Poštnin* plačana v gotovini Maribor, sobota 19. maja 1934 Stev. 113 leto VIII. (XV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Wr»tatHtvM ki Kpraam Maribor, M»»pc»9» MU tl / Talalea T»dta»W M40. aprava MU ta Kaja raxaa nadelja Ih prašnikov vaaM «laa ab 1«. tri / Valja aiasačno prajaaaaa m upravi a* po poiti 10 Ota, dostavljon aa dom 19 Dta / Opisal po »volka / Oglar« _ aprajeam tata ogtoata oddatak JrW v Ljofaljant , Paital Hako-ml ratam M. 11.400 7T JUTRA 99 Prepozno spoznanie Italiie Od poraza na Jadranu do kolonialnih stremljenj V zadnjem času doživlja Evropa zgodovinske dni rušenja velikih utopij, med katerimi se ruši najbolj usodno največja — razorožitev. Konec meseca maj-nika bo po vsej priliki tudi konec raz-orožitvene konference. Istočasno pa doživlja naša neprijazna soseda Italija tudi konec svojih velikih sanj o zavoje-vanju Balkana. S tem se zaključuje doba dvajsetih let italijanske zunanje politike, tiste politike, ki je povzročila Rimu največ bridkih razočaranj, porazov in škode. Dobro se še spominjamo, s kakšnimi nameni je šla Italija v svetovno vojno na strani velikih zaveznikov in s kakšnimi nameni se je po koncu te vojne napotila na mirovno konferenco v Pariz. S strastjo trmoglavke se je zagrizla v Jadran in Balkan. Hotela je spremeniti ta najpomembnejši odcepek Sredozemskega morja v italijansko jezero, hotela je odrezati narode zaledja od tega jezera, osvojiti Primorje, Dalmacijo in Albanijo, da bi iz teh pokrajin politično in gospodarsko obvladovala Podonavje in Balkan in se polagoma pripravljala na nadaljnje osvojevanje. Politiki daljših pogledov so že takrat vedeli, da je ta akcija Rima tvegana in skrajno dvomljiva. Obale Jadrana in pokrajine Podonavja ter Balkana niso neobljudene, ali le po redkih divjakih poseljene kolonije, da bi se dale kar tako zavojevati in eksploatiratl. Zato so ti Pametni in res dalekovidni ljudje svarili in mu nasvetovali, naj ne sili v tujo Posest in tja, kjer ne bo mogel ničesar zares pozitivnega doseči in naj si ne nakoplje nase sovraštva komaj osvobojenih narodov svoje soseščine. Govorili so, da bi bilo prijateljstvo s temi narodi dosti bolj doblčkanosno, kakor pa posedovanje delov njihovih pokrajin. Obenem so pa pokazali Italiji tudi edino pravo pot, pot v veliki svet, pot v k o 1 o n i j e. Njihov glas je bil seveda glas vpijočega v puščavi, in trmasta kratkovidnost Italije je napravljala Angliji. Franciji in Ja bonski samo neizrekljivo veselje, kajti med tem, ko je rimska diplomacija glodala trde in nerodovitne skale slovenskega Krasa In naše Dalmacije, je mirovna konferenca razdelila med druge vse bivše nemške kolonije do zadnje pedi zemlje. Tako je Italija naposled dobila Primorje, Reko, Zadar in Lastovo, zaprto na sl je s tem za vedno pot do src •Jugoslovanov in pot do zaledja na Balinu, dočim je v Albaniji izgubila tudi stvarno še tista ozemlja, ki ji jih je mi* rPvna konferenca dajala. Pozneje je hotel Rim popraviti svoj Poraz z vsidranjem v Albaniji, z ruŠe-"iem Jugoslavije in politično ter gospodarsko penetracijo na Balkanu. In dasi je moTda nekaj časa navidezno uspeval, je naposled prišel vendarle do enakega negativnega rezultata! Balkanske države se niso dale vpreči v rimski politični voz in so se naposled celo medsebojno sporazumele v docela protiitalijanski smeri. Sklenitev balkanske zveze med Jugoslavijo, Romunijo, Turčijo in Grčijo z vedno tesnejšim pritegovanjem Bolgarije, je zadala Italijanskim stremljenjem na Balkanu in posredno tudi v Podonavju najhujši udarec, katerega posledice bo svet šele postopoma do dobrega spoznal. Po tem usodnem porazu izgublja tudi Albanija svoj prvotni pomen za Italijo. Albanija je sama premajhna in preneznatna ter tudi gospodarsko in politično preveč pasivna, da bi mogla sama kot taka nekaj pomeniti. Resnično veljavnost je imela le dokler je služila za bazo nadaljnjega prodiranja Italije iia Balkanu. Z ustanovitvijo balkanske zveze je pa to prodiranje nemogoče in Albanija je nehala biti »Aufmarschge-biet«. Samo tako si lahko razlagamo tudi dejstvo, da je Rim sedaj ustavil Tirani Izplačevanje nadaljnjih kreditov In da kliče domov svoje Častnike. Kakor Amerika svoje baze na Filipinih, tako podira sedaj tudi Italija svoje v Albaniji! Velike utopije o razbitju Jugoslavije in zavojevanju Balkana je konec! Da je to res in niso le naše pobožne želje, je povedal te dni Mussolini sam s svojim člankom v londonskem dnevniku »Daily Telegraphu«, v katerem je napovedal akcijo za ekspanzijo italijanske politike, zlasti trgovinske, v Afriki in Aziji. Konkretno o svojih namenih sicer ni govoril, toda poznavalci razmer zatrjujejo, da se hoče Italija po porazu v Evropi vreči na Izvenevropske pokrajine. Od Anglije bi rada dobila Palestino, osvojila bi rada Džemen v Arabiji in prodrla dalje v Abesinijo. Mimo tega pa ponuja tudi svojo pomoč Angliji proti Japonski, obetajoč si od tega nekaj postojank na Daljnem vzhodu. Toda zdi se nam, da se podaja na to pot dosti prepozno; čas za to je bil med svetovno vojno in v Parizu za časa mirovnih konferenc! Takrat naj bi bila Italija pustila našo zemljo in silila v Afriko in Azijo, od katerih bi res lahko imela politično in gospodarsko