Posamezna številka 1*20 K. Poštnina platana v gotovini.
Šlev. 129.	V LlnMM i petek die 10. junija I92L
Leto XLIX.
■ SLOVENEC« velja
po pošti aa vat strani Jugoslavije te t Ljubljani: aa oelo lato naprej. K 240-— aa sol leta „ ><« 120 — ■a četrt leta * • ■ ■ M-— aa en mesec „ • ■ a 20-—
la Inoaamstvo oelolečno KHI^.
a Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....K 40 —
u laoiamatro • . . n 55 —
SLOVENEC
F, -m Inserati: Bnostolpne peUtvrala (58 mm ilroka la 3 mm visoka aH n|«
prostor) sa enkrat . <» po K 8*—
poslana Itd.
po K 8%
Pri Tečjem naročila popust.'
Htjmanjil oglas 59/9mm K19i
Izhaja vsak dan IzvzemSl, ponedeljka In dneva po praži nlki ob 5. url rJutCfJ*
1
_ _ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B/DL Rokopisi se no TTačaje; nelranklrana pisma ae ne sprejemajo. Dreta, telef. Str. 50, uprava, itr. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |o t Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljtMjauke št 850 ia naročnino ln št. 349 sa oglase, aTBtr. te češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-tiero. 7503.
Svobodomiselni Spiski zakon u moteli državi.
Ker vladne stranke svoj ustavni načrt preko mere hvalijo, zlasti pa skušajo dokazati, kako zelo je svobodomiseln in moderen, kar se tiče njegovih načel na kulturnem polju, prinašamo v kratkih obrisih ljudskošolski zakon, ki ga je letos sprejel nizozemski parlament. Iz tega zakona je razvidno, da se je šolsko vprašanje v državi, ki je po veliki večini protestantovska in v vsakem oziru napredna, rešilo resnično v demokratskem in svobodoljubnem duhu.
Nizozemski šolski zakon, ki so ga izdelali najboljši kulturni delavci pod vodstvom naučnega ministra dr. de Vissera, deli osnovni poduk v šolski in domači. A ko morejo stariši dokazati, da se potom šolskega poduka ne doseže zadovoljiv učnovzgojni rezultat v izvestni smeri in obstoja možnost, da se zadovoljijo s pomočjo kakšnega v lastni ali sosedni občini živečega učitelja, potem občina v dogovoru s šolskim nadzornikom uredi domači poduk, kojega stroške nosi v tem slučaju občina; vendar pa število otrok pri takem poduku ne sme biti večje nego osem.
Šolski poduk se deli v redni osnovni, nadaljevalni, širši osnovni in pa izredni osnovni poduk. Redni osnovni poduk traja sedem let, se pa z ozirom na krajevne razmere od merodajne oblasti lahko zniža. Nadaljevalni poduk traja dve leti in se podeljuje za najmenj šest gojencev v občini, Ki so končali osnovno ljudsko šolo. širši osnovni1 poduk se začne s šestim letom osnovne ljudske šole in traja tri leta, izredni osnovni poduk pa se podeljuje telesno in duševno slabim otrokom ali pa takim, ki vsled izrednih okoliščin zlasti mo-raličnega značaja ne morejo s pridom slediti navadnemu osnovnemu poduku.
Tiste osnovne šole, ki jih principielno Vzdržujejo država ali občine, so javne, vse druge so zasebne, v prvi vrsti spadajo semkaj seveda veroizpovedne šole. Vsaka občina mora skrbeti za ustanovitev zadostnega števila javnih šol, ki morajo biti dostopne za vse otroke ne glede na njihovo versko pripadnost. Izjema je dovoljena le, če ni v občini najmanj dvanajst šoloobveznih otrok, za katere stariši zahtevajo javni poduk. Tudi se more več občin dogovoriti, da zgrade skupno javno šolo. Važno pa je določilo, da se mora tudi na javnih, za vse konfesije dostopnih šolah, učitelj pri poduku vzdrževati vsega, kar ni v skladu s posebnimi verskimi nazori gojencev, pri tem pa se morajo otroci pri vsem poduku navajati h krščanskim in državljanskim krepostim. Pri tem pa veropoduk ne odpade, marveč se za vsako konfesijo obvezno podeljuje bodisi v šoli bodisi izven nje, toda v šolskem času in od cerkvenega veroučitelja.
Zasebna šola je sicer vezana na splošne določbe glede celotnega državnošolske-ga poduka, ima pa v tem okviru kolikor mogoče veliko svobodo tako glede uredbe kakšnih posebnih strok in predmetov kakor smeri, ki jo zahteva dotična veroizpoved .
Če stariši želijo, da njihovi otroci obiskujejo šolo, ki je od njihovega bivališča več kot štiri kilometre oddaljena, dobijo od občine podporo za s tem združene stroške ali pa se lahko tudi vsi stroški od občine pokrijejo z ozirom na razloge. Tako je zasigurana tudi svoboda izbire šol.
Jako liberalno je urejeno vprašanje zasebnih šol, ki na Nizozemskem zelo pro-cvitajo. Ako kakšna juridična osebnost želi ustanoviti zasebno šolo, se obrne na občino za izvedbo, to je, da se ali šola zgradi ali že obstoječa razširi ali pa kakšno poslopje, ki sicer ni namenjeno za šolo, n. pr. samostan, v to svrho adaptira. Občina sodelovanja ne sme odreči, če je prosilec izpolnil vse zakonite pogoje, med katere spada v prvi vrsti jamščina, ki znaša 15 odstotkov gradbenih stroškov in služi za varstvo, da število učencev ne pade na minimum ali pa da se ne store kaki drugi ukrepi in iz-premembe pri šoli; po 20 letih se vsa jamščina zasebnošolski družbi vrne. Minimum
Šolo obiskujočih otrok se lahko določi za navad, šolo na 25, za širšo osnovno šolo na 12 otrok, v tem slučaju pa se jamščina zviša na 30 odstotkov. V svrho nadaljnjega vzdrževanja dograjene šole pa zasebnošol-sko vodstvo vsako leto dobi pod izvestni-mi zakonitimi pogoji odškodnino iz javne blagajne, tako da država plača v celoti učiteljsko osobje, ostale stroške pa nosi občina. Zasebne šole pa, ki se ustanove preko tega, oziroma od družb, ki same razpolagajo a potrebnim kapitalom, seveda ne spadajo pod te določbe in so podvržene zgolj okvirnim določilom državnošolskega zakona.
Ista načela veljajo za učiteljišča, za meščanske in srednje šole. V obče je, kakor se vidi, vsaki družbi, konfesiji ali pa stranki omogočeno preskrbeti otrokom za-sebnošolski poduk ,kojega stroške nosi v glavnem država pod natančno določenimi pogoji učnega in finančnega značaja, tako da je vsaka zloraba, nepotrebna obremenitev javnega budgeta in podobno izključena.
Tako je svoboda pouka zakonito zasi-
gurana in vsestransko izvedena v eni najbolj kulturnih in gospodarsko procvitajo-čih držav v Evropi. Naša naučna uprava, oziroma učiteljstvo, ki je izdelalo načrt ljudsko-šolskega zakona pri nas, bi bilo lahko proučilo tako nizozemsko kakor belgijsko šolsko postavodajo, ako mu jo na tem, da ustvari kaj trajnega, resnično svobodomiselnega in ljudstvu koristnega. Sicer pa tudi ljudsko-šolski načrt nemške države kljub svoji tendenci za enotno med-konfesionalno šolo nuja garancije za svobodo pouka, vsled česar se naša višja učna uprava ne sme sklicevati na nemški zgled, če brani svoj reakcionarni načrt. V vsakem slučaju pa je naglašanje »svobodomiselnosti« Pribičevičevih šolsk. načrtov brez vsake podlage; ravno najbolj visoko kulturno razvite države ne poznajo takih načel v šolstvu, kakor se hočejo pri nas uveljaviti. To smo že opetovano dokazali; seveda ministru Pribičeviču in njegovi struji ne gre za dokaze, ampak za to, da šolo zasužnjijo vladajočemu sistemu. To je njihov vrhovni princip.
