E AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER , CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 22, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ržav«' Boss' Slovenski minister dr. Miha Krek kliče narod k edinstvu fashiw |train 1 — Dopisništvo bratom Srbom in Hrvatom, ki Ali ga poznate, diktatorja ? e&a presbiroa pri kra- lje ' POslanstvu v Washing-[ ^ Prejelo sledeči tekst go- ' aterega je održal v Lon-'Potom nesrečne slovenske begunce spre- jemajo in lepo ž njimi ravnajo ter svojo borno skorjo kruha ž njimi dele. Bog jim stotero po-radija Slovencem v j vrni in poplačaj. Posebej gre minister dr. Miha naša neizmerna zahvala Britan- prvič priliko, da «nijeg0stoljubnost Velike 4je 111 londonske radijske ^Pred vsem toplo pole ^ , Ves slovenski narod. ' J0^1 nego pozdravljal. -e kolje označuje naše ra2položenje in usodo a4i 16 to storiti najboljša 1 ki c*anes suženjska e. jj. Hitler goni iz lastne itov.jmarn sicer neposred-ito ' pruv nobenih, tako i|.S° Nemci in Italijani Jonske meje, da jih kSvetom sram, in so 2 u ^Prli vso zvezo Slo- W°Stalim svetom- Todtl ■0?I)p0sredno izvem, je do-® sHka. Nemci stre-ioven Plraio, Madžari obeša-Ijudi, Nemci izga- IVilj Hi , nske ' 2 s]0. cej Venske zemlje in pre-® tovorne vlake naših živi 1110 na jug v srbske :C1 °dva: za j o deset tisoče lrie na prisilno de- Nihče ne ve, kaj godi> Nemci so !Hje h uničili vse kulturno ;ijihP0 Celi Sloveniji. Zlo-'»ki^^jejo Nemci nad .človekom, vpijejo v pvejtj'Sevanju. Hitler pi-na čelo vsem HCev °lgota in bolečina 13lilta ^ ne'zmerna. To je U ul^8tanju, v Sloveniji. 'lj6t) kremu, tepenemu in fe^i ^ mu narodu ni mo-nič lepšega, btNed ,,0t pa dr- Koroš" ^efe'. "dvignite glave, ■ Se Približuje"! *daji ^^stovo oporoko v skemu Imperiju, ki s pomočjo Združenih držav Amerike vodi boj za rešitev vsega človeštva in evropskih narodov. "Treba je, da vsi Slovenci, brez izjeme, složno in odločno v tem zgodovinskem času zavzamemo isto stališče, isti program, isti cilj vsega našega prizadevanja in ta cilj je: Zedinjena Slovenija, razširjena in novo urejena Jugoslavija. Vsi slovenski kraji, vsi slovenski ljudje naj bodo združeni v enotni skupni domovini. "Z Srbi in Hrvati hočemo skupno veliko in močno jugoslovansko državo. V teh strahovitih bolečinah, ki jih sovražnik zadaja vsem trem in vsakemu posebej, šele vsi prav čutimo kaka blagodet je bila narodna jugoslovanska država in koliko smo nad njo grešili. Sedaj vsi delamo pokoro. Slovenci smo vsi v suženjstvu, Hrvati so izgubili svojo ljubljeno Dalmacijo, v ta-kozvani hrvatski državi pa jim je tujec gospodar in domači slamnati mož je v resnici le Mussolini jev valpet. Srbi so izgubili dve tretjini svoje zemlje. Le majhen ostanek kneževine Srbije iz prejšnjega stoletja ima posebno nemško vojaško upravo, ki strelja za vsakega Nemca 100 Srbov. Dvajset let smo se resno in neresno prepirali za enakopravnost; sedaj smo Srbi, Hrvati in Slovenci izravnani v bolečini, ponižanju in trpljenju. Skupna pokora naj rodi skupno poboljšanje, vstajenje in novo življenje jugoslovanske narodne družine, ki bo našla v novem redu srednje Evrope in Balkana svoje odlično mesto, kakršno ji . ~ v .gre z ozirom na žrtve, ki jo je vsi, ki ste seme dala za ideale narodne in drža-naroda, mislite le'vne svobode ter ljudske demo- i Vojna se je šele pričela, pravijo Rusi oste vse svoje moči' kracije. „gn ,Vl sWenskega na-^ deM ■J u£°sl°vanske dr-n-iun procvit Je veljala našim s°j drugo recimo nega dalministra Kulovca, na§0 v teJ vojni živi j e-:tl °stai SVobodo- Molimo a Hel3Unake' ki 80 Pa" "AD;* P°lju od Dravo-r! «0 i^ije in med ka-6 . Ho a imena slovenja rJ ln v°Jakov. Z za. jflfe trditi, da je 6 Vse za nt v najtežji d'^il domovino in iTAžav in Polno dolžinŠefe* ln kralja, da se je Jl^^Ža, kazala naša na-I Snc>na zavednost. ** je p,' 80 S1W<> ra- J ^a naVa?. lotnu Domovi-R W 4 teža odgovorno- W v Združenih hj>!nistG;Vlaj ve, da je A K^ Po»I Kulovec do- ^hls in odobril t 4 tot Vbn0 rejo, naj nam sem pošljejo svoje misli, predloge in zahteve, da bomo kolikor mogoče točno obve ščeni o vašem razpoloženju in da bomo delali v soglasju s celim narodom. "Kot predsednik slovenskega narodnega vodstva in zastopnik Slovencev v kraljevski vladi globoko čutim vso težo odgovornosti, ki jo nosim. Storim in storil bom, kar je v mojih močeh, da se omili vaše mučeništvo in z slavo uspeha in zmage ovenča vaša mučeniška krona. Prosim in vabim vse Slovence in Slovenke vseh strank, skupin in organiza- Walter Witt iz Chicago., lastuje tega mačka (če ni mar ona) in trdi, da je na las podoben nekemu evropskemu diktatorju. Če tie morete pogruntati, kateri bi to bil, naj povemo, da je mačku ime "Adolf." Prispevki za Lauschetovo kampanjo Neka, v naselbini najbolj po- bo pa že spomnil plotu in tistega, ki bi ga bil rad prijel za ušesa, če bi ne bil Francelj že prevelik. Prijazna Bogovičeva Francka iz 6701 Schaefer Ave,' je prinesla $5.00 za kampanjo in sicer je sama' dala $3, Prank Bogo-vich Jr. $1 in Fjrank Bogovich Sr. $1. John Trček in Frances Doli-nar, ki vodita znano in moderno opremljeno gostilno, Gaiety Bar Inn, na 16701 Waterloo Rd., je izročila $5.00 za kampanjo. Mary Bogataj iz 3328 St. Clair Ave., je prinesla za kampanjo $2, Jack Branisel iz 1167 Norwood Rd. $1 in neimenovana oseba $1. znana oseba, se je prismehljala v naš urad in nam izročila ček za 15.00 za Lauschetovo kampanjo. Pa da ne smemo imena priobčiti, je bil strog ukaz. Toda od prijaznega darovalca smo zvedeli vsaj toliko, da daruje vsoto radi spominov, ki segajo v dobo, ko je bil Frank Lausche star 18 let. Takrat se je bil namreč Frank neki priliki zagnal čez visok plot in ga preskočil brez kakih zlih posledic, čeprav je bila vrhu plota bodeča žica. Samo toliko se je Frank ustavil po tej telovadbi, da mu je mogel ta prispevatelj $15 obljubiti: "Frank, ti boš še visoko skočil!" In danes mu hoče ta prijazna oseba pomagati, da se bodo njegove preroške besede izpolnile in da bo Frank skočil na visok in častni županski stolček. Torej mi ne smemo pove- Vsak dolarček prav pride in kdor more, naj prinese. Najlepša hvala vsem skupaj, zlasti pa onemu darovalcu, s katerim se dati, kdo je ta oseba, Frank se je Frank srečal onstran fenca. -o- Nagla smrt Včeraj zvečer je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, znani Andrew Tonejc, star 47 let, stanujoč na 6600 Bliss Ave. Pogreb se bo vršil iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Cas pogreba in drugo poročamo prihodnjič. Važna seja v Newburgu Nocoj ob 7:30 se bo vršila v šolski dvorani fare sv. Lovrenca seja v svrho Lausche^ve Vpisovanje v šolo Vodstvo farne šole sv. Vida naznanja, da se bo vršilo vpisovanje za začetnike 27. avgusta od 10 do opoldne ter od 6 do 8 zvečer. Eden izmed staršev naj gotovo pride k vpisovanju z otrokom. Težka poškodba Poznani rojak Geo. Panchur, 8229 E. 143. St., se je v tovarni poškodoval na roki. Pritisnilo je kampanje. Vsak, kdor se zani- ^f upljenje in Mr. Panchur bo ma za izvolitev sodnika Lausche- tednov Pnmoran Pestova" V Parizu so nemške oblasti zaprle 10,000 Judov in komunistov Vichy, 21. avg.—Nemške oblasti v Parizu so začele izvrševati smrtno kazen nad onimi, ki so spoznani krivim sabotaže, to so Judje in komunisti. Vsega skupaj so Nemci aretirali včeraj 10,000 oseb v Parizu. Nemški vojaki so obkolili oni del mesta v bližini Bastilje, kjer stanujejo delavski sloji in pričela se je preiskava po hišah. Kdor je bil količkaj sumljiv, je moral v ječo. Nemci trdijo, da so odkrili zaroto, ki je imela namen strmoglaviti vlado maršala Petama. Vsega skupaj imajo Nemci dozdaj na Francoskem v konfinaciji 40,000 oseb, katere vse označujejo za Jude in komuniste. Vojaki redne armade dobijo takoj bonus Washington. — Vojaki redne armade bodo že s prihodnjo "pe-do" dobili $10 bonusa na mesec. Enoletniki, radi katerih je bil prav za prav ta bonus določen, bodo morali pa še čakati nanj. Postava namreč pravi, da dobi vsak vojak, ki služi nad eno leto, vsak mesec $10 priboljška. Vojaki bodo, zdaj dobili $40 na mesec. Bonus bo stal vlado $270,000,000 na leto. Važno ukrajinsko mesto Gomel je padlo Nemcem v roke. — Rusi priznavajo, da so se umaknili na vsej fronti. — Nemci poročajo, da so zavzeli Novgorod pri Leningradu in Kherson na Črnem morju. — Nemci so izgubili 2 milijona mož v dveh mesecih boja. VSAKO MINUTO JE IZGUBLJENIH 80 MOŽ NA RUSKI FRONTI Čeprav Rusi priznavajo, da so prepustili važno ukrajinsko mesto Gomel