korist. Mimo tega bi pa živela z Jugoslavijo in vsemi narodi Podonavja ter Balkana lahko v obojestransko plodonosnem prijateljstvu. Sedanje prepozno spoznanje Italije se nam zato zdi docela enako onemu Hitlerjeve Nemčije, ki je tudi hotela voditi »Boden-politik«, pa je spoznala prav nedavno, da je dosti koristnejša in realnejša, odnosno edino pravilna le »Koloni a 1-politik«. —r. Skrivnostni dogodki v Sofiji Blokada bolgarske prestolnice — Hišne preiskave in aretacije v masah — Akcija proti makedoastvujočim? DRAGOMAN, 19. maja. Davi ob devetih je prispela semkaj vest iz Sofije, da so vse ceste in ulice, ki vodijo v bolgarsko prestolnico in iz nje zasedle bojno opremljene čete policije in vojske. Prav tako je zasedena tudi vsa notranjost mesta. Hiše so blokirane in detektivi vrše hišne preiskave. Nihče ne sme zapustiti svojega stanovanja. Ves telefonski promet v notranjosti države, kakor tudi s tujino je ustavljen. Po cestah dreve o-klopni avtomobili z aretiranci iz vseh družabnih slojev, katere vozijo v zapore. Doslej je bilo aretiranih že več sto oseb. Blokada prestolnice bo trajala baje ves dan. Postopanja oblasti si ne more nihče razložiti in niti to ni znano, če je akcija naperjena proti komunistom ali proti makedonstvujočim. Točnejše informacije še manjkajo. CARIBROD, 19. maja. Po najnovejših zasebnih vesteh iz Bolgarije se zatrjuje, da je akcija vlade naperjena proti make-donstvujočim, ki so baje hoteli izrabiti sedanjo vladno krizo za prevrat, a je bila njihova namera v zadnjem trenutku odkrita. Vendar ta verzija, dasi je zelo verjetna, ni kontrolirana in potrjena. MlsPa Litvinova v Ženevi POGAJANJA ZA VSTOP RUSIJE V DRUŠTVO NARODOV. SEDANJE TEŽ-KOCE. IZJAVE IN KOMENTARJI. ŽENEVA, 19. maja. Nepričakovan prihod Litvinova v Ženevo je vse zelo presenetil. Temu prihodu se pripisuje velik pomen zaradi nadaljnjega razv. Društva narodov in razoroževanja. Zatrjuje se namreč, da je Rusija pripravljena vstopiti v Društvo narodov, če dobi soglasno povabilo. Temu se pa upirajo Švica in nekatere druge države. Litvinov konfe-rira zato z zastopniki velesil zaradi posredovanja v Bernu. Italijanski delegat baron Aloisi, je baje zagrozil švicarskemu predsedniku Motti, da se bo društvo narodov izselilo iz Ženeve, če se bo Švica upirala priznanja Rusije. Novinarjem je dejal Litvinov davi, da bo Rusija čakala tako dolgo, dokler ne bo dobila soglasnega vabila. Rusija želi podpreti politiko miru in se bo v ta namen ustanovil v okrilju Društva narodov blok držav, I mesto raziasnila. ki so proti reviziji. Na ta način hoče Rusija zavarovati svoje evropske meje, da bo imela proste roke v Aziji. PARIZ, 19. maja. Pariški listi pišejo obširno o prihodu Litvinova v Ženevo in naglašajo, da so ženevska pogajanja za vstop Rusije v Društvo narodov prvi rezultat Barthoujevega obiska v Varšavi in Pragi. BERLIN, 19. maja. Spričo pogajanj v Ženevi za vstop Rusije v Društvo narodov se stališče Nemčije še ni nič spremenilo, ker se evronske zadeve v Društvu narodov brez Nemčije tudi po vstopu Rusije ne bodo dale tako rešiti, kakor zahtevata mir in obnova Evrope. Opozarja se pa tudi na nevarnost politike blo kov, ki bi položaj še bolj poostrila, na- Predsedniške volitve . na Češkoslovaškem RAZPOLOŽENJE MED STRANKAMI. PROTI MASARYKU BODO GLASOVA LI SAMO KOMUNISTI. PRAGA, 19. maja. Pred volitvami novega državnega predsednika se vršijo vesti, da bodo vse koalirane vladine stranke složno glasovale za kandidaturo dr. Masaryka. Vodijo se pogajanja tudi s slovaško ljudsko stranko, naj bi tudi ona glasovala, vendar pa so Slovaki stavili dva pogoja: prvič, da se priznajo pitzburške punktacije in drugič, da se pomilosti dr. Tuka. Vlada teh pogojev ni sprejela, ker stoji na stališču, da volitve državnega predsednika niso političen akt in se zato ne morejo postavljati nobeni pogoji. Nadalje še ni točno, kakšno stališče bodo zavzeli pri volitvah nacionalni demokrati. Madžarska nacionalna stranka, madžarski krščanski socialisti, Nemci na Slovaškem in pristaši Striber-nega so sklenili oddati bele glasovnice, Nemški nacionalci se sicer še niso odločili, pričakovati pa je, da bodo glasovali za Masaryka. Kakor izgleda, bodo proti Masaryku glasovali samo komunisti. Obsodba iniciatorja atentatov i Ponesrečen italijanski manever Dunaj, 19 maja. V procesu pred beo j ŽENEVA, 19. maja Italijanski delegat Srajskim sodiščem za zaščito države (v Ženevi taraAtoM J.»vatosi-hroti trem hrvaškim teroristom Orebu, ,am n0V na . a T ^ razorozitve-Degovldu in Podgorelcu zaradi poskuše- nega vprašanja. Po tem načrtu bi se "ega atentata na jugoslovanskega kralja akcija omejila na štiri eiesile, t. J. na v Zagrebu je bilo mnogo govora tudi o j Italijo, Anglijo, Nemčijo F ancijo, kot nekem Vladimirju Singerju, ki naj bi bil posvetovalni sili pa bi se pritegnili se 1)0 Izjavah obtožencev duševni vodja po-; Poljska in Amerika. Rusija, Japonska, dušenega atentata in ki je izročil Orebu j mala antanta in ostale manjše države bi "oklensko stroje. Singer, ki se Je skrival se popolnoma izločile. Namen Italije je "n Dunaju pod napačnim imenom, je bil časa procesa aretiran. Pri hišni prebavi jo policija našla v Singerjevem Stanovanju razno