Gradec,
Dunaj, 9. jun. »Neuigkeits-Weltblatt« poroča danes o možnosti, da spričo pred-stoječega ljudskega glasovanja na Štajerskem francoske čete zasedejo Gradec, Solnograd in Inomost ter k temu pristavlja: »Tak korak bi seveda docela nasprotoval mirovni pogodbi, katera takih sankcij ne pozna. Toda mi vemo, kako Francija in njeni zavezniki nasproti Nemčiji kršijo pogodbo. Avstrija bi seveda ne imela nobene možnosti, da se brani in protest bi imel le teoretično vrednost. Da je Fran-
cija vstanu sankcije, s katerimi p-.eti. tudi izvršiti, o tem ni dvoma, ker je vsled izboljšanja razmerja do Nemčije postala šele nedavno mobilizirana ruhrska armada svobodna. Sicer bi pa za zagroženo zasedenje imenovanih krajev zadostovale čisto maloštevilne čete. Zato je želeti, da se strankam in vladi posreči izvršitev te grožnje preprečiti. Mi ne potrebujemo povrh vsega še »črne sramote«, ki zdaj gospodari v renskih pokrajinah.« (To je namiga vanje na francoske zamorske okupacijske čete.)
Nemšta-inpelifi dogovor glede otonnve §$usife<
Berlin, 9. junija. Berlinski listi potrjujejo vest, da se je sklenil nemško-angleški dogovor glede obnove Rusije. Predmet tega med angleškimi in nemškimi industrijalci sklenjenega dogovora, ki ima popolnoma privatno-gospodarski značaj, so
predvsem gospodarske koncesije, ki bi jih sovjetska Rusija morala nuditi kot odškodnino, Ljeninu se bo stavil pogoj, naj preosnovi sovjetsko vlado na podlagi koalicije vseh strank, izimši monarhističnih strank.
Washingfcon, 8. junija. Churchill je izjavil v govoru, da je edino jamstvo za trajen mir sodelovanje Velike Britanije, Francije in Nemčije, Razumeti moramo, je nadaljeval Churchill, stališče Francije z ozirom na sovražno Nemčijo. Francija ni ne od angleške ne od ameriške strani dobila
zagotovila za pomoč, ako bi se ponovili dogodki leta 1914. Razumljiva skrb je spravila francosko politiko v smer, ki je povzročila nesporazumljenje med Francijo in med nami. Velika Britanija naj se potrudi, da omili neprijateljstvo med francoskim in nemškim narodom.
Na severnem Kitajskem se pripravlja reakcija. Na čelu tega gibanja stoje veliki finančniki, banke, zlasti pa kitajski akcio-narji železniških družb, podporo pa imajo
v generalih zlasti v Mandžuriji. Zdaj se vrše volitve v parlament in vlada, v kateri sedijo večinoma zastopniki reakcije, dela
na vso moč, da bodo izvoljeni njeni parti-zano. Velike vsote se uporabljajo za nabiranje vojakov-najemnikov, s pomočjo katerih hočejo strmoglaviti republiko in proglasiti zopet cesarstvo. Ker se zlasti pekinška univerza temu upira, visoke šole že pol leta ne dobivajo več nobenih subsidij.
Britanska drfjuna konf&renca.

V kratkem se zberejo v Londonu ministrski predsedniki Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike in zastopniki Indije na konferenco pod predsedstvom ministrskega predsednika Anglije kot »prvega med enakimi«. Minister za kolonije Winston Churchill, v katerem tiči veliko centralizma, je rabil za to konferenco nesrečen izraz, imenujoč jo »vsedržavni britanski kabinet«, kar je zbudilo v kolonijah velike proteste. Fakt je, da kolonije nočejo ničesar slišati o tem, da bi konferenca ministrskih predsednikov britanskih
Erekomorskih oblasti imela kakšno ekse-utivno moč. To bi namreč bilo mogoče le, če bi se angleška ustava temeljito iz-prcmenila, tako da bi bile oblasti po delegatih zastopane v nekem osrednjem državnem parlamentu, kojega izvršilni organ hi Kil skupni ministrski svet vseh angleških oblasti skupaj z Anglijo. Na kaj takega pa ni misliti, ker sc kolonije principielno upirajo vsaki centralizaciji. Medse-
bojno razmerje kolonij, oziroma njihovi odnosi do Anglije sploh niso zakonito enotno določeni; razun Indije so vse imenovane kolonije skoraj popolnoma neodvisne in skupne zunanje zadeve se obravnavajo kolegialnim potom na državnih konferencah, ki so posvetovalnega značaja. Samo Avstralija in Noya Zelandija, to je deželi, kjer se prebivalstvo sestavlja ali iz Anglosaksoncev ali iz primitivnih domačih rodov, bi se ccntralizaciji nc upirale, pač pa Kanada, Južna Afrika in Indija, kjer neangleški element ali prevladuje ali pa prekvaša angleške priseljence, oziroma kjer je doma stara neevropska civilizacija kakor v Indiji. Državna konferenca, ki se te dni zbere, zalo čisto gotovo ne bo niti diskutirala o kakem načrtu reforme angleške ustave, marveč se bo pečala le 1. z vprašanjem obnovitve angleško-japon-ske pogodbe, 2. z aktualnim zunanjepolitičnim položajem, v kolikor zadeva kolonije, in 3. z načinom, kako bi se mogel do-
seči principielni sporazum med Anglijo Jn kolonijami glede postopanja v vprašanjih zunanjepolitičnega položaja sploh. Seveda se bodo obravnavale tudi trgovinske zadeve. O notranjepolitičnih zadevah kolonij, oziroma njihovih svoboščinah pa je izključena vsaka diskusija.
Druga obletnica dsuo-isodiive mežiške doline
- 28. V. 1919. -
Dne 29. maja t. 1. so slavila prosvetna društva guštanjska drugo obletnico, kar so vkorakale jugoslovanske čete v trg Gu-štanj in zapodile nemške tolparje nazaj, odkoder so prišli. Na žalost se je poprej jasno vreme že dopoldne prevrglo in silni nalivi dežja niso samo zadržali številno priglašenih gostov iz Mežiške doline in obmejne Štajerske, ampak so tudi prisilili odbor, da je občutno skrajšal bogati slavnostni program. — A kljub deževju je prikorakal Prevaljski »Orel« in Dravograjski »Sokol« k slavlju, in tudi zastopniki drugih narodnih društev iz Prevalj, Dravograda in Kotelj itd. so se častno odzvali povabilu.
Spominska slavnost, ki se je vršila da-loma v trgu v dvorani gostilne »Balkan« deloma na vrtu gostilne Cvitanič, ki je neposredno ob kraju, kjer je padel 6. maja 1919 braneč Mežiško doline poročnik Mal-gaj, se je razvila v mogočno narodno muni-testacijo. Izrečeni so bili pomenljivi govori. Dr. Obersnel iz Guštanja je ob viharnem pritrjevanju ljudstva izvajal, da plebiscitne meje na Koroškem niso meje po volji koroškega slovenskega ljudstva, ampak z Ju-deževim denarjem, nečastno kupljeno meje, katerih slovensko ljudstvo tostran in pa onstran ne more nikdar priznati.
Pri tej narodni slavnosti je izročil g. okrajni glavar Kaki ob toplem zatrjevanju narodove hvaležnosti sivolasi materi padlega vojaka Jurija Kotnik iz Vovbr, ki je leta 1919 izkrvavel za svobodno Mežiško dolino — visoko vojaško odlikovanje reda Karadjordjevieev; občinstvo je to odlično priznanje navdušeno pozdravilo z narodno himno »Lepa naša domovina«.
Na Cvitaničevem vrtu je pa spregovoril g. kaplan Oblak, kazaje na kraj, ki j« pil kri osvoboditelja Mežiške doline, o poročniku Malgaju. Njegova spretna izvajanja so občinstvo kar vžgala, da je z burnim odobravanjem večkrat prekinilo govornika. Tudi mi podpišemo, da bi so brez Malgaje-ve požrtvovalne iniciative Mežiška dolina danes težko veselila svojega ujedinjenja r Jugoslavijo. Za Malgajev spomenik se je ob tej priliki nabralo 842 K. Pevsko in pa godbeno društvo je občinstvo izvrstno zabavalo, zato občinstvo tudi ni štedilo s priznanjem. Razšli smo se v nadi, da drugo leto ta dan proslave z nami tudi neodrešeni koroški bratje in sestre ... Med slavnost-jo se je odposlala ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču in ministru Jovanu Jo-vanoviču udanostna brzojavka s sledečim besedilom: »Ministrski predsednik Pašiel Slovenci Mežiške doline, zbrani v Guštanju 29. maja na proslavi obletnice zopetne osvoboditve Mežiške doline, sporočajo svojo neomajeno udanost in zvestobo ujedinje-ni kraljevini S1IS in svojo živo vero, da so osvoboditev cele slovenske Koroške čim preje uresniči.«
»Minister Jovan Jovanovič. SloventS Mežiške doline, zbrani v Guštanju 29. maja, proslavljajoči obletnico zopelne osvoboditve Mežiške doline, izražajo neomajeno zaupanje v Vaše besede, da Jugoslavija ne-odrešenih bratov na Koroškem ne pozabi.«
Od min. Jovana Jovanovica jo došlo kot odgovor na to brzojavko sledeče pismo: »Primio sam Vaš telegram iz Guštanja. Za-hvaljujuči Vam na sečanju ja Vas mogu uveriti, da ču ja lično uvek raditi, da isto-rijska i stvarna pravda budu zadovoljene. Nadam se, da čemo svi, i vi tamo, naročiti vi tamo, i mi o v d j c najzad uspeti da Koruška bode opet u svome jatu. Ako Korošci, koji su danas po nevolji u Avstriji budu istrajni mi čemo i uspeti u tome. — Vas preudani Jov. M. Jovanovič.«
Hvaležni smo g. ministru za te besede, ki so za koroške glpveuce poli\Q sladkega ut JDja...