Nemcem in tudi priznavajo, da je Leningrad v resni nevarnosti, pa obenem izjavljajo, da se je prava vojna šele pričela in da so Nemci dozdaj izgubili na ruski fronti nad dva milijona mož. ta, je prijazno vabljen. Odprtija gostilne Dobro poznana John in Fanny Simončič ml. bosta jutri slovesno odprla svojo gostilno na 6524 St. Clair Ave. Vabita vse prijatelje in znance na fino kokošjo večerjo. Na razpolago bo najboljša kapljica vseh vrst. Zadušnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti ki naj bi se vršil v nedeljo, je ti roko. Nov grob Sinoči ob 7:15 je umrla v Sunny Acres sanatoriju Ana Kajfež iz 989 E. 77. St. Stara je bila šele 25 let in samska. Pogreb bo imel v oskrbi Grdi-nov pogrebni zavod, 1053 E. 62. St. Cas pogreba še ni določen. Izlet je preložen Izlet staršev in Kanarčkov, maša za pokojnim Jack Snider-jem. Pridite po pismo! Pri nas ima pismo Janez For-tuna. Pismo je iz Zagradca na Dolenjskem. cij, da složno in požrtvovalno, vsi brez izjeme in razlike, združimo vse svoje moči v delu in borbi za vstajenje in novo življenje v svobodi." MIZA ŽALOSTNIH SPOMINOV Grinell, Ia. — Ola Thompson je izdelal mizo iz 567 kosov lesa. Vsakega teh delov je vzel od kakega avtomobila, ki je bil razbit v nezgodi. Ti deli so bili priča smrti 972 oseb. -o- Mestu grozi deficit župan Blythin je poročal, da preti mestni blagajni deficit v vsoti $450,000 do konca tega leta in da bo treba najbrže nekoliko okrniti postrežbo in odsloviti nekaj delavcev. Ko smo lansko leto glasovali za večje davke, se je obetalo, da bo to dovolj za vse potrebščine in da bo mesto lahko izhajalo. Prijazen obisk Včeraj so se oglasile v našem uredništvu prijazne Lorainčan-ke: Mrs. Pepca Eisenhardt, Mrs. Frances Debevec in Mrs. Frank Žiberna. Prišle so na pogreb sorojakinje Ivanke Sod-ja. Na bolniški postelji Mrs. Katarina Rozsman, 1726 Hamilton Ave. se nahaja doma na bolniški postelji. Prijateljice so prošene, da jo ob priliki obiščejo. Pozdravi iz Penna. Iz države New York in Penn-sylvanije pošiljajo pozdrave Clevelandčanom: Mr. in Mrs. Christ Mandel, Mrs. Jennie Dolenc in Mrs. Mary Kastelic. Mr. Zalar v Clevelandu Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ, je včeraj dospel sem na pogreb svojega nečaka Frank Drašlerja. Danes bo Mr. Zalar Iz Berlina se poroča o zmagah vzdolž vse ruske fronte, vendai še vedno trdijo, da je pravi sovražnik Nemčije Velika Britanija in da je vojna na Ruskem samo nekaka predigra v glavni bitki, ki še pride. Nemci zatrjujejo, da so vzeli važno mesto Novgorod, vsled česar je zdaj Leningrad resno ogrožan. Na jugu poročajo Nemci o zavzetju Khersona ob izlivu reke Dnjeper na Črnem morju. V sredo so Nemci poročali o veliki zmagi v sektorju Gomel v Ukrajini, kjer so razbili in zajeli 25 ruskih divizij. Gomel leži 140 milj severno od Kijeva, glavnega mesta Ukrajine. Nemški topovi in letala neprestano obstreljujejo Odeso na črnem morju. ■ ' ' ' .....T ' Rusko poveljstvo je apeliralo na prebivalce mesta Leningrada, naj pomagajo 1,000,000 bro-ječi redni vojski, da ubranijo Leningrad. Kako blizu Leningrada so že Nemci, rusko poročilo ne pove, toda maršal Voroši-lov izjavlja, da preti mestu resna nevarnost. Sovjetski komisar Lozovski je včeraj izjavil, da Nemci kljub dosedanjim zmagam ne bodo nikdar zasedli ogromne Rusije in nikdar porazili ruske armade. Nemčija bo končno premagana, ne glede na to, kako dolgo časa se bomo morali boriti, je izjavil Lozovski. Iz ruskih in nemških vojnih poročil se lahko računa, da je na ruski fronti izgubljenih vsako minuto najmanj 80 mož. V tem so všteti ubiti, ranjeni in zajeti. Nemci trdijo, da so Rusi izgubi-i 5,000,000 mož, Rusi pa raču-lajo nemške izgube na 2,000,000 noz, torej skupno 7,000,000 mož, !iar znese 114,755 mož na dan, 1,781 na uro, 80 na minuto. Nemci zbirajo armado na turški meji za pohod proti Indiji in Perziji Carigrad, 21. avg.—Potniki, ki prihajajo iz Bolgarije, zatrjujejo, da se zbira na bolgar-sko-turški meji nemško vojaštvo, da udari preko Turčije proti Indiji in Perziji. Rusija je v zadnjih dnevih premestila radi tega do 40 divizij od turške na perzijsko mejo. Iz Bolgarije se poroča, da ima vlada veliko opravka, da zadržuje splošno vstajo naroda, ki simpatizira z Rusijo. Tudi iz Romunije se poroča, da je 90 odstotkov naroda proti vojni z Rusijo. Iz Indije se pa poroča, da je angleški general Wavell pripeljal izdatno armado iz Indije v Perzijo, kjer bo čakal na Nemce. Perzija leži med ruskim I Kavkazom in med Indijo, kamor je namenjena nemška armada iz Ukrajine. Pozdravi iz Kalifornije Mrs. Mary Marinčič, 3604 E. 80. St., pošilja iz Hollywood, Kalifornija, pozdrave vsem poznanim v Clevelandu. Nahaja se pri svoji hčeri Rose Simms. Njen zet, poznani slovenski rokoborec, nastopa namreč v filmskih slikah. bil radi važnih razlogov preložen na poznejši čas. Kdo je izgubil denarnico? Kdor je izgubil denarnico z j izvršil tukaj več uradnih oprav-nekaj denarja, naj pride ponjo kov. k Mrs. Blaž Hace, 1153 Norwood1, \z bolnišnice Road. Za dobro kapljico Poznana vinarna Antona Ko- Mrs. Agnes Bukovec iz 9702 North Boulevard se je vrnila iz bolnišnice in jo prijateljice se- rošca na 6629 St. Clair Ave. se' daj lah!ko obiščejo na domu priporoča za fina vina, ki jih Zahvaljuje se vsem za poslane ima vedno v polni zalogi. I cvetlice, kartice in darila. Štiri slovenske fare bodo skupaj! V nedeljo se bodo zbrali možje in žene, fantje in dekleta iz štirih slovenskih fara na skupnem izletu v Brae Burn parku, 25000 Euclid Ave. Te fare so: Sv. Vida, sv. Lovren- ) ca, Marije Vnebovzete in sv. Kristine. Vsak zaveden Slove- |j nec in Slovenka se bosta v nedeljo popoldne udeležila tega ogromnega slovenskega tabora. To bo res slovenski dan, dan naše skupne misli, skupnih idej. Tukaj zbranim nam bo orisal pater Kazimir Zakrajšek pravo in resnično sliko naše nesrečne stare domovine. Tukaj bomo slišali gola fakta in ne samo domnevanja, kakor smo jih slišali in čitali doslej. Tukaj bomo slišali, kako in v čem naj pomagamo našim zasužnjem bratom in sestram onstran morja. Pater Zakrajšek je prišel zadnje dni iz domovine, njemu je znan ves položaj. Pridite v nedeljo od vseh krajev države Ohio! Od tisočerih, na tem prostoru zbranih, bo šel glas našim trpečim bratom in sestram v naše rojstne vasi, čez hribe in doline, ter jim zagotavljal, naj se zanesejo na nas tukaj, da ne bomo pozabili nanje, da jim bomo pomagali z vsem, kar premoremo ! Naj bo tabor ameriških Slovencev ena ogromna manifestacija naše narodne zavesti, našega dobrega slovenskega srca, ki ne pozabi in ne bo nikdar pozabil svoje prelepe rojstne domovine, ki je danes pribita na križ. Pridimo in prise-zimo, da ne bomo odnehali prej, da jo snamemo s križa in damo našo rodno slovensko zemljo, vso, prav vso, zopet slovenskemu narodu! I I AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c____ Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Newburske novice i No. 196 Fri., Aug. 22, 1941 Japonska je vznemirjena radi ameriške pomoči Rusiji Še bolj kot Nemčijo in Italijo je vznemirila konferenca med Rooseveltom in Churchillem Japonsko. Vznemirilo je ni tistih osem točk, katere sta postavila državnika kot temelj bodočemu svetovnemu miru in družabnemu redu, kot jo vznemirja to, kar sta državnika sklenila, pa obdržala zase. japonska je namreč trdno prepričana, da se ti tajni sklepi tičejo nje. Dalje je Japonsko tudi vznemirila medsebojna obljuba Anglije in Zed* držav, za največjo pomoč Rusiji, kar je podprla izjava Roosevelta, "da je že več naloženih ladij odplulo proti Rusiji in več jih še sledi." Japonska smatra, da bo ta pomoč Rusiji ogrožala njene lastne interese, ker bo to pomoč Rusija izrabila proti nji, Japonski, in drugič, ker bo Rusija dobivala to pomoč v Vladivostok, torej bodo morale pluti ladje po japonskih vodah, vsled česar bo Japonska»v jako kočljivem položaju glede svoje nevtralnosti, a potrebščine Rusiji bodo šle proti Nemčiji ,ki je zaveznica Japonske. Japonska se boji, da bodo Zed. države, čim bodo začele pošiljati vojni material Rusiji, osnule oporišča v Sibiriji, da svoje pošiljke zavarujejo. To bi pa pomenilo, pravijo Japonci, da jo bodo dobile v past Zed. države, Anglija, Rusija, Kitajska in Nizozemska Indija, in sicer bi jo dobila v past med Vladivostokom in Singaporom. Japonsko časopisje je brez prikrivanja zapisalo, da bo nameravana konferenca v Moskvi med zastopniki Zed. držav, Anglije in Rusije ustvarila ofenzivo proti osišču in sicer