razstrelivo. Zaradi te-Ra se je včeraj Vladimir Singer zagovar- sprlčo tega docela prozoren: hotela bi uveljaviti pokopani pakt štirih, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, da bi ločila Fran cijo od njenih zaveznic, v prvi vrsti seveda Jugoslavijo. Francija je spričo te- to! pred sodiščem In je bil obsojen na 6 i ga ta načrt absolutno odklonila in obso mesecev težke ječe. i Idila ga je tudi vsa francoska javnost BARTHOU O HABSBURŽANIH. DUNAJ, 19. maja. Dunajska češka agencija poroča iz Pariza, da je francoski zunanji minister Barthou na vprašanje nekega ženevskega poročevalca, kakšno stališče zavzema Francija na-pram habsburški restavraciji, odgovoril, da se je Francija omejila le na akcijo za neodvisnost Avstrije. »Mi smo«, ie dejal Barthou. »s češkoslovaško in Jugoslavijo vezani po pogodbah, ki so nasprotne restavraciji Habsburžanov in s tako našo opozicijo morajo danes računati vsi.« VELIK0BR1TANSKA KONFERENCA. LONDON, 19. maja. Širijo se vesti, da pripravlja vlada novo konferenco angleš kega imperija, na kateri se bo izvedla revizija sklenjenih sporazumov v Ottavi. HABSBURŽANI SE VRAČAJO. DUNAJ. 19. maja. Vesti, ki jih širijo razni politični krogi, da se bo nadvojvoda Evgen vrnil na Dunaj, niso točne. Verjetno je, da se namerava podati nad- vojvoda Evgen iz Bazla v Gumpoltskir-chen, ne da bi se s'potjo ustavil na Dunaju. Tudi Vi obiščite 30. maja —10. junija Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj in velja Din 5.—. Permanentne velesejemske legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih in občinskih uradih. 40.000 ma obsega sejmišče. Vsakovrstno blago. Specialne razstave: Kartografska, gospodinjska, re- klamno-propagandna, ruska. Priključeno velikomestno zabavišče. Združite koristno s ugodnim! Dnevne vesti Odhod naše dece na turnejo Mali harmonikarji I. SSK Maribora v hrvatskem Podravju S kakšnim navdušenjem in zanimanjem pričakuje Podravina naše malčke, nam priča list »Podravske Novine«, ki smo ga prejeli in je izšel v Koprivnici dne 15. maja kot posebna izdaja na dveh straneh. Številka je posvečena izključno samo mariborskim malim harmonikarjem. Pod debelo tiskanim naslovom: -'Djeca koja osvaja svačija srca, dolaze«, naznanja prihod naše dece za binkoštne praznike v Podravino in našteva ter opisuje vse dosedanje nad vse odlične nastope in uspehe po raznih krajih naše države. Sledi natančna razvrstitev predvidenih in že aranžiranih koncertov, oziroma matinej ter zaključuje prvo stran s klicem: »Svi na koncerat naše bratske slovenačke djece!« Na drugi strani posebne izdaje sledi nad vse prisrčen pozdrav mestnega načelnika g. dr. Branka Švarca iz Koprivnice pod naslovom: »Dobro nam došli mali harmonikaši!« ter zaključuje članek s prelepimi pozdravnimi besedami: »Poznata gostoljubivost našeg gradjanstva očitovati če se ne samo u posjetu ove odlične priredbe, več u svakom sustretn sa ovim dragim gostima. Neka im bora-vak u našoj sredini bude ljepši i ugod-niji, neka im njihova dječja srca ponesu iz ovog gostoljubivog grada najljepše dojmove, koji če im još u poznijim danima života svjedočiti o našoj bratskoj ljubavi, kao što smo i mi uvjereni, da če njihov boravak medju nama ostati za nas lijepa i trajna uspomena. Osvjedočen. da sam u tom času tumažem osjeeaja cjelo-kupnog koprivničkog gradjanstva, kličem dragim gostima: »Dobro nam došli mali harmonikaši!« Enake prisrčne pozdrave sta zabeležila tudi predsednik mestne občine v Gjur-gjevcu g. Franjo Topolčič z vzklikom: »Dobro nam došli bračo Slovenci! Živio pokrovitelj Jadranske straže Nj. Visočan stvo prestolonaslednik Petar! Živila Ju goslavija!« in predsednik mestne občine Novigrad g. Martin Ljubič: »Dobro nam došla mlada brača!« Daljši članek v slovenskem jeziku pa je priobčil g. M. Hafner pod naslovom »Za naš nesmrtni Jadran, iz katerega diha velika ljubezen do naše težko pričakovane dece, za naš nesmrtni Jadran in ljubezen do naše skupne, nedeljive Ju goslavije« ter zaključuje z besedami: »Pre pričani pa bodite, da vas bodo sprejeli bratje Hrvati tako, kakor je običaj Slo vanov: prisrčno in odprtih rok! Kdo bo mogel ostati od bratov Hrvatov brezču ten pri pogledu na malo Slovenko, ki bo ob spremljevanju akordov harmonike pela z vsem srcem in vso otroško čut nostjo »Djevojčica ruže brala ...« Tisočkrat pozdravljeni!« Vse koncerte prireja Jadranska straža Bregi—Koprivnica, katerih čisti dobiček gre v korist M. O. Jadranske straže Bregi—Koprivnica in del tega prejmejo tu di uboge rodbine ponesrečenih rudariev v Kakanju. Mali harmonikarji s spremstvom so se zbrali danes popoldan ob 13. uri na Trgu svobode, od koder so se odpeljah z velikim mestnim avtobusom v Koprivnico, kjer priredijo drevi svoj prvi kom cert. Ob prihodu v Koprivnico bo sprejem. pri katerem bodo navzoči zastopniki oblasti, vsa deca tamošniih šol in celokupno prebivalstvo. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Zaradi hinkoštnih praznikov izide prihodnja številka »Večernika« šele v torek, 22. t. m. popoldne. Slovenska starokatoliška shižba božja bo kot običajno dne 21. maja t. 1. na bin-ko.