iiofrssBlc zadeve.
otvoritvi parlamenta naznanil sledeče vladne reformne načrte: Reforma uprave, reforma šolstva, reforma delavskega sveta, kontrolo nad tovarnami, proporcionalno zastopstvo v sindikatih, rešitev invalidnega vprašanja in agrarna reforma. Glede državnih uradnikov, ki štrajkajo, vlada nikakor ne misli odnehati. Poslanci se mislijo za uradništvo zavzeti pod pogojem, da se izvede temeljita reforma birokracije in svetujejo uradnikom, naj zopet začno z delom.
Odprava zadnjih vojnih naredb glede prehrane.
Komisariat za ljudsko prehrano je ukinil vse omejitve glede prehrane in svobode trgovine. Kruh, riž, krompir, meso etc. so ne bodo več racionirali. Ukinjena je tudi policijska ura (11. ura) glede javnih lokalov.
dal patent državnotvornega organa, se tudi to pot ni mogel otresti svojega prirojenega mu denuncijantovstva. Piše namreč, da je v taboru, v katerem vedri in oblači Gosar-jeva struja, tista skupina, ki je stavila za svoj glavni cilj, razkosati našo državo in jo s tem razkosanjem končno razbiti. Jutri bo seveda »Slov .Narod« v svoji znani naivnosti zopet objavil modri izrek kakega modrejšega demokratskega državnika, da opravljajo najbolj protidržavno rovarenje tisti, ki podtikavajo avtonomistom protidržavno tendence in na vse strani lažejo notranjemu in zunanjemu svetu, da kar mrgoli v Jugoslaviji protidržavnih elementov. Pametni svet se iz teh državotvornih frazerjev že brije norce, kakor se smeje reakcionarnim policaj-demokratom, kadar govore o naprednjaštvu. Mednarodni kleri-kalizem je »Slovenskemu Narodu« strašen bav-bav. Liberalnega reakcionarca kar trese mrzlica, kadar sliši besedo »mednarodni klerikalizem« in mu bode treba najmanj še 50 let kulturnega študija, da se bode preril preko svoje kulturne omejenosti in znal delati najelementarnejše logične zaključke. Versko prepričanje je internacionalna zadeva, kakor je protiverska borba framazonov internacionalna. Vsa jeza in fraze pa demokratom ne bodo nič pomagale in njihovemu neomejenemu gospodarstvu v Ljubljani je odklenkalo in kakor težko jim je, vendar temu treba se privadit!
4- Še vedno ni jasne vladne izjave o luki Baroš. Vlada g. Pašiča je s svojo noto na konferenco zastopnikov velesil v Parizu glede Koroške napravila lepo gesto, ki jo je ves narod z največjim zadovoljstvom pozdravil. Vsi znaki pa kažejo, da se Nemška Avstrija iz tega koraka naše vlade norčuje, ker je najbrž prepričana, da bo ostalo samo pri lepi gesti in da bo naša diplomacija zamudila tudi v tem vprašanju ugodni trenotek. Iz Pariza se nam poroča, da se je vrhovni svet odgodil na nedoločen čas in naša vlada čaka in čaka. Ne, ne čaka, kjer je treba kaj izgubiti. Po rapallski pogodbi pripada luka Baroš nam, toda po poročilih italijanskih listov je bil tozadevni pasus v pogodbi nejasen in je bilo treba novega dogovora. Na drugem mestu objavljamo italijansko poročilo, glasom katerega luka Baroš ni več naša izključna posest. Naša vlada pa molči. Ali ima slabo vest? Če italijanska poročila ne odgovarjajo dejstvom, naj jih dementira; ako pa so resnična, zakaj vlada ne izda tozadevnega komunikeja? Ta vladni molk je sumljiv in neopravičljiv !
'+ Druga laž g. posl. Drofenika. Posl. SKS Drofenik je pravil v konstituanti razne storije o duhovščini. Eno tako storijo o g. župniku Pavliču smo že razkrinkali kot neresnično Sedaj pa objavlja g. župnik Fr. Hohnjec v »Straži« z ozirom na Drofeniko-ve trditve, da je »kaplan Hohnjec v Šmarju na prižnici politiziral in nato pred kmeti jokajoč izgovarjal: »Jaz moram na višji pritisk«, tole: »1. Ni res, da bi politiziral v cerkvi; kdor Vam kaj takega trdi, ta laže in ne ve, kaj je sploh politika. Če sem govoril o preganjanju Cerkve od apostolskih časov sem ter omenjal si. španskega državnika Danozo Kortesa, ki pravi: »Ako slišim koga zaničevati vero in katoliško Cerkev potem si mislim, ta ni izpolnjeval ali šeste, ali sedme zapovedi božje.« In slavni francoski matematik in zvezdoslovec Peter Bou-gucr je priznal na smrtni postelji: »Jaz sem bil le zato brezverec, ker sem bil nrav-no pokvarjen.« To sem govoril 15. nedeljo po Binkoštih in mislim, da to ni politika. 2. Laž je, da so me kmetje obkolili in govorili zgoraj navedene besede; me sploh nikdo ni vprašal radi pridige. 3. Laž je in sicer podla laž, da bi se bil razjokal in se opravičeval, da moram na »višji« pritisk (politizirati v cerkvi). — Gosp. poslanec, predno govorite, prepričajte se o resnici!
Fr. Hohnjec, župnik.
+ Vprašanje naše severne meje. — Belgrad, 9. junija. Parlamentarni krogi trdijo, da je potovanje naših delegatov v Pariz v zvezi z določitvijo naše meje na severu.
-f- Pravilna sodba o ustavi. Radikalni poslanec g. Čeda Kostič je v svojem govoru v konstituanti povodom debate o 3. oddelku ustave kritiziral ustavni načrt. Dejal je, da je v ustavnem odboru bilo sprejetih več nepotrebnih določb samo radi tega, da zadovoljijo strankarske namene. Ko bo ustava sprejeta, se mora politični položaj spremeniti in nepotrebne določbe v ustavi se ne bodo izvršile, ampak bodo ostale mrtve črke na papirju, ker ustava ne predpisuje roka, v katerem se mora izvršiti specialno zakonodajstvo.
-f- Grof Begouen o razmerju Francije do Jugoslovanov. Sarajevski »Jugoslovanski List« objavlja 8. t. m. uvodnik iz peresa g. Comte Begouena. G. Begouen se z velikim veseljem spominja g. dr. Žolgerja, ki je zagovarjal tesne zveze med Francozi in Jugoslovani. Simpatije Francoske so bile aktivne na strani kraljevine, saj sta bila Maribor in Prekmurje vsled energične akcije Francoske pripojena novi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Francozi hočejo ostati verni prijateljstvu z Jugoslovani in nočejo, da se bi med nami pojavil katerikoli oblaček.
-f- Dimitrov in Pašič, »Echo dc Bulga-rie« objavlja izjavo bolgarskega notranjega ministra g. Dimitrova o razgovoru z g. Pa-šičem v Belgradu. Moja turneja — jc dejal Dimitrov sotrudniku »Echo de Bolgarie«, je trajala približno dva meseca. Zadnji obisk je bil v Belgradu. To je bila ena mojih največjih skrbi, ker sem prišel tja pod posebnimi pogo'i. Sprejet sem bil dobrohotno, rekel bi prisrčno. Dna 30. maja sem imel sestanek z g. Pašičem. Pašič ni mnenja, de je bolgarski narod zakrivil vojno, ampak prejšnje vlade. Bolgarska, je dejal Pašič, dnevno doprinaša dokaze svoje dobre volje in izpolnuje obveznosti mirovne pogodbe. Narodi v Jugoslaviji pravilno spoznavajo potrebo zbližanja in sporazuma med obema državama, G. Dimitrov je z uspehom svojega obiska pri g. Pašiču izredno zadovoljen.