na Atlantskem kot na Tihem oceanu. Dalje pišejo vplivni japonski dnevniki, da ameriški vojni material ne bo šel samo v Vladivostok in od tam preko Sibirije v Rusijo, ampak da ga bo veiiko ostalo v Vladivostoku samem, da ga utrdi in s tem bo postal zelo nevaren Japonski. Poleg tega, da je Japonska zelo vznemirjena radi teh dogodkov z ozirom nase, je fakt tudi ta, da je Japonska zaveznica Nemčije, ta bo pa storila vse v svoji moči, da nameravane pošiljke ne bodci dosegle Rusijo. Skušala jih bo morda prestreči sama s svojimi ladjami-roparicami, ki križari-jo po vseh morjih, obenem pa bo zahtevala tudi od Japonske, da ji v tem pomaga, in s tem preizkusi, koliko je vredno japonsko zavezništvo. Japonska se ne mo mogla izviti. Iti bo morala odločno na to ali na ono stran. O nemško-italijanski-japonski zvezi zadnje čase ni dosti slišati. In v kolikor bi imela ta zveza praktično stran, je za Japonce nima, ker je popolnoma odrezana od Evrope. Kako daleč bo pa šla s pomočjo svojima zaveznicama, bomo pa videli. Iz Londona se poroča, da je Rusija že pristala na to, da podstavi Japonski coklo proti njeni ekspanziji. Vojni material, ki bo poslan Rusiji iz Zed. držav in Anglije bo name-'njen v prvi vrsti ruski armadi v Sibirijo, da ustavi japonsko armado, če bi hotela po tej poti pomagati Nemčiji. Zato se sodi, da je konferenca na Atlantiku toliko oplašila Japonsko, da bo nekaj časa ždela v Indo-Kini. Ne samo, da zavezniki skrbno pazijo na eventuelni pohod japonske bojne mornarice v južnem Tihem oceanu, ampak pazijo tudi na njen pohod proti severu, na polotok Kam-čatko. To je 1000 milj dolg jezik, ki se razteza od najskrajnejšega konca severne Sibirije v Okhotsko morje. Na Kamčatki bi bilo kaj pripravno oporišče za japonsko bojno mornarico in če bi Japonska zasedla ta polotok, bi postala zelo nevarna soseda Alaski. To je imela vlada Zed. držav v mislih, ko je začela graditi v Alaski v zadnjih časih zrakoplovna pristanišča in pošiljati tje izdatno vojaško silo. Ameriški državniki se zdaj bavijo z načrti, da bi pošiljali bombnike in bojna letala Rusiji preko Alaske in Berin-gove morske ožine v Sibirijo. Med skrajno točko v Sibiriji in skrajno točko v Alaski je namreč samo 36 milj morja. Letala bi potem nadaljevala pot v presledkih preko Sibirije na rusko fronto. Kot trdijo vojaški strokovnjaki ima Rusija dovolj vojaške sile v Sibiriji, da se ne boji japonskega vpada. Ta vzhodna ruska armada je vojaška edinica popolnoma zase, ima svoje zaloge in svojo industrijo. Kot se sodi, ima Rusija tukaj garniziranih 30 divizij pehote, 12 konjenice in 15 oklepnih divizij, skupaj okrog 800,000 mož. Medtem ko ima Japonska v Mančukuo kvečjem kakih dvajset divizij, okrog 300,000 mož. Toda znano je, da so Japonci jako slabi v zimskem boju, zato je tukaj Rusija skoro brez skrbi do spomladi. Japonska je začela zdaj gledati na Rusijo z drugačnimi očmi, odkar sta ji obljubila Roosevelt in Churchill pomoč in pa ker sta nasyetovala prihodno konferenco v Moskvi. To kaže, da ameriški in angleški državniki še daleč ne smatrajo Rusije poraženim in toliko pri moči, da se ž njo lahko na-pravlja načrte za bodočnost. Ako strnejo tri take velesile kbt so Zed. države, Anglija in Rusija svoje industrijske, armadne in pomorske sile skupaj, bo to sila, ki je ne more nikdar poraziti Nemčija z vsemi svojimi zaveznicami. Toda ta sila bo stopila šele v pravo in uspešno akcijo drugo leto in takrat bo tudi nastopil začetek konca nacijev in fašistov. Ni dvoma, da bo v nedeljo popoldne velik dan, ko se bodo zbrali Slovenci iz vseh krajev Ohio, da slišijo iz ust o č e v i d c a, kako se našim ljudem sedaj godi pod zasedenjem Nemcev. Fr. Zakrajšek je odšel iz Slovenije že potem, ko je sedajni nemški barbarizem začel ropati, ne le vlado, ampak prav tako tudi zemljo, posameznikov kakor se sliši, da naseli nanjo svoje nemške nazije in zamori čim prej slovenski narod. Pa ne samo to. Nazi j i delajo s peklensko zagrizenim sovraštvom proti veri in Cerkvi. Pridite in slišali boste sami. Govori se vrše o pol 3. Obisk smo imeli Father Andrej iz Lemonta, Fr. Tomaž iz Johnstown, Pa. in Fr. Auguštin iz Detroita so nas posetili za kratek čas. Hvala lepa z.a obisk, v drugič pa malo več časa odločite za to, da se bomo mogli kaj pogovoriti. Come again! Nekoliko je tudi Father Jager iz Barbertona pokukal v našo hišo. Fr. Lelcan je odšel V pondeljek krog poldne je Fr. Lekan, ki je bil za par tednov prišel k staršem na obisk, odšel v Dayton, in od tam v Cincinnati v Percell šolo, kjer bo služil kot duhovni vodja ali chaplain. Mi mu želimo mnogo uspeha. Bro. Frank Perko Bro. Frank Perko S. M. je tudi dobil brzojavno povelje, da se takoj zglasi v Daytonu. Bro. John in Frank Perko sta med poletjem obiskovala Western Reserve univerzo tukaj, kamor sta bila poslana v svrho nadaljnih višjih študij. Zakaj je bil Bro. Frank tako hitro odpoklican, je do sedaj še neznano. Sluti se pa, da ga čaka kako važnejše mesto kje. Vsem obiskovalcem kličemo : Hvala lepa! še pridite! Še imena vojakov Še prosimo imena vojakov, domačih fantov, kater'i so odšli iz naše fare v katerikoli del vojaštva. Napišiti ime in naslov na listek in ga vrzite v nedeljo pri maši v nabiralnik, prosimo. Mi bi radi vedeli, kje so naši fantje in kako se jim godi. Poslali jim bodo tudi kako dobro čtivo in ostali v stiki znjimi. Za vojake ni samo telesna nevarnost, dušna je prav tako velika, če ne še večja. To so modre besede "Izmed vseh razpoloženj, ki so potrebne za dobrobit države, sta vera in morala najbolj potrebni." Tega ni govoril kak duhovnik. To so besede George Washingtona, prvega predsednika Združenih držav. "Zastonj bi se nazival patriota tisti, ki bi si prizadeval podreti ta dva stebra človeške sreče . . . Zastonj bi pričakovali narodno moralo, kjer ni vere." Amerika je zav o žila Tisti dan, ko se je odpravilo Boga iz ameriških javnih šol, je pričela iti nazaj. Kar nas je do danes še vzdržalo, je bilo katolicizem in pa tisto malo krščanstva, kar je imel še protestanti-zem na sebi. Danes pa je vpliv protestantoma za krščansko zavest ničeven, ga sploh ni, in to dela tudi katoliški zavednosti in katoliškim principom težave in meče polena pod noge. Vera mora nazaj v šole Brez vere je človek zverina, kakor nam kažeta Nemčija in Rusija. Amerika pa se hitro bliža prav temu položaju. Naši številni divorsi, naša razbrzdana mladina, ki vidi samo sebe in hoče vživati vse, kar je dobro in kar je nemoralno, naša gnila politika in nepoštenost z javnim denarjem, naši često pogostejši ropi in krminalni napadi; vse to nam kaže, da ne gremo pravo pot. Zakaj vse to? Verskega vpliva manjka. 65 procentov ljudi v naši deželi je brezvernih. Kadar pa človek več ne čuti, da je vednemu Bogu, je moralen samo toliko časa, dokler ga kedo gleda, ali pa še toliko časa ne. Kaj naj vas to uči? To naj vse katoliške starše, kateri so do sedaj pošiljali svp-je otroke v brezverske šole, opozori na krivico, ki so jo delali svojim otrokom. Otrok ima pravico do krščanske izobrazbe, ki je edino prava in zadostna. Krščanske popolne vzgoje pa ni brez'katoliške šole. Tudi če otroci pridejo k krščanskemu nauku od šestega pa do petnajstega leta, kakor bi morali, je nemogoče otroke izobraziti v krščanskem duhu, ker brezverska in proti-verska šola uničita v petih dneh več, kot pa krščanski nauk za-more v dveh urah sezidati. Uči-teljstvo v javnih višjih šolah je po večini, ne samo brezversko, ampak naravnost veri sovražno. Kaj pravi dijakinja "Šla sem skozi višje šole, kakor gredo po navadi." Piše neka konvertitinja v Catholic Digest. "Mesto vere smo nadomestili s zabavami, plavanjem, športi in lepimi fanti. Po "highschool" sem se vpisala na univerzo v Ca-liforniji. Za to kar sem tam doživela, sem bila popolnoma nepripravljena .... Ateizem in materfelizenr se uči kakor čisto naravna dokazana resnica. Komunizem se priporoča kot pravi politični system. Nemorala se sicer ne priporoča, pa je splošno v navadi." Pa se še dobijo ka toliški starši, kateri se celo pona šajo, da njih sinovi in hčere zahajajo v šole, kjer se jim krade najdragocenejši zaklad — njih vera. "Kdor vas posluša, mene posluša. . ." Tako je govoril naš Zveličal svoji Cerkvi. "Kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje." Kaj je to druzega kakor zaničevanje sv. Kristusove cerkve, ako starši napram strogi zapovedi sv. cer kve, pošiljajo svoje otroke v brezverske šole, pa naj bodo primarne ali pa višji šole. (Tukaj govorimo v