista 'Journal des Debata' Andre Mfrhel in je posvetil precej svojega članka ravno umetninam, katere so razstavili jugoslovanski umetniki. — On pile sledeče: G italijanskih kipih moram »s- ija vojno ns Koso vera po\ju. Bolj-ieci, da so pravi mojstri v kipar stvu. iz iulerega kar dehti, üvlje ti je. Ako pa pogledamo kipe Jugo hlovanov. ne najdemo tiste umet noetiif Njihovi kipi niso nekaka manifestacija umetnosti, toda tembolj nam prikazivajo narodno dušo, iz vseh kipov, katere so rji/. še ocene o ne mogel podati nihče. On pravi, da je. ta skupina največja umetnost, katero so mogli mogli iztožiti jugoslovanski umet-; ni ki Ta skupino je izvršil kipar fvan Meity.rovič, rojen v Dalmaciji im in je dobil ž<- m razstavi v Rimu prvo nagrado. f ]i...... katere so razstJ rnmmgmM i****1 p 4 šnje poročilo list "Tempa", (kat ^^^^^^■^HHkatue I iMfKbCBp tudi atike JukJ vauov. katere so pa velik kotu] mg^m aHkam: siikel nami kaziva jo prirodne sile njih J i&a. Hlikarji nam jasno prikaj jo. kaj čuti duaa teg|( naroda kaj aahteva. t 1 maroomkom v poj ševalci sami. Mi ne sprejmemo, njih nobene odgovornosti, m ■^■HMHilii ^ ni všeč naj sam sobi pripiše. I kpeigovamoat'il peatedio«" noal vsak sam. U| m^m f V "^r. Svobode vsem ljudem I*ai na Dan a«odvia»oati no /fiiti.pniki 24 aarudaoatt v Ameriki poslali predsedniku »pom«-nieo, kateri so zagotovili, da •o njih ljudje m ameriško in «?e-fovae svobodo. \:>l■ U 7:; ■ r^jgg-. Predsednik Wi!son je odgovoril iu priporočil, naj stavbno da« 4. julija novi in veliki duh demokracij«, "pod Ustnim vplivom upamo ia ve m jemo v t», o {*• mat so tisti sanjali, ki so podpisali izjavo, da 'se mora caaje -br-ajttr rojak«' isvrftiti v interesu ¿lovečanstvs." Daasš so Ktavitn« male narodnosti v Kvropi tudi isdaln svoje' isjav« neodvisnosti aH pa jih i*-delujejo. ' fc.' del držeč v rokah podobo av<#-jih otrok — pri mesečnimi ae je zdela črna — bt ae udajal mračnim mislim. Zjutraj ae je odlo-čil, da vpraša župniki« Orni mož v talarju je dfial kratko In strogo. Socialisti ao ljudje, ki taje božjo voljo; dovolj ja, ako veš toliko. Pripomnil pa je še strožje: "Sramuj ae, da ae kot atarec zanimaš za taka atvari .. ." "Le dobro je,, da mu nlaeir podobe", al je mlelil žep, toda arce mu teži kakor kamen In aa vanemirja vaak|| dan boij. Ze večkrat je hotel pokazati dopisnico duhovniku, toda Izkušnje njegovega dolgega življenja so ga prepričale o reanlčaoetl pregovora: "Mo-ÉM' 1 fcMMiMi evi ao minili Sel je k brivcu, gizdalinu in vetrnja ku { o tam človeku,zdravem kakor mlad oeel, ao ljudje pripovedovali, da je ljubil aa denar mlado Amerikanke, ki a? doz devne prihajale opazovat lepoto morja. *v resnici pa hlapele UMI' dogodivščinah g mladim fantom. "MoJ Bog", je vzkliknil fan-Un, ko je prečital naelov, "to ata vendar Arturo in Enriko— p»oja pajdaša! O, U srca Čaatltm, Vam in aebi! Se Imam še dva alavna roja-I, . ali naj ne bi bil pono-aen?" "Ne klepetaj," jo opominjat atareo. Toda oni Je vpil in mahal rokama: ■"To je dobro 1" I "Kaj je tu povedano ¡ njih T' "Ne mfttram brati, ali prepri n aem, da ao povedali resni-l'bogi ljudje morajo po-I veliki junaki, da povedo i njih ilednilč reanlco!" ■■ "Molči, proal m ta," je dej^ M^TSTodhitel po tlaku a lesenimi čevlji. fiel Je k nekemu ruakamu gospodu, o katerem ao pravili, da te pošten in dober mož. Prišel |jo. ee vaedel k umirajočemu na tel jo In vprfrhi: Ako se vrnete v Evropo Ako ss bodete vrnili v Evropo, tedaj povejte resnico o Ameriki Vaa Evropa la vaši domaČi žel« »«vedeti rasaieo o Ameriki. J« v njih blagor, da izvejo pravo resnteo. • - 'V '.' 'igBijT-^- -' * t jfi fjg." " Jefi IMfSš. 