+' jNamestnik finančnega ministra g, dr. Krizman je 8. t. m. prevzel svoje začasno mesto.
-j- Minister Draškovič se Je vrnil. Belgrad, 9, junija. Danes se je v Belgrad vrnil notranji minister Milorad Draškovič, ki se je nahajal v inozemstvu 20 dni na oddihu.
_ + Zborovanje avstrijske krščansko-socialne stranke. 8. t. m. popoldne se je pričelo zborovanje avstrijske krščansko-socialne stranke na Dunaju. Na ta strankin zbor je prispelo nad 150 deleoatov iz cele Avstrije. Na zborovanju, ki bo trajalo več dni, se bo sklepalo o strankinem programu in njeni taktiki, predvsem pa o notranji organizaciji stranke. Prvi dan je podal načelnik krščansko-socialističnega parlamentarnega bloka, poslanec dr. Seipel, obširno poročilo o političnem položaju.
Dnevne novi Cd«
—	Bolezen kralja Petra. Belgrad, dne 9. junija. Nj. Vel. kralj Peter je od včeraj popoldne boljši. Zdravijo ga dr. Nikolaje-vič, dr. Germanovič in dr. Kloačanin. Poročilo o kraljevem zdravju se vsak dan brzojavno odpošlje regentu Aleksandru in princezinji Jeleni. General Zečevič, ki je prvi kraljevi adiutant, vsak dan obvesti o kraljevem zdravju ministrskega predsednika Pašiča.
—	Izzivanje v šoli. Ministrstvo pro« svete je z razpisom z dne 17. februarja 1921, štev. 4496, poverjeništvo za uk in bo-gočastje pa z dne 12. apr. 1921, štev. 1102, dovolilo, da se odobri knjižica »Narodne himne in domorodne pesmi za mladino«, ki jo je priredil ljubljanski učitalj Fran Marolt. — Pripomnimo, da se nahaja v tej zbirki tudi »Sokolska«. Kakor čujemo, liberalni učitelji prav pridno in demonstrativno uče zlasti sokolsko himno. Ker pač ogromna večina krščanskih staršev in njih otrok noče s Sokolom, čigar protiversko podlago kaj dobro poznajo, ničesar imeti skupnega, je učenje sokolske himne pri pouku v šoli gotovo izzivanje. Somišljeniki, storite svojo dolžnost! Poučujte ljudstvo in pridno razširjajte vsepovsod knjižico »Ajmo mi Sokoli«, ki jo dobite pri Katoliški Ligi v Ljubljani.
—	Višnja gora, Za župana v Višnji gori je bil izvoljen pristaš SLS, g. Fugec. Od svetovalcev sta dva pristaša SLS, eden pa JDS.
—	Tržič. Za župana je bil izvoljen s pomočjo socialnodemokratskih glasov Ivan Lončar, pristaš JDS. Od občinskih svetovalcev sta dva demokrata in dva socialna demokrata.	.,
—	Podružnica Jugoslovenske,.Matice v Litiji priredi v nedeljo, dne 12, t. m. ob 16. uri javno tombolo. Ker so železniške zveze jako ugodne, kliče podružnični odbor vsem rodoljubom in prijateljem lepe narave: »Na svidenje v nedeljo.«
—	Društvo za varstvo otrok v Logatcu priredi v nedeljo 19. junija t. 1. in ne kakor je bilo pomotoma javljeno 12. junija_
ob 8. uri zvečer v prostorih katoliškega izobraževalnega društva v Dolenjem Logatcu petdejansko igro »Čvrček«. Ker je čisti dobiček namenjen za revne otroke po v vojni padlih vojakih, se prosi mnogobrojne udeležbe.
—	Železniški promet z Avstrijo. Na konferenci naših in avstrijskih delegatov v Celovcu se je dosegel sporazum, da se bo od 15. t. m. otvoril železniški promet na progah Maribor — Špilje — Radgona, Špilje—Maribor—Celovec in Dravograd— Labud—Zeltweg.
Ifalifasislte zunsiiie
Vprašanje baroške luke.
Na seji italijanskega ministrskega sveta 7. t. m. v Rimu je min. za zun. zadeve grof Sforza sporočil svojim kolegom, da se je 6. t. m. sklenil v Belgradu sporazum med Italijo Jugoslavijo in svobodno reško državo glede Reko in Baroša. Italijanski listi poročajo, da sta se italijanska in belgrajska vlada sporazumeli na podlagi teh načel: Reka in Baroš tvorita v prometno-trgo-vinskem oziru neločljivo enoto. Zato bo upravo celokupne reške luke vodil konsor-cij, v katerem bo vsaka država imela po dva zastopnika. Jugoslavija bo uživala v reški in baroški luki približno iste ugodnosti kakor jih ima zdaj Češkoslovaška v Trstu.
Parlament.
Giolitti je na isti seji ministrskega sveta naznanil, da bo v prestolnem govoru ob
Irsko ministrstvo.
London, 9. junija. Za severnoirski kabinet se izvrše nastopna imenovanja: Ministrski predsednik sir James Craigh, finančni minister Macdonald Pollack, notranje in delovno ministrstvo S. M. Andrew, prosveta lord Londonderry, poljedelstvo in trgovina N. Archibald.
Stavka angleških rudarjev se bišža koncu.
London, 9. jun. Vedno bolj se utrjuje upanje, da se premogovna kriza kmalu reši. Sinoči so se sestali zastopniki delodajalcev in delojemalcev, da sestavijo predloge, ki se v petek predložijo zastopnikom delodajalcev, ki pridejo v London. Obe stranki predlagata, naj o novih predlogih odloči glasovanje rudarjev. Ta predlog bo prejkone sprejet. Mogoče pa je tudi, da vzamejo zastopniki sami nase odgovornost za sprejetje predlogov, vsled česar bi odpadlo glasovanje. Ako pa pride do glasovanja, je gotovo, da se rudarji izrečejo za vzpostavitev dela. Po določbah strokovnih organizacij morata namreč dve tretjini Vseh glasovalcev glasovati za nadaljevanje stavke.
PoSitfžne no¥ Ice.
'-+- Za avtonomijo Slovenije, kakor jo zahteva Slovenska ljudska stranka, se je na svojih sejah izreklo že nad 50 novih občinskih odborov na Štajerskem.
+ Temu treba se privadit'... Ogorčenost in potrtost jo prevzela po volitvah ljubljanskega župana voditelje liberalne stranke. Kar nemogoče se jim zdi, da bi mogel zasesti župansko stolico v Ljubljani mož iz kake druge stranke, saj so liberalci gospodarili v Ljubljani skoro 40 let. »Jutro« in »Slovenski Narod« bij ujeta ogenj in žveplo na stranke, katerih zastopniki v občinskem svetu so odklonili kandidata centralistične policaj-demokratske stranke. Dasi demokratje dobro vedo, da med Slov. ljudsko stranko, Narodnimi socialisti, Socialdemokrati in komunisti ni bilo nobenega kompromisa in nobenega dogovora, pišejo njihova glasila o takem kompromisu na dolgo in široko in z očitkom, da je Narodno socialistična stranka zatajila svoj svobodomiselni program in z izmišljotino, da je NSS dal SLS formalne obveze, skušajo razpaliti svobodomiselne instinkte med bivšimi pristaši JDS in reševati svojo polomljeno ladjo. »Slovenski Narod«, ki si je
LISTEK.
Fran Radeščeks
Prek© &lba;;;J
(Dalje.)
Najino prenočišče.
Potrkam na vrata. Kmalu zaropota lesen zapah na vratih in na pragu se prikaže visokorastel Turčin v fesu. Srbščino je lomil še dokaj razumljivo. Vprašal je naju kaj želiva in ko je čul, da iščeva prenočišča, nama je velel vstopiti. Zaprl je nato zopet vrata s zapahom, medtem pa sva se midva seznanila z novo družbo. Bili so trije uradniki in neka gospa. Prostor, v katerem smo bili zaprti, ja bil zelo tesen. Na priprostih policah je bilo nekaj raznega trgovskega blaga, na sredi te prodajalne pa je stala pločevinasta posoda, v kateri je žarelo oglje. Na žrjavici je stal lonec z vročo vodo.