slučajih, kjer je katoliška šola tako blizu, da bi otroci zamogli pohajati tja. V naši fari je "Jutrovo" in tudi Rosewood v taki daljavi. Vsi ti otroci bi mogli iti v katoliške šolo, če bi bili njih starši zavedni katoličani.) Zato opozarjamo zopet na zapoved, katera prepoveduje staršem odvezo, če trdo vratno vstrajajo v njih zaniker-nosti. Tisti izgovor, "saj nočjo iti v katoliško šolo," je naravnost bedast in smešen. Otrokom je Bog dal starše zato, da bi jih vodili po pravi poti ne pa sledi li njim. Tu se ne vpraša, češ ali nočeš. Zato se pa bojim, da bo marsikaterim staršem težko šlo enkrat, ko bo treba dati odgo vor. Tam tisti vsakdajni izgovori," saj noče," — "je nevarno, "je predeleč," ne bodo veljali. Naša šola je prosta, naša šola je prvovrstna, naša šola je katoliška. Zato pošljite svoje otroke v šolo sv. Lovrenca, kamor spa dajo, kjer bodo dobili polno izobrazbo, kot jo človek potrebuje, ne pa kako živalsko treniranje. —-o- Katoliški dan v nedeljo Zakaj vas vabimo, da pridite v nedeljo vsi na katoliški shod, katerega priredi zveza društev Najsvetejšega Imena? Vabim vas zato, ker je ta dan namenjen vsem katoliškim Slovencem v državi Ohio. Prav je, da tudi javno priznamo naš najdražji zaklad in to je vera v Boga in v neumrjočo dušo. Nikakor ni dovolj, da smo katoličani samo po imenu. Naša dolžnost je, da svoje prepričanje tudi javno izkažemo in to storimo najboje, da kadar je kakšnem javni nastop katoličanov, da ne ostanemo skriti doma. Kadar ima naša zveza dru- pno sv. obhajilo, je naša dolžnost, da pristopimo skupno in kadar napravimo javen shod, da tudi vsi sodelujemo. Tak javni shod pa bo v nedeljo, 24. avgusta, na Brae Burn prostorih na 25000 Euclid Ave. Na tem shodu pa bo tudi preskrbljeno za razna okrepčila in razvedrilo, za vse lačne in žejne, za stare in mlade. Žene od fare sv. Vida bodo pripravile toliko jedil, da bodo lahko nasitile 5000 glavo množico. Poleg tega pa bo še nekaj posebnega in sicer na tem shodu bo govoril naš rojak, ki je pred kratkim prišel iz stare domovine in to je č. g. pater Kazimir Zakrajšek. Njemu je nemogoče, da bi vsakemu posebej povedal kaco in kaj je sedaj v stari domovini, zato pa bo povedal javno vsem, ki bodo tam navzoči omenjeni dan. Povedal bo kakšno trpljenje morajo prenašati naši bratje in sestre onstran morja v naši zasužnjeni in teptani stari domovini. Časopisje piše velikokrat novice, katerim ne verjamemo. Pater Zakrajšek pa nam bo povedal resnico in vse kakor je sam videl na svoje lastne oči. Če že drugega ne, je že samo to vredno, da pridete v nedeljo na ta shod kjer boste izvedeli nekaj resničnih vesti iz stare domovine. Poleg tega pa boste tudi vsi prav lepo po domače postrežem, da boste gotovo vsi zadovoljni. " Iz Newburgha odpelje bus ob eni uri popoldne in kdor se želi peljati z busom, naj se zglasi v župnišču ali pri podpisanem in si tako zagotovi vožnjo tja in nazaj. Torej pridite v nedeljo vsi na Brae Burn prostore na 25000 Euclid Ave. Vabljeni ste vsi rojaki iz Clevelanda in tu-ii iz sosednjih mest in naselbin. Tam bo dosti domače zabave in slišali bomo tudi veliko novega, žal iz stare domovine bodo bolj slabe novice in vesti. Toda tudi to moramo vzeti na svoj zemeljski križ trpljenja. Pozdrav vsem rojakom in na svidenje v nedeljo popoldne, Jacob Resnik. -o-- Jugoslovanskim vojnim veteranom odgovoren za svoje čine vse- štev Najsvetejšega Imena sku- Najprej moj pozdrav vsem nekdanjim borcem iz prve sve tovne vojne; bodisi iz gališkega bojišča, kraške ali pa solunske fronte, kakor tudi bojevnikom za osvobojenje Koroške ter še iz drugih front. Pišem kot privatnik kot bivši vojak ter več časa tudi ujetnik. Zakaj? Vodstvo jugoslovanskih vojnih veteranov se je odločilo, da se skliče posebno sejo vseh vojnih veteranov; ta seja se vrši v Knausovi dvorani na vogalu 62. ceste in St. Clair Ave. To dvorano imajo v najemu ameriški vojni veterani (273 Lake Shore Post) pa so nam dovolil, da lahko zborujemo, za primerno nizko ceno. Seja se vrši v nedeljo 24. avgusta ob 10. uri dopoldne in prošeni ste vsi, da pridete. Zakaj ? O tem mislim, da vam ne bo treba ugibati in že kar naprej veste, zakaj se gre: Vsi veste, da je naša Jugoslavija pregažena od hord novodobnih Hunov — Nemcev, ki so pa v svoji grozovitosti še daleč pred nekdanjimi Iluni. Zato se gre. Gre se za pomoč naši nesrečni Jugoslaviji in on-dotnim našim očetom materam, sestram in bratom in drugim našim sorodnikom, ki so kakor v peklu. Dragi vojni tovariši! Vam menda ni treba še posebej pripovedovati kaj je vojna, kaj je ujetništvo, odnosno kako hudo je kogar zadene. Vas vse je to zadelo, zato tudi razumete, brez da bi vam na dolgo in široko opisoval grozote vojne kot to morajo drugi, ki o takih stvareh nimajo dosti pojma: Vi ga imate. Gre se za pomoč tem, ki so prizadeti od vojne, bodisi doma ali v ujetništvu in zato se sklicuje seja vseh nekdanjih, borcev iz svetovne vojne, tistih ki ste člani te organizacije in tiste, ki še niste. Vsi ste vabljeni. Dolgo že nismo bili skupaj in tudi pri tem ko se je organiziralo za pomoč od vojne prizadetim, smo to dobrohotno prepustili drugim, kajti vsak je dobrodošel in hvale vreden, pa bil kdorkoli. Dragi mi vojni drugi: Ali bi ne bilo primerno, da se tudi mi lotimo tega dela za naše od vojne prizadete in da se zavzamemo tudi za vojne ujetnike? Za te siromake se pa prav nihče ne zmeni in vsa tista pisma od kraljevega poslanstva so šla pri odsekih za pomoč v — koš. To ni. lepo, da krivično je! Ali ne bi bilo dobro, da se tisti, ki to razumejo zavzamejo? In kdo to bolje razume od vas? Zato je na mestu, da se skliče sejo vseh jugoslovanskih vojnih veteranov, da pridejo na sejo in podajo tam svoje mišljenje kaj bi bilo, bolje napraviti. Sicer nas ni dosti in tudi premožnih ne, ker prikopali smo se nekateri iz strelskih jarkov, potem iz ujetništva, pa prišli tu s trebuhom za kruhom, ne reprezentiramo tudi ne velikih organizacij. Prepričan pa sem, da ima marsikateri dobro voljo, da pomaga naši domovini in pomagamo tem, ki trpe v ujetništvu. Zato pridite v nedeljo dopoldne vsi na sejo v Knausovo dvorano. Jože Grdina, vojni veteran -o-- Prijatelju v spomin Naglo, kot blisk je šla novica po naselbini. Ali že veš? Telefon zvoni — ali si že slišal?, vpraša nervozno — žalostna novica, priljubljeni Frank Dras-sler, je za večno v Gospodu zaspal. Presunljiva ta novica — zdrav in vesel se je peljal v svojem avtomobilu na delo. Ustavil je na prometnem križišču svoj avtomobil in se ni več premaknil naprej. T rombe avtomobilov trobijo — vozniki nervozni — kaj je? Kaj se je zgodilo, da ne gre naprej ? Nekdo stopi iz svojega voza, gre pogledat v Frankov avto in vidi, da se voznik ne gane. Trdno sedi pri vodilnem kolesu in se ne briga za tuljenje automobilnih rogov. Ni mu več mar vrvenje prometa. Danes polagamo njegove zem. ske ostanke na božjo njivo, kjer bodo čakali na vstajenje in večno življenje, ko bo angelska tromba oznanila prihod večnega in pravičnega Sodnika. Pokojni Frank je bil vzgled značaja, poštenja in dobrote. Večkrat sem imel priliko ga spoznavati. Delaven, potrpežljiv in popustljiv v prerekanju je na tihem brez oglaševanja samega sebe, dovršil marsikatero delo v čast božjo in dobrobit človeku. Ni mi mogoče naštevati dobra dela, ki jih je pokojnik izvršil v dobi sedemnajstih let od kar sem ga prvič spoznal. Bilo bi jih preveč. Povest bi se raztegnila na veliko strani popisanega papirja, kar pa nam ne bi mogoče veliko koristilo za vzgled in posnemanje. Glavno je, da povzamemo in posnemamo vrline pokojnika, pa naj se udejstvujemo kjerkoli v življenju. Posnemaj-mo njegov mirni in ljubeznivi značaj. Ljubezen do bližnjega, dobra volja, delavnost in pa globoka vera v Boga. To je načelo, po katerem je živel naš pokojnik, to je vredno, da si vzamemo za vzgled in spomin. Prepričan sem, da je Bog poklical svojega služabnika pred svoj sodni stol* pripravljenega. Saj je izvrševal v svojem življenju dve poglavitni zapovedi. "Ljubi Boga iz vsega srca" in pa v drugo, ki je tej enftka "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe." Saj vse drugo kar storiš, želiš in govoriš je v tem zapopa-deno. Lep spomin je zapustil po- kojnik med svojinn prijatelji, ki mu ob odp^ bu danes nemo stoje molijo k Bogu: "M mir in pokoj o gospofl John Delavec, inflac zadružništv v* : Delavec podpira v sistemu, ki mu z leV0, sno pa nazaj vzame menjavi še nekaj kajti kjer se izgubi svoboda, je drug bore malo vredno. jamete, vprašajte ™ Rockefellerje, kaj ^ denar ali glasovnih je jasen. Gornje izgleda, kot prav nobenega P0111 ako površno pogled*"1! glejmo temu konju z najdemo? O j ti fl1" INFLACIJA! Veste To ni nič drugega OBUBOŽEVALNI F ZA DELAVCE, še mače, dela dosti, je Tok svetovnih ^ že in zahteva, da si*1" si povemo odkrito Pri nas bo z marši*, jo tako kot v Anglijl bodo največ rabile čet, za transport drugega materiala v nazaj, in bore m^0 druge življenske Pri tem ne mislim f* Je bil !o spozna ^mod * In p /unje za 0 dni sta; "Wakov, I Iti so se do me »cil ni® solin. Pomnožite da bo zaseglo ne S' lin, ampak tudi na in obleko, in evo t .