štni ponedeljek ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma. Novi grobovi. Zadnje dni so v Mariboru umrli Leopold Lešanc, star 44 let: Hermina Kotbauerjeva, posestnica, 61 let; Elizabeta Skribejeva, zasebnica. 95 let; Ivan Domitar, sin trgovske sotrud-nice, 17 let: Ivan Polančič, zidar, 73 let in Magdalena Dovečarjeva. vdova, stara 60 let. N. p. v m.! Avstrijski visokošolci v Mariboru. Danes zjutraj je prispela v Maribor večja skupina graških visokošolcev, ki so namenjeni na Bled. S potjo so se ustavili v Mariboru in so jim naši visokošolci razkazali zanimivosti in lepoto našega mesta. O vsem kar so videli, so se izrazili zelo pohvalno in laskavo ter obljubili, da pridejo poleti zopet in da si bodo takrat ogledali naš Jadran. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minankova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Cestni policijski red ua binkoštno nedeljo. Ob priliki birme, ki bo jutri v tukajšnji stolnici, je predstojništvo mestne policije sporazumno z zadrugo izvo-ščkov določilo sledeči policijski red: iz I. okraja desno od Slovenske ulice, II. okraja ‘levo od Aleksandrove ceste, lil. okraja brez izjeme in četrtega okraja desno od Samostanske ulice, je dovoz na Slomškov trg po Slovenski, Gosposki in Ulici 10. oktobrp, odvoz pa po Gledališki ulici; iz II. mestnega okraja desno od Aleksandrove ceste, V. okraja brez izjeme in IV. mestnega okraja levo od Samostanske ulice je dovoz na Slomškov trg po Glavnem trgu skozi Stolno ulico, odvoz pa po Orožnovi ulici. Ta cestni policijski red velja jutri za vse avtomobile in druge zasebne vozove. Propagandni Izlet na mejo. Propagandni odsek Narodne obrane Studenc: priredi 10. junija t. I. propagandni izlet na Kaplo ob severni meji. NO poziva vsa narodna društva za obilno udeležbo. Za-devne prijave glede števila udeležencev zaradi ureditve vlaka, kakor tudi drugih informacij, je poslati najkasneje do 3«. maja propagandnemu odseku NO ‘Si ti d en- RADIO THERMA LAŠKO Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatizma,' išijasa. ženskih bolezni, arterioskleroze, znižanje krvnega tlaka itd. Odprto skozi vse leto. V predsezoni znižane cene! Pavšalna penzija za 10 dni fiOO Din. za 20 dni 1100.— Din. V pavšalni penziji je vračunano: hrana in stanovanje, dnevno po ena kopel, ena ali dve zdravniški preiskavi in vse tak.se Zahtevajte prospekte od uprave zdravališča! 1999 Redka priložnost. V papirnici Weixl sc proda razno izločeno blago, kakor slike, papir, knjige i. t. d. globoko pod lastno ceno. Samo 14 dni. Vozni red za 2 Din zahtevajte povsod po pošti od Cirilove knjigarne Maribor. Preprodajalci popust. Birmski spominki _ le iz Cirilovih knjigarn! Nemške knjige skoro zastonj — ugod-nostna prilika, seznam v Cirilovi knjigarni, Aleksandrova cesta 6. Vrtni koncert na binkoštno nedeljo in ponedeljek pri »Treh ribnikih«, dobro vino, pivo, piščanci, narezki itd. Zmerne cene! Se priporoča F. J. Kličck. V nedeljo in ponedeljek koncert s plesom v gostilni Mras, Studenci. Kam na binkoštni ponedeljek? Na Pobrežje k tamburaškemu koncertu s slavljenjem mlaja. Gostilna Riedl. »Pri lipi« za binkoštne praznike železničarska godba (Maks Schonherr). Prvovrstni pečeni ■ in ocvrti piščanci. Pekrski biser! Botri in botrce! Najlepši izlet je z birmanci k Sv. Martinu pri Vurbergu, gostilna Kostajnšek nudi najboljšo postrežbo! Sv. Martin pri Vurbergu, Na binkoštni ponedeljek v gostilni Kostajnšek vrtni koncert in pojedina piščancev in zalivanje z dobro kapljico. Na binkoštni ponedeljek vrtni koncert. Igra godba »Drava«, ples, dobra kapljica. Gostilna AVebcr , Pobrežje. Kdor se hoče za Binkošti dobro zabavati, naj pride v kavarno »Promenado«. Igra šramel-kvartet. Dvodnevno žegnanjc pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Ob Binikoštih bo tradicionalno žegnanjc pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Sokol Selnica in Ruše priredita ob tej priliki propagandni izlet na mejo in bosta nastopila pri Sv. Duhu. Prijatelji naše meje, priključite se roškim in selniškim Sokolom in pohitite z njimi ob praznikih k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Perunaši! Sekcija Perun Sv. Peter priredi na binkoštni ponedeljek popoldne veselico. Matica poziva vse članstvo, naj se te veselice bratske sekcije udeleži v čim večjem številu. Zbirališče bo na Kralja Petra trgu, odkoder bo stepni odhod ob 15. uri. Perunaši, na binkoštni ponedeljek popoldne vsi na veselico k Sv. Petru! Prostovoljna gasilna četa Sv. Miklavž priredi vrtno veselico v gostilni Puiko, Tezno, na binkoštni ponedeljek. Igra pri ljubljena godba, streljanje za krasne dobitke. Prijatelji smeha in zabave vljudno vabljeni! Invalidska dobrodelna tombola. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru priredi, kakor vsako leto, tudi letos, in sicer v nedeljo 2. septembra 1934 ob 14. uri na Trgu svobode v Mariboru javno dobrodelno invalidsko tombolo, katere dobiček je namenjen v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Ker je torej prireditev socialnega namena, prosimo že sedaj celokupno javnost, da tej prireditvi nudi čimvečjo človekoljubno naklonjenost in podporo. Največja tombola letošnjega leta. Zdru ženi odbori Jadranske straže v Mariboru priredijo dne 27. t. m. ob 15. uri na Trgu svobode veliko javno tombolo v korist gradnje doma na Jadranu. Oglejte si tombolske letake! Za prve 3 tombole se razdeli 5500 Din v gotovini. Za 2.50 Din najkrasnejša potovanja po morju v I. razredu naših najluksuznejšili parobro dov od Soršaka do Dubrovnika in nazaj ter od Splita do Kotora in nazaj, ali pa 7dnevno bivanje v prvovrstnem Palače Hotelu Praha na Rabu ter še drugi prvovrstni dobitki. Prodaja v trafikah Geč <5; Gnus na Glavnem trgu. Razstava dobit kov v trgovini Divjak na Glavnem trgu. Podpirajte sklad za dom! Čuvajmo naše morje! Odbor. Dijaški kuhinji v Mariboru je poklo nila ga. Zora Ravnikova 1000 Din iz dohodkov prireditve mladih harmonikarjev, za kar ji bodi izrečena najlepša zahvala. Propagandni odsek JNS za V. okraj, bo imel svoj članski sestanek v torek 22. t. m. ob 20. uri v Mariborskem dvoru-. Za člane propagandnega odseka je udelež ba obvezna, somišljeniki in prijatelji pa so dobrodošli. Najbolje vpeljana zavarovalna družba išče stalne potnike za mesto Maribor i-n okolico. Ponudbe poslati na upravništvo pod »Dober zaslužek«. Ljudska univerza v Mariboru. Zadnje predavanje tekoče sezone bo v petek 25. maja. Po daljšem presledku nas obišče spet prvi slovenski filozof univ. prof. dr. Veber, ki bo predaval o aktualni temi: Socialni pomen zadružne misli«. Narodni tabor na severni meji. Številni pozivi in debate na občnih zborih, sestankih in zborovanjih razuih patriotič-nih društev in volja vsega narodno zavednega Maribora je našla odziv na klice na mejo. na našo mejo! Pri Sv. Križu nad Mariborom bo v nedeljo 17. junija velik narodni tabor. Na prostranem ipušovem travniku bodo nastopila razna nacionalna društva, med njimi tudi sokolska iz Maribora. Na tem slavju bo prepeval mariborski »Jadran«, igrala pa bo godba »Sloga«. Domenila so se namreč mariborska nacionalna društva, da prirede tega dne korporativno izlet k Sv. Križu. Osnoval se je v ta namen poseben prireditveni odbor, v katerem so med uglednimi mariborskimi narodnimi delavci in ljubitelji naše meje tudi sve-tokrižki župnik, župan Hlade, šolski u-pravitelj Hlebec in podžupan Verdonik. Ze danes opozarjamo vsa nacionalna in sokolska društva ua ta izlet, ki se mora pretvoriti v veliko obmejno narodno manifestacijo! Grajski kino. Samo še nekaj dni sen-zacionelni velefilim »Rivali zraka«. Mojstrsko delo v tehniki brezmotornega letalstva, vmes pa je zapleteno zabavno, epo dejanje. Pride dunajska veseloigra »Hišica v Grinzingu«. Kino Union. Velika vojaška veseloigra »Sramežljiva nevesta« z Lucijo Engli-schevo in Paulom Hbrbigerjem. Kot dopolnilo zabavna Miki-miŠka. _____________ Pri ljudeh /, nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-ove« grenčice, če jo ppptjete vsalk dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Priznane še, da kupite najboljše in najcenejše vso delikateso, sveže in prekajeno meso v prodajalni JO S. BENKO Aleksandrova cesta št. 19. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz .Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropi-č-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KESALI SE BOSTE t če ne naročite takoj najboljše slovenske družabne revije „NAŠA POTA", Celoletno Din 60'. Ljubljana, poštni predal 114. s.o Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Članstvu mariborskih Sokolskih društev! Članstvo, ki se namerava udeležiti sokolskega slavja na binkoštni ponedeljek v Pesnici v krojih, naj se priključi članstvu Sokola Maribor III, katerega zbor je točno ob 13, uri na letnem telovadišču. Brzojavno! Na binkoštno nedeljo 20. maja 1934 ob 14. (2.) uri na Trgu svobode velika tombola. Tablice Din 2.-50. Pridite! Sokol Maribor II, Pobrežje. V slučaju slabega vremena se vrši tombola na binkoštni ponedeljek. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Druga senzacija šahovskega turnirja je poraz prof. Stupana po dr. Lepeju. Partija je bila v I. kolu prekinjena v boljši poziciji za Stupana, pri nadaljevanju pa je igral prof. Stupan tako nespretno, da se je nasprotniku posrečilo celo zmagati. Mladi Kukovec je z močno igro v indijski obrambi porazil Golca. Sinoči se je tudi odigrala preložena partija iz TI. kola, in sicer med Lešnikom in Strnišo. Lešnik kot beli je o tvoril z damskim gambitom in prišel kmalu s precizno igro v boljšo pozicijo. Strniša, ki je hotel izsiliti na vsak način odločitev, je žrtvoval na kraljevem krilu figuro ter tako prešel v riskantni napad, ki ga je pa Lešnik hladnokrvno odbil in nepriča-je Lešnik hladnokrvno odbil in nepričakovano postavil nasprotnika v 30. potezi pred neubranljiv mat. Stanje po II. kolu je naslednje: Kramer 2, dr. Lipaj, Kukovec 1 in pol. Lešnik 1 (1), Stupao, Sila, Lobkov, Lukež, Fišer 1. Drevi se odigra prekinjena partija Lešnik:Osta-nck. Tretje kolo se bo odigralo v sredo 23. t. m. ob 20. v kavarni »Central«. Proračun zbornice za TOI v Ljubljani za letošnje poslovno leto z dohodki 3 milijone 165.000 Din in z izdatki 2 milijona 994.000 Din je finančno ministrstvo potrdilo. Prvi jugoslovanski Swepstake. Pod tem imenom se vrši velika loterija na konjske dirke, katero vodi Združenje vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije po načinu, kakor je to zelo popularno in razširjeno v Angliji, na Francoskem