Turčin je nama takoj pokazal prenočišče, Bil je to majhen prostorček izpod lesenih stopnjic in je najbrž služil za skladišče. Za postelj so služila gola tla. Za to prenočišče je Turčin zahteval po dva dinarja v srebru od vsakega. Ker nisva imela srebrnega denarja, je nama »uslužni« nevernik ponudil, da nama zmenja denar in sicer po 5 dinarjev za desetdinarski bankovec. Drugo nama ni ostajalo kot udati se v božjo in Turčinovo voljo. Za ostale tri dinarje sva si kupila sladkorja, Vžigalic in cigaretnih papirčkov. Sladkor
je računal po 10 dinarjev v srebru za kilogram.
Ko sva tako zopet prišla do aproviza-cije, sva si skuhala čaj in ž njim potolažila glad. Ker je tudi ostala družba odhajala k počitku v poleg ležečo sobico, sva tudi midva zlezla pod stopnjice kakor sv, Aleš, ki je tudi pod »štengami« spal.
Nemirno spanje.
Brleča sveča v prodajalni, ki je še nekoliko borno razsvetljevala skozi široke špranje našo spalnico, je kmalu zamrla. Nekaj časa sva še poslušala hropenje in pretezanje Turčina na tleh v prodajalni, nato pa sva trdo zaspala s torbama pod glavo in odeta z najinimi plašči. Mraz me je ponoči nekolikokrat prebudil in ko sem iztegnil svoje noge, sem nehote lopnil ob vrata, da so se S treskom odprla. Razen mojega tovariša je Še nekdo nekaj zamr-mral, nato pa je zopet nastala tišina, Ker se je ta preklicana vratom podobna »lesa« sama od sebe zapirala, je tudi moj tovariš, kadarkoli je izprožil noge, butnil ob vrata, V takih slučajih je bilo godrnjanje že bolj razločno. Potihoma sva se s prijateljem dogovorila, da bi bilo dobro postaviti čevlje pred vrata, da se ne zapirajo, toda se nisva mogla odločiti, čegave čevlje naj bi izložila nevarni poskušnji o poštenosti gostoljubne strehe nad nama,
Končno sva zopet zaspala in skrčena ležala še potem, ko je že prodirala dnevna svetloba skozi špranje v najino spalnico.
V taborišču.
Zavžila sva še malo toplega čaja ter nato zapustila »hotel«,
V taborišče sva prispela ravno pravi čas. Vojakom se je delilo žito namesto kruha in po tri srebrne dinarje kot dar našega generala Petra Bojoviča, Žita sva dobila polno kapo, ki sva ga pa pozneje pri Arnavtih spremenila za dva srebrna dinarja na vsakega.
Ravno sem gledal, h kateri skupini bi se pridružil, ko čujem izza sebe svoje ime. Bil je glas mojega dobrega komandanta čete. Pristopil sem k njemu in ga po predpisih pozdravil,
»Ali si bil kdaj prej vojak?« — me vpraša z glasom, ki je hotel biti strog, »Nisem, gospod poročnik,« »Vendar bi moral vedeti kaj je vojaška disciplina, saj si že dosti dolgo v srbski vojski.«
»Ne čutim v sebi nagnjenja za vojaški poklic« — odgovoril sem mu iskreno.
»Toda na to se moraš privaditi. Odslej sicer ne boš vršil stražarske službe, pač pa se moraš udeleževati vežbanja, dokler si v moji četi.«
»Razumem, gospod poročnik« — pozdravil sem in se obrnil na peti, hoteč oditi zopet v mesto,
»O, počakaj, počakaj! V mesto ne smeš več, ker te drugače ne dobim na ve-žbališče. Stopiva tu sem k naredniku,«
Končno osvobojen vsake službe.
Prijel me je za rokav in me odvedel k naredniku, ki je z nekoliko vojaki sedel
ob ognju. Čim se je približal poročnik, so takoj vsi vstali in pozdravili.
»Naredniče, tukaj ti izročam tega moža, Pazi nanj in ne puščaj ga izpred oči! Podučuj ga o vojaški disciplini, popoldne pa se mora udeleževati vežbanja! Straža-renje in drugo delo mu ni treba nalagati. Naj sedi tu pri tebi ob ognju.«
No, narednikovo surovost sem že poznal, zato mi ni bilo nič kaj po volji poslušati njegove nauke, Zato sem se obrnil k poročniku in ga začel prositi, naj mi dovoli, da vsaj ponoči spim v Lješu pod streho, ker sem prehlajen in slab ter bi me spanje na vlažni zemlji ob hladnih nočeh brez odeje lahko stalo življenje, Že površen pogled name ga je moral prepričati, da resnico govorim. Saj sem pa tudi bil shujšan kot trlica, Toda ni se dal omehčati.
V tem pa pristopi major Vučkovič, komandant taborišča.
»No, kaj pa je tebi, gospod Franjorf — me ogovori dobrohotno.
Razložim torej tudi njemu svojo prošnjo, Major se nasmehne in pravi poročniku:
»Pusti ga, pusti, sedaj ga itak ne rabiš.«
Zahvalil sem se, salutiral obema ln se obrnil k izhodu. Gledala sta še nekaj časa za menoj, dokler jima nisem izginil med prvimi lješkimi hišami izpred oči.
Točno ob določeni uri sem bi! vsak dan v taborišču, pokramljal prijateljsko s poročnikom, prejel pripadajočo mi hrano in zopet odšel.
— Iz Dobripolj. Gospod urednik! —j Dovolite iz naše fare, v kateri so se odigravali v zadnjih dveh letih in se še odigravajo hudi politični boji, po dolgem času daljši dopis! — Dobrepolje je velika fara, obsegajoča občine Kompolje, Podgoro in Videm. Od prevrata do danes se bije pri nas neizprosen boj med krščanstvom in skritimi svobodomiselnimi silami. Zlasti se je SKS pod Pucljevim vodstvom zaklela na našo faro, hoteč podvreči si neomajno trdnjavo SLS. Možje kot: Mustar, Kavčič, Jaklič, Špiček, Gnčman, zdenski Klinec in Škulj ter ilovski Škinder so si prizadejali vse, da pripeljejo dobrepoljsko dolino v samostojno skrinjo. V ozadju pa jim je pomagala tiho, prikrito, hinavsko novope-čena oseba, ki šele stopa v svojem 6Vobo-domiselstvu na plan in ki si še ni zaslužila slovesa svojega dobrega očeta, da bi jo navajali v našem časopisju. Vse skupaj ni pomagalo nič. Naši ljudje so stali na straži in zavrli nasprotni plaz, da je hre-ščalo, da hrešči še danes. Ena hiša, gnezdo liberalizma, je v naših ljutih, včasi v osebnosti segajočili krajevnih bojih kapitulirala: Tiha je zdaj, pusta in prazna. — Tudi danes odmeva še bojni klic, mnogo imajo govoriti nasprotniki, mnogo se naši kažejo premalodušne, a to bo vse polagoma poleglo, ostal pa bo čist sad: Sijajna zmaga katoliškega načela v Dobrepoljah nad silnim in nasilnim svobodomiselstvom. Brez žrtev je bilo to nemogoče. Žrtvoval pa se je oni, ki ima največ smisla za splošno korist, ki ima največ poguma, volje in sape in ki mu ni mnogo na tem, kaj blebečejo svobodomiselne čenče in kakšna zlagana poročila prinaša nasprotno časopisje. Vkljub silni nasprotni agitaciji je dobila SLS dne 28. nov. 1920 420, SKS pa le 152 glasov. Pucelj in njegovi nimajo pri nas tal. Lansko leto je SKS bahato trdila, da ji je že zasiguran podgorski in videmski župan. Pa je prišlo drugače! V občini Kompolje, kjer je županoval in stra-hoval svoje občane 25 let znani stari liberalec Franc Mustar, je bila samo lista SLS. Mustar je padel v nižino in ima komaj pet pristašev v celi občini. V občini Podgora je vodil boj za samostojnega župana proti Josipu Zevniku malovaški Gučman, mož gostih besedi. Še lansko leto so on in njegovi »delali« svojega župana. Pri volitvah pa je dobila SLS 12 odbornikov, Gučman-Ponikvar-Jaklič-Ivanova »samostojna« pa uboge 4! Josip Zevnik, ki je vzorno vodil županske posle 13 dolgih let, ki je pošten in spoštovan mož, ki je v ostudnem blatenju od svojih nasprotnikov skoraj osivel, se Je zahvalil za zaupanje od strani volivcev in se umaknil: Starost in gospodar-stvo thu ne dopuščata županovanja. Izvolili pa so za župana njegovega 28 let starega sina, posestnika iz Bruhanje vasi, vzornega gospodarja in zvestega pristaša SLS. Vemo, da bodo nasprotniki tudi njega blatili, v podkrepilo pa naj bo mladi, odločni župan prepričan, da ga bomo mi ščitili na celi črti! V videmski občini je izvoljen županom znova Josip Prelesnik. Naj živi! Nasprotniki so izmed 16 odbornikov dobili pet! — Oh, ali je gospod Kavčič jezen! Štacuno ima, krčmo, liberalec je že bil, sedaj je samostojen, »požarni ogenj« vodi, za Sokola bi vztrepetal, pa ga ne marajo za župana! SKS je nazadovala od novembra za 30 glasov. Celo bivši zaupniki jo zapuščajo.