„ . . T/ t S* tO dH nje v izobilju! marinov, letal in P* ta" sti, ampak teh ne za zajutrek, ali Vs za nudelne v ju*11 Načrt je izdelaj S S je 3em si žlavi. so bile 2a Pesku za aniii z Gotice, 8 Posl( sPet toil o«es\ sem n 'as je !lo Jo Je da: 'zkopal ' z ■!Ve j* 1 rahle *loblje Neč0 i, ' dtftn ' kai r°Pavanje ?0r«je te i^duho, bi L6m j0 ijod0l: Jo n, K žene ** ime, Nai oči Je bi] sem s: usta t Si vode 0dPr tiščijo bliskovito „ Pametnim naj zfl^i dobro založijo z vs ko počaka mesec® Prvič bodo zagot^ do dobili in imeli dobili boste še P° nah, prihranili b°s. dveh do štirih te gram v aktivnost e-ovorit1 sit'** ' Dal Pil v Pesek se Pa Nke. ' i. 81 so h K in prepozno premogom bo se danes. Zadrug ko preskrbi gara" ler je čas. MI KOT DELA, SMEMO SPATI NASA URA, org^ močne zadruge vS $ Clevelanda. P of.-. .niz' V$ 'j A ■A prijatelji, orga»-y potrebno smo dii'e j polago z nasveti Jl') 28-letnih bogatih čas — organizira —kajti za lepim vy -de tudi slabo, in zbirajo v ogrom^1 paj! . yv Joseph A. SlS . nPP ZADRUŽNI Pu i 'edj, 0 Allj ■th, Je 1VUI)I° t ■• lila '< Je ods sk Jez J * me si? TJ '«> C. H ' ' 5)1 Vi Je 'V boi K sen d; v!>r#i i a Je pr if^U , S Sem VPet ji ^il J fi??V2 A*** ' vi1 > se * ^ X > N mi jodp^ oje i» Daj 15 John Taci Jštvo rai! U nico; t, kot poi^ SATAN IN IS K A R10 T Po nemškem Izvirnika K. Maya I z Je bil ves zabuhel, da spoznati, ali je moški £ a' modra ruta je zakri- (i e' hi pred glavo je le- itCunJe zavito dete, more- 0 dni staro. Ni se genilo. :Kor;' o, ki ikon So se ga lotili mrha-aJ do kosti so ga že Sme je stresla. glavr s konja in se sklo- ■a in 1 vakov v stran je ležalo s levo ime.1 aj * ibi ^ Irug« >. ' jjof^ bile zaprte, človek, ki zif! . zak°Pan se je oči-2 dInil za nekaj trenut ialmotice, cul topot kopit, 8. Poslednjimi močmi, gj.et onesvestil. sem naglavno ruto. sje so se usuli iz ju # i fl" fee se i, j ati i sta"' k, to m rsi^' ngl'11, ile »rt J"? ala nalo ke t imsJ1 te to J lia it ne pa ihi. ifr este^ J* dalo rešiti, če sem rega » be] Pal s čim —? sil fl^ z rokami. Pesek j® bil trdo sphan, glol)];lllejši, ko sem pri-do^ ie^0Je' Žensko so zako-Bta!' kar mi je olajša- 8orn Ko sem od" pazdJe telo> sem jo pri-j0 utm. krepko poteg-ei; emm m sunkom "'|0žii Peska- V bilaSem j0 tla. Obleče-)t v d°lgo dopetno ha-. Jo nosijo revne 'be- [£žene trebiti • g dvajset let Wv lmela, še vedno je Naj ^ bila Potipal sem ojijSem si otroka. Deček onetnJG imel zaprte, tako ' stim°Se1' da se genil ni< Po]n s sedla izvotljeno Usta °r,V?de'in j« vlil deč- %rl je oči. Pa ka-■lafc fl»* 1 „ enica je bila pre-'u'kasto II ito v zado; z vs£ sece otovl, eli & > P°„ bos' tedn ost \ riti "" sit"0' rai^1 Dal Pil kožico, slep sem mu še vode, , Pa spet zaprl oči, \ * zaspal. * Sita TI- d , vsef ;ih vrnila t m in rd^ SisP ?ot J* v>; 1 m iif > v Pesek ^harji so se spet ipl fu jia i :ošček 'r 86 trgali 111 pU" ■h. e- Ogaben prizor. p0 Puško in ustrelil so hrip avo vrescec Po zbudila žensko, zagledala dete, -Je edj •*' lri zastokala: WelJ.ja 'Hah - ja '1-, ' H Moj otrok — AHah —! Moj ot- led; tfuvu^.krog sebe, za- bolestno krikui-ods] sk°čiti na noge, v'delH bosti sesedla. Meje sem za njo. spomnila na Vzkliknila je: sklepal, da se zločin tisti dan ni zgodil. Vrnil sem se k nesrečnici, pomirila se je. Vprašal sem jo: "Srce ti je težko, tvoja duša je ranjena. Rad bi ti privoščil miru, ne izpraševal bi te. Pa moj čas je omejen, nisem sam, čakajo na mene. Rad pa bi le vedel, kako ti naj pomagam. Mi boš odgovorila, če te vprašam?" "Vprašaj!" "Ali je bil tale mrtvi človek tvoj mož?" "Ne. Starček je bil, prijatelj mojega očeta." "Katerega rodu si?" "Rodu Ayarov." Začudil sem se. "Kaj pa počenjaš na ozemlju rodu Ayunov, ki vas smrtno sovražijo —?" "V Nablumo sem romala s temle stračkom, ki *ga je Allah poklical k sebi." "Misliš razvaline pri Nablu-mi, kjer je grob čudodelnega marabuta?" "Da. Na njegovem grobu sva mislila moliti. Ko mi je dal Allah tegale otroka, je prišel slep na svet, pa sem se zaobljubila na božjo pot h grobu svetnika, da bi dal otroku luč njegovih oči. Tudi starček, ki me je spremljal, je bil slep na eno oko in je tudi mislil potovati v Nablumo, da si izprosi zdravja. In moj gospod — mož — mi je dovolil, da smem potovati z njim." "Kako pa da si potovala po ozemlju Ayunov? In zakaj si nisi poiskala varnejšega spremstva?" "Kdo bi me bil spremljal? Revni smo, ne moremo si naročiti številnega spremstva." "Tvoj mož ali pa oče bi te bil lahko spremljal!" "Saj sta mislila. Pa prav ti-stikrat je izbruhnil spor s pašo. Vsi moški so se morali pripraviti na vojsko. Moj gospod in moj oče bi bila veljala za bo-jazljivca vse življenje, da sta šla z menoj mesto na vojsko." "Pa bi bila počakala z ro-i" Poziv Jugoslovanskim vojnim veteranom V nedeljo, 24. avgusta se vrši ena najbolj važnih sej Jugoslovanskih vojnih veteranov. Seja se vrši ob 10. uri dopoldne v Knausovi dvorani 6127 St. Clair Ave. vogal E. 62. St. Namen te seje je, da se napravi kako akcijo za pomoč od vojne prizadetih Jugoslovanom, ki trpijo v borbi, ki se bije med demokracijo in nasiljen. Zato so vabljeni in prošeni vsi vojni veterani, da pridejo na to sejo, ki je kakor rečeno zelo važna. Pridite vsi. Za Post Jadran št. 3 A. Y. L. Franjo Lavrič ,predsednik. Jože Grdina, podpredsednik. N. K. Bobich, tajnik. -o- Nemški pisatelji o svojih pradedih Jezdec Kje je »čli se •a n Je' zagledala mene n°ge. Omahovala ■o*1 i je gledala in si? 1*'.' sil11, kateremu rodu 0°Jevnik rodu Ayu- ^e j. • tujec °j se me! Nisem ; twsem' od daleč sem ba 1 ti bom sit Sedi t a. Dal ti bom vode la Je m vode ■ pr°sila in se spet lil Efč lM pU Ji tikvo. Pila je HPh s»«tin jo izpraz" ^ u-z J Je ušel pogled srozo 13 rila u"6 je 0brnila a obraz z rokami J.°» ni mi odgo- k / J} bodo olajšale J, Pil i. ;lslil- pustil sem S u truPlu k 3e bilo, posta o>le, V lobanji so ^dkN ^ PO tleh. fudii ni bil° videti" rahP,Puščavski pe-' \n sipek, naj- VSa, dviSne in zasu- ^ Bled v nekaj ''ko sem lahko le se !iln0 v®tri m le manjem i . "Nisem smela. Zaobljubila sem se, da bom započela romanje ob gotovem času, pa nisem smela obljube prelomiti, ne bila bi uslišana." "Pa bi bila vsaj ne potovala po sovražnem ozemlju!" "Saj nisva mislila. Dobro sva vedela, kake nevarnosti naju čakajo na potu po ozemlju Ayunov, zato sva se mu izogni-a na jug in potovala po ozemlju Meidžerov, ki so naši prijatelji." 'Kako pa sta prišla v tele nevarne kraje?" "Ko sva se vračala. Moj spremljevalec je bil star in slaboten, potovanje ga je utrudilo, pravil je, da ne bo več vzdržal dolge poti na jug, pa sva krenila naravnost." "Neprevidna sta bila! Tvoj spremljevalec je bil star, pa vsaj moder in previden bi bil moral biti! Pot ga je utrudila, seveda, pa saj bi se bil lahko odpočil pri Meidžerih." "Tudi sama sem tako pravila, pa. dejal je, da so romarji nedotakljivi, da jih nihče ne sme napasti, da tako pravi koran in vsi razlagalci korana da tako pravijo. Med romanjem mora počivati sovraštvo." "Poznam tisto postavo, velja pa le za romanje v Mekko, v Medino in v Jeruzalem, za druga potovanja pa ne. In koliko jih je, ki ne prizanašajo niti romarjem v sveto mesto Mekko!" "Tega nisem vedela, sicer bi ne bila šla z njim na nevarno pot. Tudi sam menda ni zaupal postavi, potovala sva le ponoči in po dnevu pa sva počivala. In srečno sva prišla mimo taborišč Ayunov." (Dalje prihodnjič) Med nemškimi pisatelji, pesniki in učenjaki je cela vrsta mož, ki so silno obogatili nemško kulturo, ki pa kljub vsemu temu v svojem rodovniku ne morejo izkazati niti enega prednika nesporno nemške krvi. Ta zanimiva okoliščina je v tesni zvezi z zgodovino Nemcev in njihovih sosedov. Od 10. veka dalje je nemštvo stalno prodiralo na slovenski vzhod in jugovzhod ter si podjarmljalo slovanska plemena drugo za drugim. Nesložni slovanski rodovi z rahlo državno organizacijo se niso mogli z