in skoro po vseh ostalih državah Evrope in Amerike. Vsaka srečka stane 10 Din in velja za vsa žrebanja. Stavi se ua konjsko dirko »Donavskega kola jahačev«, ki bo nepreklicno 17. in 25. junija 1934 v Beogradu. Sedem dni pred to dirko sc izžreba tolike številk, kolikor je bilo priglašenih konj za dirko. Po sedanjih poročilih, ki jih imamo iz Beograda, se lahko računa, da bo prva premija znašala okoli 300.000 Din, druga 85.000 Din in tretja 43.500 Din, ostali dobitki bodo znašali 700 do 1000 Din. Rezultat bo objavljen v vseh listih. Žrebanje se bo vršilo pod državno kontrolo. Dobitki se izplačajo v gotovini in vrednostnih papirjih. Ker je mariborski krajevni odbor Združenja vojnih invalidov dobil le majhno količino teh srečk, sc ceni. občinstvu priporoča, da si te srečke čimprej nabavi v trafikah Geč-Gnus, Glavni trg 15, Golež Anton, Aleksandrova 42, Belle Anton. Meljska c. 14 in pri tajniku Združenja vojnih im Gl >'■ Rravdiču, Slomškov trg 14. Protifuberkulozni dnevi v Mariboru Kakor po vsej državi, tako se vrše tudi v Mariboru v času od 18. do 21. t. m. protituberkulozni dnevi z namenom, da najširše plasti naroda opozore na naraščajočo nevarnost najstrašnejše ljudske morilke — tuberkuloze in obenem na nujnost sistematičnega in organiziranega boja 'proti njej. V okviru protitu-berkuloznih dni je naša agilna Protitu-.berkulozna liga priredila snoči v dvora-.ni Ljudske univerze javno predavanje, na katerem sta govorila ravnatelj Zdravstvenega doma g. dr. Vrtovec in specialist za tuberkulozo g. dr. V a r 1 o ak-.tualnih problemih tuberkuloze. Predavanje, ki je bilo razmeroma dobro obiskano, je otvoril v imenu Protituberkulozne lige ravnatelj dr. Vrtovec, naglašajoč pomen protituberkuloznih dni. Kot prvi je predaval g. dr. Varl, ki nam je v zelo poljudni obliki orisal najtipičnejše oblike obolenja za tuberkulozo in načine njih zdravljenja. Ravnatelj dr. V r-t o v e c pa je v svojih izredno zanimivih izvajanjih opozoril na grozečo nevarnost nadaljnjega širjenja tuberkuloze pri nas in naštel razne ukrepe in reforme, ki bi mogli zaustaviti prodiranje jetike. Med take potrebne ukrepe spada brez dvoma tudi zgraditev ljudskega zdravilišča — azila za siromašne sloje, naloga, kakor si jo je nadela Protituberkulozna liga v Mariboru. Zato bi bilo pozdraviti, da bi prebivalstvo Maribora in njegove okolice slejkoprej z vsemi močmi podpiralo to človekoljubno akcijo naše lige in pripomoglo k temu, da se plemeniti načrt 'čimprej uresniči. Poslušalci so sledili poučnim in aktualnim izvajanjem predavateljev, ki sta žela splošno odobravanje, z velikim zanimanjem. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo, 20. t. m.; Ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 10: zdravstvo: Delavstvo in alkoholizem (Puhar Leopold); 10.30: radijski orkester, vmes operetni vložki, poje gdč. Ivica Cankarjeva; 12: čas, Iz vseh kotičkov naše do movine (reprodne, koncert); 16: negovanje volne pri angora kuncih (Kuntare Vilko); 16.30: koncert Bežigrajskega Pevskega društva, vmes radijski orkester; 20: prenos opere iz Ljubljane; v odmoru čas in poročila. Spored za ponedeljek 21. t. m.: Ob 8.30: plošče; 9: or-gelski koncert, izvaja Blaž Arnič; 9.30: versko predavanje (p. Regalt Čebulj); 10: prenos iz stolnice; 11: radijski orkester; 11.30: leto 1934 na slov. avtomobilskem trga (g. Pipenbacher);. 12: čas, za ples in poskok (revija stare in moder ne plesne glasbe); 16: državljanska vzgo ja odrasle mladine (prof. Krošl J.); 16.30: Dolinškov šratnel kvartet, vmes repro duc. koncert vokalnih jazz-kvartetov; 17.30: Narodna obrana (dr. Cepuder); 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru: čas in poročila. Spored za torek 22. t. m. Ob 11: šolska ura: Koroški Slovenci; 12.15: koroška narodna reproduc glasba: 12.45: poročila; 13: čas, reproduc. koncert havajskih kitar; 18: otroški kotiček (ga. Medvedova); 18.30: Čakovski: Nussknacker Suite (reproduc. koncert); 19: Sokolstvo: Nekaj iz zgodovine telovadbe in kratek pogled v sedanjost (Marjan Tratar); 19.30: interview z ljubli. fotoamaterji; 20: ruska glasba: Vokalni dueti Verbič-Korenčanova, radijski or kester; 21.«30: citre solo, g. Mezgolits; 2^.10: čas, poročila; 22.30: angleške plo-ŠČ6 Vprašanje mesarskih stojnic zopet aktualno. Poročali smo že, da namerava mestno avtobusno podjetje v kratkem času otvoriti dve krožni avtobusni progi Po katerih bodo zvezani zapadni mestni predeli s centrumom mesta. Obe progi bosta obratovali v nasprotnih si smereh Po Koroški cesti na Glavni trg. ?,e doslej ie živahen promet na Glavnem trgu ogra žal kupovalce in prodajalce, z uvedbo novih avtobusnih voženj, pa bi post« Promet na Glavnem trgu ob tržnih dneh še bolj nevaren. Ogražal bi zlasti gospodinje, ki se niudc pred mesarskimi stoj nicami in je prav zaradi tega postalo vprašanje mesarskih stojnic zopet aktualno. Pred dnevi so se zastopniki mestne občine z načelnikom tržnega odseka pod županom g. Golouhom pogajal' za nove prostore. Mesarji bi se najrajši preseli-na Rotovški trg. vendar P«"’ še zadevna odločitev ni padla. Hvalevredna skrb za olepšavo našega mesta Redni občni zbor Olepševalnega in tujsko* prometnega društva Že o’d nekdaj je slovelo