—	Prijet defravdant, Nakupovalec jugoslovanskega ministrstva za ljudsko prehrano Radolič, ki je v Zagrebu dvignil na račun svoje oblasti 330.000 dinarjev in nato pobegnil, je bil dne 6. t. m., ko je hotel v Gradcu stopiti v svoj avto, aretiran s svojo ženo vred. Njegov poizkus podkupiti organe, se je izjalovil. Neki potnik, ki je kot sokrivec Radoliča spravil kovčeg zadnjega na Dunaj, je bil tamkaj aretiran. V kovčku, ki je imel skrit predal, je bilo veliko denarja. Posrečilo se je dobiti nazaj vso poneverjeno vsoto.
—	Čuden konec »O du mein Oester-reicli«-afere. V notici pod tem naslovom v včerajšnji številki »Slovenca« je pomotoma izostalo, da se je vršila cela zadeva v Mariboru.
—	Nesreče. Mlinsko kolo ie zdrobilo desno roko 77 letnemu vžitkarju Francu Zormanu v Kresnicah. — V desno roko se je vsekal na Javorniku 22 letni lesni delavec Lovrenc Smolej. Poškodba jc i težka. — Dne 6. t. m. je predčasno eksplodiral naboj v rudniškem kamnolomu v Zagorju, Poškodovan je bil na obeh očesih 19 letni delavec Rudolf I.iikač iz Toplic.
Sfalerske
Celje, V nedeljo 12, t. m. se vrši velika prireditev Jugoslovanske matice. V soboto zvečer bo kres na starem gradu, v nedeljo ob 11. uri dop. promenadni koncert, ob 3. uri pop. pa veselica na »Gla-ziji«. Vstopnina 4 krone, Sodelujeta dve godbi, več pevskih zborov, tamburaši itd. ta prireditev vlada veliko zanimanje.
Lee ji član v Celju se je vršil kakor povsod v znamenju ljubezni do revne dece in mladine. Občinstvo je pridno segalo po cvetlicah in znakih. Saj je bil namen tega dečjega dne nad vse blag. A nekaj se je zgodilo v Celju, kar se gotovo pri sličnih prireditvah ne zgodi lahko. Večerna prireditev v Narodnem domu je imela stran-
karski značaj. Mnogo naših somišljenikov se je z veseljem udeležilo dobrodelne prireditve. A kaj se zgodi? Sokolski orkester iz Laškega je otvoril slavnost — s so-kolsko koračnico! To je netaktnost, ki se ne da opravičiti. Kaj porečejo k temu naši somišljeniki, ki so zastopani v odboru krajevne zaščite? — Da je predsednik zaščite, ravnatelj Bizjak, proslavljal v »slavnostnem govoru« ministra dr. Kukovca, se nam ne zdi čudno, ker klečeplazenje in lizanje dandanes veliko zaleže.
LStabllraske novice.
lj »V Belokrajino«, skioptično predavanje se vrši v petek, 10. junija ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Vabijo se člani krščanskih socialnih organizacij.
lj Češka obec v Ljubljani upozoruje opetne svoje členy na prednašku, ktera se kan£ v patek, dne 10. čerona v 8. hodine večer ve velkl dvorani narodnega doma. Pfedmet je Slovaško o jeho narodni kroje. Zučastnete se hojne, (k)
lj Jadranska banka. »Jugoslavija« poroča, da je g. Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke, odstavljen. Odstopil je tudi drugi ravnatelj g. dr. Kavčnik. Upravni svet je poveril z ravnateljskimi posli g. Kamenaroviča. — Ljudje, ki poznajo g. Prapotnika od blizu, ga cenijo na 150 milijonov kron, in pristavljajo, da ima polovico tega denarja že v Švici, zato ga ta udarec ne bo prebridko zadel. Čujemo, da snuje svojo lastno banko.
lj V soboto in nedeljo večer vrtni koncert v hotelu Triglav, Kolodvorska ulica. Za obilen obisk se priporoča Alojzij Zor-čič, hotelir.	(k)
lj Tatvine pri Szantnerju. Gospa Josi-pina Radanovič nam poroča, da ni v nobeni zvezi z gospodično Radanovič, ki je zapletena v to afero.
lj Zadruga mesarjev in prekajevalcev v LJubljani naznanja svojim članom, da se bo preiskušnja za pomočnike vršila dne 17. junija t. m. od 8. ure dalje v mestni klavnici. Priglasiti sc morajo vsi vajenci, ki bodo delali preizkušnjo, pri g. predsedniku za komisijo, g. Josipu Primcu, Delarnska ulica št. 8. izkazanim spričevalom, (k)
lj Padla je kolporterka Neža Zrimšek na Mestnem trgu in si zlomila desno roko.
asoiveisa norocila«
VTIS LJUBLJANSKIH VOLITEV V BELGRADU.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Izid volitve župana v Ljubljani je vlado in vladne stranke naravnost konsterniral. Nezaupanje radikalov do slovenskih demokratov, ki nimajo očividno nobenih tal med slovenskim ljudstvom, raste. Ugledni zastopniki radikalne stranke se ostro izražajo proti nadaljnjim koncesijam slovenskim demokratom, ki so izgubili v Sloveniji svojo zadnjo postojanko.
DEBATA DALEKOSEŽNIH POSLEDIC.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Jugoslovanski klub bo ob priliki debate o osmem oddelku ustave, ki se bo pričela prihodnji teden, najobširneje razložil svoje avtonomistično stališče in pokazal edino platformo, na kateri je mogoč sporazum, V imenu kluba bodo govorili posl. Barič, dr. Gosar i. dr.
GOVORNIKI JUGOSLOV. KLUBA K 7. ODDELKU USTAVE.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) V soboto se bo v konstituanti razpravljalo o oddelku ustave, ki govori o parlamentu. Stališče Jugoslovanskega kluba glede oolitične in gospodarske zbornice bodo razložili poslanci dr. Hohnjec, Sušnik in Rebac.
USTAVNI ODBOR ODGODEN,
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Seje ustavnega odbora so odgodene na nedoločen čas.
RADIKALI ZA IZLOČITEV 8. ODDELKA
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Dejstvo, da je vlada ponovno odgodila seje ustavnega odbora in da se ni razpravljalo o 8. oddelku ustave, potrjuje vesti, da so v vladnih klubih nesložni v tem, kaj naj napravijo s členom o razdelitvi države. Radikali in demokrati se v glavnem strinjajo glede centralizma, vendar niti prvi niti drugi radi strankinih ozirov ne bi hoteli, da popolnoma prelomijo s Hrvati in Slovenci, ker se boje boja za revizijo ustave. Radikalci se boje, da bi jih demokrati po sprejemu ustave ne izrinili iz vlade. Zato predlagajo, naj se člen o razdelitvi države črta iz ustave in se izroči zakonodaji. Demokrati se pa upirajo vsakemu popuščanju. Muslimani so zadovoljni s tem in bodo za t.o glasovali. Opozicija vladi nič ne zaupa in bi Črtanje člena o razdelitvi države ustavo nič ne približalo k avtonomistič-nemu stališču. Opozicija se pripravlja na najhujši boj v konstituanti,
HVALI REAKCIJO, PA BOŠ DRŽAVEN.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Belgrajsko časopisje se močno zaganja v govore dr. Korošca, Bariča in dr, Šimraka na osije-škem zborovanju. Pravijo, da so ti govori — protidržavni.
BORBA SKS ZA KORITA.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Zadnje dni so poslanci Samostojne kmečke stranke sta-
vili Nikoli Pašiču nove zahteve, ki so večinoma materialne, praktične in osebne narave. Tako zahtevajo, da mora dobiti poslanec dr. Vošnjak kako inozemsko poslaništvo, Če Pašič ne bo hotel ugoditi vsem zahtevam, grozijo samostojni, da bodo zapustili konstituanto in se pridružili Radičevi akciji,
ZADNJI KORAK DEMOKRATOV V
NESREČNI VALUTNI REFORMI.