uspehom ustavljati nemškemu pritisku, ojačenem s čvrsto fevdalno uredbo. Del teh Slovanov je bil iztrebljen, dočim je pretežna večina ljudstva postopoma vto-nila v območju tuje politične sile ter višje zap^dne kulture, ki je iz tega vira zajemala svojo pomladitev ter obnovljeno moč. Leibniz, Lessing, Treit-schke, Nietzsche in legion drugih nemških kulturnih delavcev nima nemških pradedov. Nekateri izmed teh mož so svoje slovansko preteklost priznavali. Znano je o Nietzs^he-ju, da je trdil o sebi, da je potomec ponemcen'ih Slovanov, 1)-lozof Treitschke je priznaval, da izhaja iz rodu čeških plemi-čev Trickih, za Lessinga vc.oo, da se je še njegov oče, lužiško-srbski pastor v Kamenici, pisal enostavno Lesnik in takih primerov je med 80-milijonskim nemškim narodom mnogo. Tudi naše pokrajine so v tem pogledu obilno prispevale k veličini nemštva, saj so v zgodovini našega ljudstva cela stjle tja, ko se je mogel naš človek udejstvovati edino v nemščini in v nemškem kulturnem svetu. Do mala se je ta doba vleKla skozi do osvobojenja. Obmejne prilike pa so tako zaostrene, da se med Nemci naše bližnje soseščine nikoli ni našel človek, ki bi bil tako širokogrudno pri znal svoje slovansko poreklo kakor sta to storila Nietzske in Treitschke, pa to v ničemer ni škodovalo njunemu nemštvu Izjema med Nemci naše najbli žje soseščine je pisatelj Fride rik von Gagern, ki se je rodil in zrastel na naših dolenjskih M o kricah. Napisal je Nemcem že cel niz del, v katerih obravnava krasoto naših krajev in posebnost našega človeka. Morda je Gagern ravno v tem okolju začutil in spoznal, da se tudi po njegovih žilah pretaka slovanska kri davnih dedov. Mož to dejstvo odkrito priznava t-r ugotavja, da to rodu nikakor ni bilo v škodo, ali v sramoto, marveč smatra slovansko primes za obogatitev. V svojem velikem delu "Meči in preslice," pod čemer moramo razumeti, da predstavljajo meči moško, preslice pa žensko linijo njegovega rodov nika, opisuje začetek svojega rodu, ki sega krajevno na baltski otok Rujano, časovno pa pod konec 13. stol. Gagernov nemški prapraded je prišel na Rujano iz krajev dolnjega Rena kmalu potem, ko so Danci porušili slovansko državno tvorbo na otoku in se je domači knez Vitezslav zatekel pod vrhovno oblast nemške države. Potomci prvega zgodovinsko ugotovljenega Gagerna nosijo že slovanska imena Pribislav in Tezlav. Pisec sklepa ne brez verjetnosti, da se je njegov pra-ded priženil v kako domačo slovensko plemiško hišo, ki si je s tem pridobila zaščito pred drugimi vsiljenci. Nemec sam pa je z ženitvijo dobil nekako pravno podlago kot lastnik dotič-nega posestva. Pisatelj Friderik von Gagern je bil nedvomno presenečen nad to ugotovitvijo, ki dokazuje, da je on po ženski loži skoro nesporno slovenskega izvora. Mora pa se reči, da se je moško pomiril z dejstvom. "Redek Nemec," pravi, "ki nima nekje v davnini kake slovanske krvne primesi. Slovani so dobrodošli, vsega ponosa in hvaležnega čaščenja vredni predniki. Tudi oni so se hrabro in zvesto bojevali za svojo zemljo in za svoje bogove, tudi oni, o katerih večji poštenosti, natančnejši snažnosti, milejših običajih, plementejšem gosto-ljublju in celo boljši kuhinji vedo mnogo povedati razni mi-sionarski letopisci, so hrabro aranili svoje kraje in svoje črede. Oholost zmagovalcev jih je ogorčila in užalila, germanski živelj jih je potiskal z enega položaja na drugega, jih zatiral in zatemnil. Za svojo privezanost rodni grudi, za svojo bolest, za svoje čustvovanje in izbruhe ne zaslužijo graje. Sam po sebi je Slovan v svojem bistvu blag in daber. ;Od vseh arioevropskih bratov nemara n a j n e dolžnejši, najmirnejši, naj,boljši. Iz sebe samega ni svojim bratom prizadejal nič iudega, nič prokletstva vrednega: niti smodnika, niti strojev, niti tiska ni izumil, zato pa je dal človeštvu pesem in dušo. V krščanstvu je slovansko bistvo dobilo svojo potrditev, svojo izpolnitev in svoj izraz. Zaradi slovanskega pokolenja tedaj nič nejevolje in jeze, vsi ne moremo izhajati ravno od Hermana Tevtoburžana." Ta izpoved nemškega pisate-ja je nedvomno zanimiva ravno v današnjih časih, ko je ro-doslovje doživelo tako visoko veljavo in se na čistost krvi polaga taka silna važnost. Ga gern ponovno poudarja, kako dragoceno dediščino je nemški živelj prejel ravno od slovanske strani svojih pradedov: "Ne sramujmo in ne jezimo se, kajti mi Nemci, ki smo dovolj svojega semena posejali po raznih deželah in tudi med raznimi ljudstvi, imamo mnogo razlogov, da smo hvaležni svojim slovanskim krvodajalcem, marsikake darove, marsikake pobude in dopolnitve imamo od njih. Končno je treba omeniti — kot simbol osvete in pomi-rjenja — da je rajh ravno pod imenom enega izmed slovanskih narodov prvič našel svoj nordijski tečaj in rešilno nordijsko smer." Pisec misli najbrž Prusijo, ki je zedinila Nemce, bila ogrodje rajha in naposled privedla Nemčijo do sedanje mogočnosti in veličine. -o-*— POSEBNOST Za petek in soboto posebnost en zaboj (case) $1.65 6% Michigan pive. Prinesite ta oglas s seboj in pridite ponj k EMERY'S 961 Addison Rd. Liquor, Wine & Beer Odprto do 2:30 A. M. (197) Hiše naprodaj Hiša za 2 družini, 5 sob vsaka, 2 garaži, v sredini collin-woodske naselbine. Cena pod $6,000, kar je zelo primerna cena. Hiša za 1 družino, 5 sob bungalow, vse v enem nadstropju, garaža; lot 40x163; cena komaj $3,250. Za nadaljne informacije se obrnite na B. J. Hribar 954 E. 144. St. GLenville 2500. (197) Delo dobi Starejša ženska dobi službo za hišno gospodinjo pri družini, ki ima samo enega otroka, a oba zakonca delata. Dobra plača in dober dom. Pokličite: IVanhoe 0748-W. (197) V najem Odda se v najem trgovski prostor v slovenski naselbini; pripraven je za beer parlor, ker je tu že star prostor za točenje pijače. Naslov se izve v uradu tega lista. (198) SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 38c Fresh Selected Eggs, Doz...............32c White New Potatoes, 15 lbs.............28c Free Stone Peaches, 9 lbs...............25c Pure Cane Sugar, 10 lbs.............55c Golden Ripe Bananas, 4 lbs...............25c Quaker Farina, 2 boxes 15c Cold 6% Beer At a Low Price SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 DRESSMASTER ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ model 67-107 White električni šivalni stroj, izdelan iz finega orehovega lesa. Ko se zapre, je pripraven za pisalno mizo. Cene so od 4495 naprej v NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE." __819 E. 185. ST._ Sobe v najem Odda se 4 sobe v najem; spodaj, furnez. Za pojasnila pokličite ENdicott 5352. (197) Lepo sadje naprodaj Naprodaj imamo češplje in Bartlett hruške za prezervira-nje. Jako lepo sadje. Pridite ponj, dokler ne poide. Valentin Mavko North Dayton Rd. Route 84 Madison, O. (197) Radio naprodaj Proda se radio, modela Majestic; cena samo $10. Vprašajte 1331 Giddings Rd., bliz cerkve sv. Frančiška. (197) Hiša je odprta Bungalow 4 sobe na 19404 Chickasaw Ave. bo odprta v nedeljo za ogled od 2 do 7 popoldne. Kupi jo samo nekaj gotovine, ostalo kot rent. L. Petrieh 19001 Kildeer Ave. IVanhoe 1874 Imamo več eno in dvodružin-skih hiš naprodaj. Na svidenje v nedeljo! Dobra investicija Radi smrti v družini se proda po zelo nizki ceni poslopje, v katerem je dobro idoča gostilna z licenco D-l in D-2 ter dobro vpeljana brivnica in stanovanje. Poslopje se nahaja na zelo prometnem prostoru, V gostilni so tri biljardne mize m sploh vsa gostilniška oprema, ravno tako je tudi brivnica popolno opremljena. Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O. ali pokličite lastnika Ivanhoe 5538-W. (197) BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 6 sob spodaj, 6 zgorej, 2 furneza, garaža, vse v dobrem stanu; nizka cena. Podrobnosti se dobi na 6106 St. Clair Ave. (Aug. 20, 22, 27, 29) Ignac Slapnik, st CVETI IČ AR 6102 ST. CLAIR AVE. HEndernon 1128 GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) Naše posebnosti! London Ham, lb...................29c Očiščeni piščanci, lb.............33c Veal steak, lb.........................39c Ground meat, lb...................19c Govedina za juho, lb.............12c Fina kava, 3 lbs...................45c Ivory Soap, 2 ........................10c Olje No. 77, gal...................1.15 Jack Frost sladkor, 25 lbs. -1.45 Moka 241/2 lbs.......................83c Mleko, 6 lg. cans ..................43c Se priporočam L. Oswald 17205 Grovewood Ave. —Gozdni požar na Miklavževem hribu. Ob 3 popoldne so otroci zanetli požar v kapucinskem gozdu na Miklavževem hribu. Ogenj je zajel več kv. metrov lese, vendar so gasilci požar pravočasno lokalizirali in pogasili. Škoda je malenkostna. Zavarujte hišo! Zavarujemo vam vašo hišo ali pohištvo, pa tudi vaš avto. Zanesljiva postrežba. John Prišel 5908 Parkgrove Ave. KE 1934 KE 2473-R (Fri., Tues., Aug. 16) SPECIALIST Mi imamo vsake vrste gradbeni material, toda mi sami ne gradimo. To je delo mizarjev in zidarjev. Toda ako ne veste, kako bi dobili stavbenika, pokličite nas in mi vam bomo dobili zanesljivega človeka. Etovažamo zastonj—na odplačila. fHE WEST END LUMBER COMPANY "Popolno skladišče za stavbenika" Lorain Ave. pri W. 73. St. MElrose 7084 Monroe Ave. pri 25. St. PRospect 2620 4123 Pearl Rd., blizu Broadview SH-3550 4520 W. 130. St. (Settlement) CL-2762 ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc. <>016 St Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 BRAZIS BROS. SALE $Jg.95 OVERCOATS TOPCOATS 3uy new at last years price and save. Close outs Suits, Topcoats $16.95 MALI OGLASI Išče se žensko Išče se mlajše dekle ali pa starejšo žensko za hišna opravila. Dober dom. Plača po dogovoru. Vprašajte na 956 E. 185. St., telefon IVanhoe 7330. (x) Odprtija gostilne Cenjenemu občinstvu naznanjava, da bo v soboto 23. avgusta odprtija gostilne Za to priliko bomo servira-li fino kokošjo večerjo po 50c krežnik, od tretje ure popoldne naprej. Na razpolago bo tudi fino žganje, sveže pivo in vino. Za ples bo igrala izvrstna godba. Pel bo tudi slovenski radio kvartet. Vabimo prijatelje in znance, da nas pridejo obiskat v soboto. Se/ toplo priporočava John in Fannv Simončič ml. 6524 St. Clair Ave. Odprto do 2:30 zjutraj Za dobra vina se vedno zglasite pri ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 Made to Order SUITS TOPCOATS OVERCOATS $22.50 BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning;. — Popravljamo vse vrste furneze in boiler je., NOBENE GOTOVINE TAKOJ. | PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na J 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 Vpraša ite za naSepa zastopnika Štefan Robash NlC FREDF'LAČH*A DO OKTOBRA TROJ K A DR. FRANC DETELA "Gospodična, za vas storim tel je hčer in prepovedal na vse," je vzdihnil. "Oh, če bi se'ravnost vsako udeležitev. Osra-brigali vi tako za mene kakor j močena si je priznala Milica, za Vladimirja!" "Iz česa sklepate, da se ne?" je dejala tako mehko, da je vrgel Radivoj daleč od sebe svoja modroslovna načela in postal sentimentalen. Začel jo je prositi majhnega znamenja čis-lanja in pripovedovati goreče, koliko bi ji imel povedati, če bi ga hotela enkrat poslušati sama. "Oh, gospod doktor, kdo se more vam ustaviti!" je šepnila, mu stisnila roko in zbežala. "Boječa je," si je dejal Radivoj, ko je odhajal, in si gladil brado; "a premaguje jo srce. Naj pride zdaj Vladimir; kaj mi more škodovati! Kdor zna zabavati ženske, temu se ne ustavi nobena. To uči skušnja, moja skušnja!" Drugi dan je bil Radivoj že dopoldne pri Draganovih, kjer je dobil tudi Milico. Takoj je začel prigovarjati Vladimir ju, naj se pridruži plesnemu zboru. Vladi mir ju se je razveselilo srce. A varovati je bilo treba ugled, zato se je trdovratno branil. "Ce se premisli gospodična Milica," je dejal slednjič, "se premislim tudi jaz.' 'Zdaj pa sta začela oba pregovarjati Milico. Oh, v koliki zadregi je bila ta! Tako odločno je bila odrekla poprej zaradi Vladimirja in zdaj jo prosi ravno on, naj se skesa. Zmedena je bila, polila jo je rdečica in solze so ji silile v oko, ker je dvomila, ali so Vladimirjeve besede resnobne ali sama šala. Rada bi mu bila ustregla in bala se je, da se osmeši in da jo bo potem še manj čislal. A če odreče, se mu utegne zameriti. Oh, kdo bi vedel pogoditi pravo! Ko je tako ugibala in se mučila, je prijel Radivoj z eno roko njo, z drugo Heleno in uprizoril nastop slavne trojke in smeh po sobi. Potem je oddal plesalki Vladirairju in poučil, kako sč je treba sukati. Nastalo je splo šno veselje in vzajemna hvaležnost. Radivoju je vedel hvalo vsak posebej iz svojega tihega vzroka, gospod doktorand Radivoj pa vsem skupaj, ker so si dali dopovedati in mu pomagali izvršiti Irmin ukaz. Vesele nade so se budile v vseh srcih in sijale iz vseh oči. Strme je sklenila roke gospa Stojanova, ko je došedši zagledala to rajanje. "Milica, ali je predpust?" je vprašala nejevoljno. Milica se je oklenila okrog vratu in začela prositi, naj ji dovoli plesati trojko. Gospa se je branila. Da jo bo Milica, resna, morda Milica, katerikrat prosila kaj takega, tega se ni nadejala in tem manj všeč ji je bila 'prošnja, ker je slutila, da postane še nejevoljne j ši mož. Z Milico sta prosila Radivoj in Vladimir in nazadnje še Helena z materjo. Stojanka je menila, da se mora poprej zgovoriti z možem in odpeljala hčer domov. Materina slutnja ni bila prazna. Gospod Stojan je bil ja-ko hud, ko je slišal o plesu, oš- da se ji godi prav, in se kesala. A kmalu so jo obšle druge misli in jo nadlegovale, naj ne zamudi prilike, naj ne zavrne Vladimirjeve roke. Jokala je na tihem, premagovala se in se obrnila slednjič do dedka, naj ji on izprosi dovoljenje. Za vzet jo je gledal gospod svetnik, zmajeval z glavo in vprašal, če se ne šali. Njej pa so stopile solze v oči in začela ga je prositi tako milo, da se je moral vdati "Kaj le pomeni to!" si je dejal svetnik, ko je šel prosit zanjo. "To je ničemurna norica!" se je hudoval oče. "Premalo ima dela, da ji prihajajo take misli. Zbebila mi bo še Anico." "Mlada dekleta se morajo razvedriti," jo je branil gospod svetnik. "Saj nismo Turki, da bi jih zapirali! Nekoliko sveta morajo videti, da ne bodo popolnoma napačnih nazorov o vračal tako mirno in samozavestno, da se je polotil Vladimirja velik nemir in mučna razburjenost. Ljubosumno je opazoval pri plesu, katerega se je začel vestno udeleževati, Ir-mo in onega in jezilo ga je njiju predomače, prezaupljivo vedenje. Šepetal ji je Radivoj na uho, se skrival za njeno pahljačo, namesto roke ji je podajal zdaj mezinec, zdaj pazduho. Neznosno! Ce on ne ve, kaj se spodobi, zakaj ga ne zavrne ali pol desetih, že dere gor in ostaja do poldne." "Meni se zdi tudi čudno," je dejal Planinec s takim poudarkom, da je Lovro odprl oči in prebledel. Razburila ga je grozna slutnja. Tako mirno, brezskrbno, veselo je bil začel živeti; srečo je imel pri svojem delu in ljubili in čislali so ga vsi, ker ni nikogar sovražil, nikomur škodoval, nikomur nagajal. Staršem je bil posebno ustregel z zatrdilom, da bo snu- ona! Nekoč se že ni mogel vzdr-, bil Anico Stojanovo. Ta zade- žati in pogodrnjal je nejevoljen proti baronu, ki bi bil moral biti prav za prav isto tako hud. A ta je zmignil zaničlji-vo z rameni in mrmral, da naj piše, kogar peče. Vladimir se je ugriznil v ustnico, hud nase, da se ni obrzdal, da si je nakopal tak razžaljiv opomin. "Ce me črti baron," se je tolažil na tihem, "imam še upanje." Hladna baronova mirnost mu je imponirala in začel ga je posnemati. Dosegel je vsaj to, da se mu je tem prijazneje nasmehovala Irma. Radivoj pa ■ mu je privoščil to srečo, kakor va se mu je tudi zdela že tako rekoč dognana. Saj je bil na Pristavi po'polnoma domač, prihajal je, kadar se mu je zdelo, prisedal, kjer je bila zbra na rodbina, in govoril o rodbinskih razmerah. Gospod ga je hvalil ali grajal kakor svojega sina, gospa ga je prosila zdaj pa zdaj kake majhne usluge in Anica mu je bila že nadela štre-nico na roke, ko je zvijala klobčič. Ali ni to že popolna zaroka? Zdaj se je spomnil, da še ni snubil, zdaj, ko ga je nemara že prehitel Radivoj. "Oh, ženske, ženske!" je zopet tar- gospe Maj er j eve, a privoščil s pokroviteljsko dobrodušnostjo, da se je na moč jezil Vladimir. A ne samo Vladimirja, tudi nekoga drugega je močno vznemiril zmagoviti Radivoj. "Lovro," je dejala nekoč sestra Metka, ko je bila z možem v Podkraju, "ne vem, čemu ho-življenju. .Vsak človek si želi di Čukov dijak dan na dan na tudi odlikovanje od gospoda in | nal Lovro. Da je lahkomiselna, vrstnika in starost je dolgočasna mladini. Mladi svet mora poskočiti in naj poskoči, da je le vse v poštenih mejah. Jaz sem varuh in porok za Milico. Pavel, ne boj se zanjo! Ona je poštena, blaga, zlatega srca." "Anica je mnogo pametnejša." "To se ti zdaj tako zdi. Anica je mlajša, bolj otročja; a če se ji ne ljubi plesati, zaradi tega ni boljša. Roditelji greše, če nimajo vseh otrok enako radi. To je krivica, ki hudo boli in budi