4 . • f : ; Hkoro vsakdo ims povedati v«4 dobregs in Upegs o Ameriki, kot p« slabega. Nikar ae pretiravajte ae dobrot pa tudi n« slabot, povesti, ki so prevef J»nrvsnr dobro ali slabo, m ««koristne.; * ' ^ rojdite v ljudsko knjižnico" In raktevajte od kajižniftarjs, da tsm it« knjtge, M jih Želite ri- tstl.' Jg Svobodo ljubeči liudje so se združili skupaj i Abraham Lincoln je rekel: Poleg ljudi, ki so potomri » lih prednikov, skoraj polov»« ljudi «o more zreti nasaj v slavno dobo rcvolucijc." •i" , %'' Ali kadar pregledajo «taro Ii javo aeodfrisnosii, tedaj najdejo »»ji ofata vseh moraliUh prit c i po v in pravo krt krvi in men In meso mosa mo*, ki ao jmdpi- šali is javo. Taki ao. Ta isjava bo združilu vsa p« triotiina srea, dokier.feode »vo-bods naselje« a v mc |»o svetu. n *, m. Oitajte o vseh tadovUih boga stvih te dežele ,kat«ra bode s« poslih» le botloée generaciji in j, as I ožila .ves svetovni trg, m. 9 prilikah, katevf i-mste vi ta vali otmri s tem, da . je poduk prosi la da so tisoče aaselj»aa«v stali staral aapreilovale Američani. ia po n í"it%(te o velikih «k«paa«fv aestik v ti deželi aj«>aih kmeti jah i» sapa d ii. njenih krasnih Irlblk iu goinh. o velikih frkah In stotinah aovih ,kat.-m israstrjo «mak«» leto, kejr ae dobre ugudanati aa* »ee.j' tií j ,yj Vh"» grvMe domov, tedaj p* vejse doma » a» ogunicn in ko nezadovoljnosti, jhn je »ckfl: I "Najprej fem bil prišel ia ta o, prestam času, Mislil sam al predno sem šal ad In urejene. Ali pomagal." teje vprsAali o njegovi -¿v danea aenf vssel, da sem ^ agraditi Ameriko. o pravem času in veliko je že urejenega, M i I ^ Amerika je še vedno v * a» vojn ; tkoro skončano, veliko je pa Še ti*cbn zgraditi. Da se vaia bitde /dela Izjava net>dvpeio«ti vresničeu«, da ho ves narod vlival svoje, svobodo »n morajo vsi Američsni vzeti nnae del odgo .omohH. Vsak človek rtforal bi raMtmeti jfzik te dežele .Usko da bi lahko rssgovsrjal a svojimi pijijatelji. * Vsak človek bi ;noral postati državljan v deleli, v kateri slfei in oiiva Kvej vsakdanji kn.fc in doldvs podlago za vsdrševmije s wje družine. '«If^ •'' » | Vsak človek bi moral gle^ovsti na volilni dan. NV stoji o na strani la ne čaksjte, i|a vam Amerika pomaga Ne vsdihujte, kadar občutite trdo stran atnerlŠkega življenja. Naaetnlkl pred petdesetimi loti niso jmeli tekih ugodnosti, kot jih inuite vi danes. Pomnite, koliko je ie sa izvršiti; da ae napravi Ameriko po-Min», in 11 uit ne b« izvršena, s ko ut ostanete tu iti pomagate to iar?MH. ,|B J- f SjhF" «-í Í 148 je preteklo od kar so prvi Amerikeaei zveni« stari zvon Molwdr in ee proslavljali njili aove svohd« Dao«, »i lahko »»pet zvonimo zs se ve«jo tvobmlo^ |H j® všivamo «n njem. rsrAir-jemmt vsem nsrodom vaegs sveta, f . Ako ostafi tukaj v Ameriki ■ ' ■ ■ .. Ako mislit« oststi v Ameriki, tedaj mislite bolj na Ameriko, ko na <}oma£i kraj, ki ste ga ¿a | pustili. Noben pravi Američan va« no sili, da s« morate uiiti njego\e ga j«r.ika, temve* on le i^li. la se vi sami zanimate aa i' i*tega, da ae lahko manmeta drug druzega. Postanite volile«, kakor hitro vam Je le mogoie ia pomsgajt« doOrim ameriškim državljan..* pridobiti poltene mestne aprnvf, Čisto In pravo politično ivlj« nje ia enako pravico v«em. Držite vnže otrok« v ioli d» klerkoli vat^ bogoie. p«jte jI» ugodnosti, katerih ste vi saai želeli, ko ste bili že mladi. Pomagajte važi leni, dn se u uH jezika, bodit« vedno v zresl s važimi «teoci ia ajik am«n žkimi prijatelji. Ako ostan«t« v Ameriki, postanite takoj jeaal ia «sevalni. fr se jc zgodila kri»»«S, ali #e »ie trpeli. Pomagajt« iskati pravteo sebi ia za drutfe vedno postavnim p* tom. Vselej si poličite dobrejs Amerikaaea, da vam pomaga, k» dar vam ai mogoče samem» de seli ^ralih pravi«. . M Ako o«taa«t« v Amer.K. daj aagnvarjait« vedao veže ss-rojake, ki aamamvaj« pestiti A merlk«. Povejte nJim, d« i« Uko vsrokov, da ostaaejo I« dalj« tu k s j. a tem pomagate A meriki ia važi lastai deželi. » katere sto prižli, f« «S««e»s » Amenk» •Ii Uli naaadovoljni a N« d vorn no ti« pronaiU,' dn pmvka v enako kot vaapovaod an a vetu. Nedvomno ja, kar ata apnpolnjano» kot eta ei domoavali, predno afta pML vi »to jih nekaj prinaaU aoboj. Ako ao naktari iia^aai' ala prinesli seboj t vnftfc mdk> pom«vljaaio -PREDSEDNIK WILSON.