Belgrad, 9. junija. Včeraj je minister za šume in rude dr. Krizman kot zastopnik finančnega ministra podpisal odlok, s katerim se odpravlja uradno računanje s kronami ter se uvaja kot računska enota dinar za vso državo.
POPOLN SPORAZUM Z ITALIJO.
LDU Belgrad, 9. junija. (ZNU) Jugoslovenski in italijanski delegati za trgovinska pogajanja so se sporazumeli na konferenci v vseh točkah razen glede obrežne plovbe, ribolova in rečne plovbe. Jugoslovenski delegati so zahtevali, naj določila o plovbi ne pridejo v pogodbo. Italijani pričakujejo 7. ozirom na to vprašanje navodil iz Rima. Delegati so se sporazumeli glede konvencije za varstvo proti tihotapstvu.
TEŽKOČE PRI SESTAVI KONCENTRACIJSKE VLADE NA ČEHOSLOVAŠKEM
Praga, 9, junija. (Izv.) Listi poročajo, da je sestava koncentracijske vlade vnovič zadela na težkoče, katere je povzročilo vprašanje prehrane.
O ČEM BO RAZPRAVLJALA KONFERENCA V PORTOROSE.
Praga, 9. junija. (Izv.) Konferenca na-sledstvenih držav, ki se bo pričela 15. junija v Portorose, bo razpravljala o prometnih in gospodarskih vprašanjih.
NOV LIST ŽIDOVSKIH KOMUNISTOV.
Praga, 9. junija. (Izv.) Židovski komunisti na Češkem bodo pričeli izdajati svoj list, ki se bo imenoval »Der Funke«.
ČEŠKI RUDARSKI STROKOVNJAKI NA RUSKEM.
Praga, 9, junija. (Izv.) Na prošnjo ruskega ljudskega komisarja za rude je odšlo v Rusijo 14 rudarskih strokovnjakov.
NERESNIČNA VEST GLEDE VODSTVA
SLOVAŠKE LJUDSKE STRANKE.
Praga, 9. junija. (Izv.) Vest, da se je na pobudo papeževega nuncija Nicare odvzelo vodstvo slovaške ljudske stranke Jurigi in Hlinki ter izročilo Šrameku, je neresnična.
TEPEN SOCIALNO - DEMOKRATIČEN MINISTER.
Praga, 9. junija. (Izv.) Bivši socialno-
demokratični minister Johanisch je imel v Wiirtembergu shod. Med govorom so ga pa poslušalci vrgli na tla in ga suvali z nogami.
Dijaški vestni!*.
d Danica. V pondeljek 13. t. m. se vrši ob 8. zvečer v dvorani akad. doma (Miklošičeva ccsta) reden mesečni občni zbor »Danice« s sledečim sporedom; 1. Čitanje zapisnika zad. obč. zbora. 2. Nagovor predsednika, 3. Poročila odbornikov. 4. Sprejem novih članov. 5. Slučajnosti, Pozivam tovariše in tovarišice, da se obč. zbora udeleže polnoštevilno in sicer s trakovi. — Papež — predsednik.
Gorenjski orlovski tabor.
1. Gorenjski orlovski tabor bo v nedeljo, 3. julija letos v Kranju. Vse občine, župnije in vasi bodo poslale tja obilno zastopstvo, vsa organizirana katoliškonarodna mladina se bo zbrala ta dan v lepi goren.ski prestolici. Poleg Orlov in Orlic bodo nastopili prvič tudi pevski zbori naših društev združeni v mogočno četo. Če bo mogoče, bodo vozili posebni vlaki v razbremenitev običajnih vlakov.
Po 9. uri se bodo zbrali in uredili v pisan sprevod med postajo in mostom: Orli, Orlice, zastave .trobentači, narodne noše, jezdeci, pevci,, godbe, skupine, gosti. Ko pride več tisoč glav bro-ječa armada na trg, bo iam maševal prevzvišeni gosp. škof dr. Karlin, pridigal pa g. župnik dr. Kli-nar T., peli bodo pa gorenjski pevci (več sto). Ob dveh bodo litanije Matere božje na trgu. Ob 3. url se prične javna telovadila na Farovški loki. Med odmorom bodo igrale godbe in bo govoril predsednik Orlovske zveze Josip Pire. Po telovadbi bo na loki ljudska veselica ob petju, godbi, postrežbi (šotori z okrepčili) in srsčolovu, ki bo nudil bogate darove iz cele Gorenjske.
Ta tabor bo največja priredtev tega leta v Sloveniji. Pokazal bo zavednost Gorenjcev in moč naše organizirane mladine. Bomo videli, kaj znajo in kako se drže naši fantje in dekleta!
Vstopnice za telovadbo in veselico se bodo prodajale po 10, juniju v Kranju, v Ljubljani, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici, na Jesenicah iu pri vseh orlovskih odsekih, na dan tabora pa pri blagajni na telovadišču po 8 in 5 dinarjev (sedeži)
ter po 2 dinarja (stojiSča),
• • *
Desetletnica ŠentpeterBkega Orla v Ljubljani dne 12. junija 1921: Vlaki prihajajo zjutraj v Ljubljano: Dolenjski vlak 8.03, Gorenjski 7.10, Vrhničan 6.25, Kamničan 6.30, Zagrebčan 5.40, Izstopijo vsi na južnem kolodvoru, kjer bodo pri vsakem vlaku reditelji.
Zbirališče za vse	Jrlice, narodne noše
in zastopnike društev	vami je od 7. do 8.
ure na Medijatoveni d'	Dunajska cesta (Vza-
jemna zavarovalnica).	da se drže vsi toč-
nosti.
Velik Ifndskl koi	;e1lkl dvorani hotela
Union in verandi se	čer točno ob 7, uri,
kjer sodelujeta dve gc	gajna se otvori ob 6.
zvečer.
Javna telovadba se vrši na Medjatovem dvorišču, Dunajska cesta 12 (Vzajemna zavarovalnica) točno ob 3. uri popoldne. Blagajna se olvori ob 2, uri popoldne,
Ljubljanski Orli in Orlice) V petek, 10. junija
1921 ob pol 9. uri zvečer se vrši v veliki dvorani Ljudskega doma skioptično predavanje »Izlet v Belokrajino«. Predava belokraniaki rojak g. dr. Martin Malnerič. Pridite, da vidite vnaprej lepoto Bev okrajine, ki se odpre Vašim očem o priliki belokranjskega orlovskega tabora v Črnomlju.
Skupna telovadba ljubljanskih in okoliških orliških krožkov se vr« v petek, 10. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki dvorani U n i o n a.
~~ Turisfika in šport.
Kolesarska dirka Ljubljana—Jesenice se vrši v nedeljo s startom ob 9. uri zjutrai na Celoviki cesti pri 1 km, gostilna Reininghaus. Cilj je na Jesenicah pred kolodvorom in je pričakovati dirkačev krog 11 in pol ure,
Gospodarstvo.
BORZA.
LDU Zagreb, 9. junija. Devize: Berlin 211—211.75, Italija 687—693, London 532—538, Newyork kabel 141—142, New-york ček 139—140, Pariz 1125—1132, Praga 197—200, Švica 2415—2425, Dunaj 22.25—22.32, Budimpešta 58—58.50, Sofija 160—161. Valute: Dolarji 137—139.25, avstr. krone 23—23,50, carski rublji 30 do 34, napoleondor 462—465, nemške marke 216—218, rum. leji 227—228, ital. lire 685 do 690, čehosl, krone 195, souvereign 530 do 550.
g Nov trgovinski zakon. V ministrstvu
za trgovino in industrijo se je sestavila posebna strokovna komisija, ki bo izdelovala načrt novega zakona, ki bo veljal za vso državo. Novi trgovinski zakon bo v glav*, nem izdelan na istih temeljih, kakor stari srbski zakon.
g Carina na petrolej. Na predlog direkcije carin je uprava- državnih monopolov sklenila, da se za petrolej, ki se uvaža iz inozemstva v kantah, brez ozira na to* ali se uvaža iz držav, s katerimi je skle^ njen dogovor ali ne, računa monopolska pristojbina za netto-težo petroleja.
g Uvoz in izvoz v Čehoslovaški. Praga, 9. junija. (Izv.) Na zborovanju izvozničar« jev in uvožničarjev je predsednik državnega statističnega urada izjavil, da se je v letu 1920. uvozilo na Čehoslovaško zai 11.394 milijonov čehoslovaških kron blaga, izvozilo pa za 9584 milijonov. Uvoz prekaša tedaj izvoz za 1810 milijonov,
g Koliko zemlje se bo razdelilo na Čehoslovaškem. Praga, 9. junija, (Izv.)[ Zemljiški urad je izdelal delovni načrt, pa katerem se bo razdelilo na Češkem 176 tisoč hektarjev njiv, 275.000 ha gozdov in 7000 ha druge zemlje, skupno 458.000 ha zemlje. Na Slovaškem bodo razdelili 39 tisoč ha, v Karpatski Rusiji 5000 ha. V celi Čehoslovaški se bo tedaj razdelilo 492 tisoč ha veleposestniške zemlje.