naše mesto po svoj: čistoči, po skrbno negovanih parkih in bogatih nasadih, po krasni legi in divni okolici ter po zdravem podnebju. Odkar pa je mestna občina mariborska zgradi-moderno kopališče na Mariborskem otoku, je popolnoma opravičeno prizadevanje, naj bi se Maribor uvrstil med le-oviščne kraje, da bi bili tujci in obiskovalci našega mesta deležni istih ugodnosti kot v drugih letoviščnih krajih. Da je naše mesto tako vabljivo in prikuplji-vo, je nedvomno velika zasluga mestnega Olepševalnega in tujsko-prometnega dru štva, ki ga uspešno vodi, že nekaj let mestni župan g. dr. Lipold. Preteklo sredo je imelo omenjeno društvo pod predsedstvom župana g. dr. Li-polda svoj letošnji redni občni zbor, ki se ga je udeležil med drugimi tudi okrajni glavar g. dr. Senekovič. Uvodoma se je predsednik v toplih besedah spomnil pokojnega načelnika mestnega gradbenega urada g. inž. Albina Černeta, ki sije pridobil za olepšavo mesta nevenljivih zaslug, nato pa podal izčrpno poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Omenjal je tudi vse težkoče, s vaterimi se je moralo, društvo boriti in je ob koncu svojega poročila razvil bogat načrt za bodoče delo. Sledilo je podrobno poročilo tajnika g. pana g. dr. Lipolda. Po izčrpanem dnevnem redu in ker se nihče ni več javil 1 besedi, je predsednik g. dr. Lipold zaključil v pozni uri lepo uspeli občni zbor čuvarjev lepote našega obmejnega me sta. Koncert Akademskega pevskega zbora Akademski pevski zbor iz Ljubljane je že opetovano koncertiral v Mariboru in sc nam vsakikrat predstavi! z zanimivim skozinskoz umetniškim programom. Njegov vodja, France Marolt, temeljit glasbenik, v katerem tiči silovit pesniški duh, ima za tehnični in umetniški napredek APZ izredne zasluge. Posebno pa je treba krepko pozdravljati njegovo najnovejšo hotenje, ki je posvečeno narodni pesmi. Kdor je pazljivo prečita! njegov esej in druge opombe na tiskanem programu — razpravica je sicer morda premalo poljudna — temu je moralo biti takoj jasno, da Marolt in hvalevredno z njim naši mladi pevci gojijo narodno pesem ne samo za to, da se otme pozabljenju, marveč (in to je prav za prav cilj vsega) zato, da v pesmi spoznamo svojo preteklost, svoje šege im običaje, svojo dušo iz raznih naših razvojnih dob; da v nji spoznamo tuje uplive, katerim smo izloženi vsled svojega zemljepisnega položaja na meji zapada in vzhoda. Prirod-na posledica in zahteva vsega tega je, da se mora tudi skladatelj preorientira-ti. Narodna pesem trnu ne sme biti material za zgolj harmonijsko obdelavo ali za umetničenja nedoločene vsebine; v narodni pesmi mora čutiti življenje naroda, okoliš njegov in čas, v katerem je pesem nastala in se gojila. V tem duhu jo mora stilizirati in iz nje ustvariti samostojno umetnino. Ako si dalje ogledamo program zadnjega koncerta, vidimo, da je smotreno sestavljen. Upi iv iz zahoda je najmočnejši seveda na našem zavodu v Korotanu, posebej v Zilski dolini, najšibkejši v Beli Krajini, kjer so se ohranili v pesmi značilnosti vzhoda. Prav zato je Marolt določil za prvi program narodnih pesmi ti dve skrajni točki, do čim namerava za prihodnji program vze ti drugo dijagonalo: Panonija — Primor-je, t. j. smer, v kateri se je pred davnimi stoletji priselil naš rod ter zadel na uplive sredozemskih narodov. Prva polovica večera je bila posvečena Korotanu. Devet pesmi v obdelavi Devovi, Maroltovi in Tomčevi nas vodi po tej nam tako dragi deželi. Posebno poučne so one, ki so se ohranile iz starih časov in našle v Maroltu in Iomcu odlične prireditelje (»Visoki rej«, »Koleda* »Marija in mlinar«), dočim je Dev pretežno zastopan z lirskimi pesmimi iz novejše dobe. Drugi del večera nam je pokazal Belo Krajino z vso njeno pestro folkloro, kakor jo je znal pričarati Ma tija Tomc s svojimi priredbami. Predvsem vidimo v Tomcu (ki ie sam Belo CIKORIJA PRAVI DOMAČI IZDELEK kranjec in deluje kot profesor glasbe na škofijskih zavodih pri Št. Vidu) glasbenika, ki spada k najsimpatičnejšim pojavom mlade generacije in je vsekakor glasbeno močna osebnost. Z neprisiljeno, prepričujočo kontrapunktiko je obdelal najrazličnejše motive in izklesal iz narodnega blaga umetnine trajne vrednosti, kakor n. pr. Zeleni Jurij. Hajduk Velja, Belokrajinsko kolo, Koleda, Kresne, Svatske pesmi itd. S temi skladbami smo pa dobili tudi poučen vpogled v življenje in vrvenje našega ožjega jugovzhoda in njegovih večinoma še ohranjenih patrijarhalnih običajev. Akademski pevski zbor vrši s temi koncerti važno delo zgodovinske in prosvetne vrednosti. Pa je po svojem sestavu kakor nalašč poklican za to, kajti tu je treba visokega idealizma, poleta in močne volje. To se najde v zadostni meri tudi pri. naši akademski mladini, ako čuti-krepko moralno oporo v občinstvu. So pa to tudi pevci, kot jih redko kje srečamo. Marolt polaga veliko važnost na jasno dikcijo in na dinamiko, ki se mora spraviti v sklad z zgradbo skladbe; prodira v njen duh in jo rekonstruira s sigurno roko. Glasovi, v$i sveži in izdatni, so tudi zelo prožni ter usposobljeni za zahteve delikatnejše tehnične narave; to so potrdili tudi nekateri prav prijetni solisti. K lepemu umetniškemu uspehu čestitamo prav iskreno. Upamo, da je tudi