v slabem srcu zavist in sovraštvo." Gospod svetnik je začel naravnost očitati zetu in hčeri, da sta trdosrčna, da ravnata grdo s svojim najboljšim otrokom; on da ne more tega več gledati in prenašati. Zapre-til jima je, da bo ostavil Pristavo in vzel Milico s seboj, če se ne poboljšata. Gospa je živo ugovarjala, da bi bila Milica res tako dobra; gospod Stojan je godrnjal, da ne znajo stari ljudje več vzgajati otrok;»zma-£al pa je gospod svetnik. Da bi smela iti Milica na Mlako učit se plesanja, to se ni dovolilo, a doma se je smela vaditi. Začele so se vaje. Kadar je prišel gospod doktorand Radivoj z Vladimirjem ali tudi s Heleno učit, je gospod Stojan ?rdo gledal in šel s pota, gospa je prisiljeno prijazna sprejemala goste; gospod svetnik pa ni samo prihajal k vajam, ampak Milici na ljubo se začel tudi sam učiti trojke in se sukati po Radivojevih ukazih. Ta lju-bav je poleg sladke nade, ki je tlela v dnu srca, tolažila Milico v bridki žalosti zaradi hudih pogledov in trdih besed roditeljev, ki sta ji očitala lahkomiselno ničemurnost. XII Ravna pot najboljša pot. Nar. pr. Radivoj pa je premišljeval sam, kdaj bi snubil Irmo, in se posvetoval o tem tudi s prijateljem Vladimirjem, ki se je s kislo prisiljenostjo iz njega norca delal. Radivoj ga je za- Pristavo. Kakor je ura devet posvetna Irma takšna, to ni čudno; toda Anica, dobra, pobožna, pridna Anica! Kdo bi si bil mislil! Zgolj vesela nedol- janovi so mu bili vzor poštenosti in modrosti. Ali ne vidijo, da Radivoj nima poštenih namer? Saj on ne ljubi nikogar razen samega sebe; norca se dela iz nesrečnega dekleta in maščevati ,se hoče nad njim, nad Lovrom, ki mu ni hotel več posojati. Kaj pomaga vsa zunanja sreča, če je srce bolno! Prvi večer je tako pretarnal nesrečni mladenič. Noč pa rodi dobre misli. Drugo jutro je že trezneje mislil in sodil. Dejal si je po pravici, da so vse le slutnje in domnevanja, da se je treba prepričati o resnici. Navsezgodaj je bil že pri Planincu. "Ali je že šel mimo?" je hlastno vprašal Metko. "Kdo?" "No, on, Čukov!" "A tako! Ne še. Gotovo še spi, ker so rajali sinoči pri Ma-jerju do polnoči." Lovro je vzel knjigo v roko in sedel k oknu, skozi katero se je videlo pred vrata Cukove hiše. Tu je prežal in se na tihem jezil, da se drzne njemu storiti kaj takega človek, ki mu je dolžan čez dve sto goldinarjev. In kakor bi hotel Radivoj dražiti Lovra, ga ni bilo pričakati. Slednjič se je prikazal. Lovro se je umaknil od okna in gledal kavico! Eno bo obdržal v roki, sti, po katerih sami da bo mahal z njo, ker tako je imenitno. Ščipalnik si popravlja in gleda okrog, kakor bi hotel povprašati: kako se imenuje ta kraj? Z rutico si briše prašek, ki se je predrznil prijeti se njegove brade." Oh, kako hudo je dela Lovru misel, da so dekletom všeč taki gizdalini. Radivoj pa je šel svojo pot, všeč sam sebi in ne meneč se za druge. Ko je izginil za ovinkom, je ostavil Lovro zasedo in sledil od daleč, da ga ne bi oni zapazil. Počasna Radivojeva hoja ga je hudo mučila, ker mu je začela nepotrpežljiva domišljija živo slikati nesrečo: kako Anica že težko čaka Radivoja, kako ga bodo obsule ljubeznivo- koprnela Lovrova "Drzen mora biti čl«f doseže," si je bridk« pokimal z glavo. Ko-' Radivoj v gradu, J{ Lovro korak; nemi" prenašati več in hit1"0' rala odloČiti njeg«f Cim dalje hitreje K gradu je preskC stopnic in hitel Pr od koder mu je šum na ušesa. Pot;r jXAllfllPl pri vrata in v is^ ^VlH,^ razburjen prisopeP ^ERi§KAv vzeta se je ozrla A"^ mizi likala PeriloL« se mu je, zardela nJ1 ložila hitro prst (Dalje pri*10? "Panj e, da . - Uročil f: Afr*i Hitlei bo žnost ji sije iz oči; v srcu pa iz zatišja svojega smrtnega so-taka kača! Na koga naj se še vražnika. zanese človek! In njega, od- "Ha, kako gre," je sikal, "ka- kritega poštenjaka, je spodri- kor bi bil ves svet njegov! nil tak slepar, njega, graščaka, človek, ki ni nič in nima nič. Kaj mislijo vendar starši! Sto- "Cukovi so vsi taki," je dejal Planinec. "To je prirojeno." "Kako oblastno si natika ro- THE MAY COMPANY BASEMENT Šivajte in prihraniteI Ravnokar smo prejeli - čisto novo jesensko Blago zsk obleke $1 RAYON SUEDE JERSEY Tovarniški ostanki od 5 do 15 jardov dolgi! 50 in 54 inčev široko! Velika izbera novih jesenskih barv! Izvrstni za "robes," "jackets," obleke, itd. 39c "Kiltie" Woven Cotton Plaids 29c 36 in. široko. Velika izbera lepih barv! Jamčene stalne barve, ki se perejo! $1 Novo Crepe blago za jesenske obleke 88c id 39 in. široko! 85% spun rayon in 15% nova volna! Nove jesenske barve in črna! Fino, močno blago! Spun Rayon Wooltone 88c id 39 in. široko! Krasne nove jesenske barve! Jamčeno, da se pere! Ritz Square volni podobno spun rayon. Izgleda in se nosi kot volna! 69c Heathertone Spun Rayon 50c Novi "heathertone spun rayon prints." v najnovejših barvah, čedno in trpežno blago! Se pere! 59c Spun Rayon Dress Plaids 39c jd- 39 in. široko! Pravi "plaids"! Pripravno blago za otroško obleko! Jamčeno, da se pere jd. 39 in. Spun Rayon "Serg-a-hed" 69c Jd Spun rayon blago, podobno serge, v veliki lzberih vsakovrstnih novih jesenskih barv! Močni robi in jamčeno blago, da se pere! 29c 80-Sq. Percale Print kratki kosi 19c Jd 36 in. Printed "Topmost Fashion" percale ... novi jesenski vzorci! 2 do 8 jardov dolgi kosi. Jamčeno blago, da se pere! 39-in. "Dusty-Tone" Woven Rayon Plaids 69c Jd Woven spun rayon serge plaids! Lepe kombinacije plaid barv. Močni robi in stalne barve. Jamčeno blago za perilo. Tovarniški vzorci - 54 in; Coatings & Suitings $f.39 £ $|.69 jd. Prvovrstno blago za suknje, obleke, in "suits"! Skoro dva kosa nista enaka — toda vsi so novo jesensko in zimsko blago! Zaželjene jesenske barve ter črna! Nova tkanina! Izvrstno blago za suknje, suits in krila! The May Co. COOL Basement vladi Tod; briška šinila di h». Pranc E* tam sv vleče v Nemčiji NAZNANILO iN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca ^ njamo vsem sorodnikom in prijateljem*d umrl naš ljubljeni, dobri soprog in oče Matija Zadeli Umrl je dne 1. avgusta, 1941, v s1 61 let. Pogreb se je vršil dne 4. av£ilS, Joseph želetovih prostorov v cerkev f | rije ter od tam na Calvary pokopališč' smo ga položili v naročje materi zemlJ1, Naša želja je, da se najlepše za ^ j vsem, ki so položili tako krasne vence, i* dragega umrlega. Ta izraz ljubezni njemu nam je bil v veliko tolažbo. Dalje hvala vsem, ki so darovali maše, ki se bodo brale za mir duše P°^f< Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje bile brezplačno v poslugo pri pogrebu. „ diPloma 11111 ustva °svetovn r°PHe vse c ile>" Te K se nil evati, 0<3%)in v velikerr Pike vrŽaV£ lit . 1 jih \ It , Jibilo s *** dru lga ame t se*ta: V Chu •i* 111 V Baj H) od S* J Je ^ za s 1 Ki d * ame akci S: »ln , žalujoči ostali: >>ke 3e cele Najlepšo zahvalo tudi izrekamo onim, ki so prišli kropiti našega drag* proga in očeta, kakor tudi vsem, ki so ga 'r| mili na njegovi zadnji zemeljski poti n^" pališče, ter pogrebcem, ki so nosili krst° Hvala Joseph žele pogrebnemu za vzorno urejen pogreb in vsestranski ^ bi Sg boljšo poslugo. Hvala čst. g. g. pri cerK , ii v2ettl)0ra Marije Monsig. Vitus Hribarju in Rev- rJ je ^J >uv< JBaragi za obiske in opravljene NhtP,Cel°v obrede. «f u, , H(i • >t Posebno zahvalo izrekamo sosed1 .j} Jennie Mohorčič in njeni mami za vso ^Tova pomoč in tolažbo v dneh žalosti. Srijn- . i H0 pr Ti, ljubljeni soprog in oče, počivaj ^ Hi;'^61 ru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja- \ Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo ^ p0 stc ših srcih, dokler se ne snidemo enkrat & r!°stav.op ju večnega miru in blaženstva! oH 0 ^ a en, OrNa i "v sam ka: Ulj KATARINE, sop«"0; FRANK, LOUIS, ANDREW, 2. MARY poročena Sustarsic, STELLA ^ , 101,20( čena Zorman, KATARINE poročena $ j ANNA poročena Kovach, JULIA, hCl% ANTHONY ZADELL, J * V stari domovini zapušča sestro A*1 V Clevelandu, 0., 21. avg. 1941. f v VSI NA KATOLIŠKI SHOD! V nedeljo 24. avgusta je vaš dan! Vrši se na BRAE BURN PROSTORIH, 25000 Euclid Avv. pod avspi^ društev Najsvetejšega Imena slovenskih f ara: sv. Vida, Marije Vnebovzete,5 renca in sv. Kristine. J ^ Slišali boste zanimiv govor patra Kazimir ja Zakrajška, ki je pravkar d " naše nesrečne stare domovine. Govoril bo tudi sodnik g. Frank J. Lausche. ^ Bus bo vozil zastonj od 2 do 5 ter od 7 do 9 zvečer. Prosta zabava. ^ Malovašičeva godba. Govori bodo točno ob treh popoldne. Vabljeni ste vsi zavedni Slovenci iz Clevelanda in okolice. 111 %