Hiublianska porota.
Porotnemu senatu je predsedoval včeraj g, nadsvetnik Bulovec, votanta sta bila gg. nadsvet-nik Einspicler in okrajni sodnik Kralj. Državntf pravdništvo je zastopal g. dvorni svetnik Trenz,
Staer talica.
je natakarica Josipina Kunjar. Kaznovana je bila že večkrat. Zahajala je v Ljubljani h Komanovim v Vclki čolnarski ulici in jim ukradla hranilno knjižico vredno 5100 kron in 1000 K v gotovini. Ker so porotniki na nje stavljeno vprašanje potrdili jo je senat obsodil na tri leta težke ječe.
Predrzen vlomilec.
Konrad Valcntinič je dne 2. oktobra 1920 vIo» mil v hišo Helene Čop v Plavškem Rovtu skozi okno in odnesel Heleni Čop raznega blaga v vred-nosti 849.50 K, Mariji Čop 180.50 K, Heleni in Mariji Čop 500 K denarja, Alojziji Lah raznega blaga in denarja v vrednosti 1650 K, Alojziju Čopu 330 kron denarja in Martinu Lahu 5260 K. Dne 8. oktobra 1920 je vlomil na Hrušici pri Lovrencu Žvagnu in odnesel raznega blaga v vrednosti 959.50 K, dalje je oškodoval v noči na 27. januarja na Sori Ano Rozman za 460 K in Margareto Vidmar 1580 K, dne i9. januarja je ukradel 13 letnemu Leopoldu Hu. doverniku, ko je šel iskat na Jalen kamen cvetlice, čevlje vredne 450 K. Sezul mu je čevlje rekoč, da* jih bo pokazal nekemu prijatelju je odšel in se ni več vrnil. Ogoljufal Je tudi dne 15. oktobra 1920 na Jesenicah Ivano Čop za 180 K. Potepal sc je tudi brez dela okoli.
Obtoženec je priznaval, kar jc storil. Zagovornik dr. Šubic je v svojem zagovoru zahteval, naj, porotniki kakor v Szantnerjevem slučaju tudi v tem slučaju izrečejo, da povzročena škoda ne znaša 4000 kron.
Prvomcstnik g. Hafner je po posvetu porotnikov naznanil, da so vsa tri vprašanja soglasno potrdili. Nato je vstal porotnik g. Jože Kastclic iz Cerknice in rekel: »V imenu porotnikov protesti, ram, da se nam predbacivajo naši pravdoreki, za katere smo odgovorni le svoji vesti. Predbacivanja ne spadajo v porotno dvorano.
Valentinčiča jc obsodil senat na 3 leta težke ječe.
Popoldne ob 4, je porota razpravljal* 0 sledečem slučaju.
Nezvesti hlapec,
Jožei Lenče iz St, Lipža na Kofoškem in Ma-tija Rebernik iz Vogelj sta služila 1920 pri Antonu Iršanu v Kranju za hlapca. Janezu Kristanu st« v gozdu pri Trhojah prodala Tršanov hlod za 40 K. ga naložila na voz in go odpeljala v Kristanov gozd. Prodala sta tudi 19 Tršanovih desk in si skupiček delila. Lenče jc ukradel svojemu gospodarju tudi 20 kg ušena, 50 kg koruze in suhih gob v vrednosti 400 K. Tršan jc 18. decembra 1920 Len-četa zaradi tatvine odpustil iz službe. V noči 21. dccembra 1920 se je pa nezvesti hlapec splazil skozi okno v hlev, ukradel konja vrednega 12.000 kron, op remo vredno 1000 K in 5 kg ovsa vrednega 20 K. Ob tej priliki je oškodoval s tatvino Jožeia Luskovca za 55 in Janeza Hribarja za 50 K. Konja z opremo vred je odgnal proti Koroški, toda ko jc izprevidcl. da ga nc more spraviti čez mejo, ga Je pusti! v Sp. Kokr! pod nekim kozoicem.
V smislu pravdoreka porotnikov Je razglasil g. nadsvetnik Bulovec sodbo, s katero ie bil obsojen Jože Lenče na 8 mesecev težke jeic in Matija Rebernik na 3 dni strogega zapora.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva* ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. DelniSka glavnica K 50,000.000. II Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račnn številka 10.509. — Brzojavni naslov: Rezerve K 45,000.000. || posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljubljana. — Telefon štev. 261 ln 413.
Enonadstropna
hiša z vrtom
v kateri se nahaja trgovina in pripravna za obrt na prometnem krajn v Konjicah se oroda. Več se izve pri občinskem tajniku v Konjicah.
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
meblouano sobo
za dva boljSa gospoda,
učenca
za trgovino
kontorlsfa
(injo) in dobro, poSteno, starejšo
knbarico
same ia in Šolskih poiitnlc, išče Fran Sluplca, trgovina z2elez> nino v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
Sveže telečje
meso
za pečenko po 20 K za kg.
Od 106 v tukajšnji mestni klavnici zaklanih prvovrstnih telet prodajalo se bode v petek, soboto in nedeljo v Šolskem drevoredu na Predovitevi, Smoljjanovi in KraSovCevi stojnici.
pi
VELIKI BANATSKI PARNI MLIN
iS če za razpečavanje svojih proizvodov dobro uvedenega
komisijonarja (zastopnika)
ki razpolaga s potrebnim kapitalom
Ponudbe pod Šifro „1868 VII. 26" na Blocknerov zavod
za oglaševanje ZAGBEB, Jurjevska ulica Stev. 31.
Proda se
večje posestvo
pripravno za vsako večjo obrt. Poizve se v Rožni dolini St. 150., Ljubljana.
Otrobe
mešane, priporočljive za konjsko krmo, oddaja, dokler zaloga, po K 320. za 100 kg Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Spretni
kolar
sposoben tudi za boljša dela, se sprejme v „Mpstni pristavi", Cesta na Kodeljevo 8.
mm
n
Nagrobni spomeniki
grobnice, mavzoleji, marmornate ploile vseh barv za oprave in strojarje, luksuzni izdelki In dekoracije, kipi In portreti po fotografiji, cerkvena dela kot vsa stavbena dela.
Kamnoseška industrija ALOJZIJ VODNIK, Ljubljana.
Ustanovljeno leta 1860.
NAZNANILO
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzel po krojaškem mojstru g. D. Bizjaku modni salon za gospode na Dvornem trgu št. 3. Kot strokovnjak z večletno prakso v inozemstvu (v Londonu, Parizu, Ltjonu, Ženevi), se bom potrudil, p. n. naročnike v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočam za mnogobrojen obisk.
Z odličnim spoštovanjem	tvrdka
Schwab & Bizjak
LJUBLJANA, Dvorni trg it. 3.
ŠTEFAN GOMBOC
modni atelje za gospode
Pod Narodno kavarno.
Mestna hranilnica
v Maribor u.
Stanje hranilnih vlog dne 31. maja 1921 K 55,196.131-33.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po ZVz'%, večje in stalnejše vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varen zavod, za katerega jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo in je danes največji slovenski denarni zavod na Štajerskem.
1 >' ,V. ^ i ' '
Hipotečni zavod
Mestne hranilnice v Mariboru dovoljuje posojila proti 4 Vz % obrestovanju na zemljišča in hiše, nadalje občinam, okrajem in drugim korporacijam. Prodaja lastne zastavnice, ki se obrestujejo po torej nudijo najugodnejšo naložbo denarja in se po zakonu uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, korporacij in drugih pod državnim nadzorstvom stoječih zavodov ter sirotinskih denarjev.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice v Mariboru dovoljuje osebne kredite ter kredite na menice trgovcem in obrtnikom v vsaki višini po najkulantnejših pogojih.
Vsi trije zavodi
se nahajajo v hra-
nilnični palači na Slomškovem trgu (prej Stolni trg).
i , • i. ■)
Uradne ure za stranke: Vsak delavnik od 8. do 12. ure.
■R^tf&ivA- .'• a • 'C. VgSK r