finančni efekt ugoden; saj se je spet enkrat Maribor znašel v častnem številu na koncertu zbora, ki nam je že parkrat pel pred na pol prazno dvorano, Le da bi naši dijaki na galeriji in v pritličju bili bolj disciplinirani! Cena permanentne legitimacij© za obisk XIV. Ljubljanskega velesejma, ki bo od 30. maja do 10. junija, je za izvenljubljan-ske obiskovalce znižana na 20 Din. Ta legitimacija daje pravico na večkraten poljuben vstop na velsejem in na znižano voznino na pairobrodih. Legitimacije prodajajo potniški uradi, denarni zavodi, županstva itd. Za polovično voznino na železnicah si more vsakdo nabaviti posebno železniško izkaznico, ki jo je izdala železniška uprava sama. Dobi se na vsaki postajni blagajni za 5 Din. Ko potnik kupuje vozno karto, kupi tudi to železniško izkaznico. Na velesejmu dobi potem potrdilo o obisku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek do 12. junija t. 1. zaključno. Sejem za prašiče. Na sejem 18. t. m. so pripeljali 156 prašičev. Kupčija je bila srednja in jih je bilo prodanih 75. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 75 do 85 Din, 7 do 9 tednov stari 100—140 Din, 3 do 4 mesece stari 200—220 Din, 5 do 7 mesecev stari 250—300 Din, 8 do 10 mesecev stari 350—450 Din, leto stari 560—620 Din, kilogram žive teže 6 do 6.50, mrtve pa 9 do 10 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje, Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 9.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 739.5, reduciran na ničlo 737.5; relativna vlaga 90; včeraj je padlo 2 mm dežja; vreme je jasno; vremenska napoved napoveduje jasno in toplo vreme. Vinarski muzej v Mariboru Pobuda za njega ustanovitev Vinarski muzeji so javne ali zasebne ustanove, ki jih v Jugoslaviji prav za prav še ne poznamo. V naših kmetijskih učiliščih sicer nahajamo večje ali manjše,, zbirke tudi talcih stvari, ki kolikor toliko ponazorujejo razvoj domačega vinarstva, kletarstva in sodarstva, predmetov prave zgodovinske vrednosti pa skoroda nobenih. To so — poleg strokovnih knjižnic — v glavnem samo zbirke učil (modeli, orodja, slike, pripravki, gnojila itd.), ki tvorijo kajpak dragocene učne pripomočke zlasti vsakega sodobnega vinarskega zavoda in prikazujejo predvsem najnovejša izkustva v vinarstvu in kletarstvu. Saj pa naloga takih ustanov tudi ne more biti, da bi se samo stojno bavile z vinarskimi muzeji v pravem pomenu besede, marveč je to prven stvena naloga zasebne podjetnosti s pomočjo javne uprave. Naša žlahtna vinska trta je že v tisočletni kulturi in naše celokupno vinsko gospodarstvo ima prav toliko staro zgodovino, ki je premalo ali nič ne poznamo. Večino zgodovinsko zanimivih vi-narsko-kletarskih predmetov in spisov so nepoučeni ljudje pač že porazgubili, raztepli, raznesli, razbili ali lahkomiselno uničili, marsikatere pomembne stvari pa bi veščaki mogli še rešiti pogube in zbrati v posebni ustanovi, v vinarskem muzeju. Ni lahko najti primernejšega kraja za to. kot je prav naš Maribor, kjer so dani vsi glavni pogoji in ki nudi največ jamstva, da dobra stvar uspe. Kaj bi taka u-stanova pomenila tudi za tujski promet, ni treba posebej dokazovati. Drugod so že davno mislili na to. Poglejmo malo samo proti severu! Tu sledimo poročilom, ki jih imamo trenutno pri roki: Avstrija, ki je danes razmeroma neznatna vinorodna dežela, ima svoj prvi javni vinarski muzej v K r e m s u ob Donavi, v nekdanjem dominikanskem samostanu, prikazujoč zgodovino dolnje-avstrijskega vinarstva, kletarstva in so-darstva. v Klosternetiburgu pa urejajo vinarski muzej v mnogo večjem obsegu in na širši zasnovi. Nemčija se ponaša tudi z zasebnimi vinarskimi muzeji; največjo tako zbirko z znamenito enološko biblioteko ima Bassermann-Jordan v Deidesheimu, kije obenem sam najznamenitejši nemški pisatelj tostvarne zgodovine. Nemci so med drugim ustanovili vinarske muzeje v tehle mestih: S p e y e r ima največji zgodovinski vinarski muzej Nemčije kot oddelek svojega historičnega muzeja, ki nudi pregled razvoja vinarstva in kletarstva iz najstarejših časov do danes v 6 obsežnih prostorih. Tu pohranjujejo najstarejšo starino na svetu, namreč kakih 1.700 let staro vino, ki se je pa že močno zgostilo in je neužitno, potem razne čaše, orodje, umetniško izdelano posodo, zapahe za sode, stiskalnice, viniko i. dr. W ii r z b u r g ima vinarski oddelek v Luitpoldovem muzeju, kjer poliraujujejo krasne, deloma zelo stare stiskalnice še iz dobe tridesetletne vojne (1618—1648), umetniško izrezljana dna sodov, zapone in zapahe za sode v baročnem slogu, kristalne čaše, steklenice raznih razvojnih velikosti in oblik, sodarsko orodje. T r i e r prikazuje v svojem vinarskem muzeju celokupno nemško vinsko gospodarstvo zlasti ob Moseli, Saari, Ruvveri, potem postanek vina in tehnični napredek vinarstva in kletarstva. Posamezne skupine so v 13 prostorih, v pregrajah po hodnikih, v dvorišču in vinski kleti. Od teh skupin so najvažnejše: umetnost, književnost in vinarstvo, zbirka rimskih vinarskih spominkov, zgodovinski oddelek. vinsko posodje, etikete (napisni listki na steklenicah), zemlja in podnebje, vzgoja trsja, ampelografija (opis trsnih vrst), trsni vzgojni načini, znanstvene o-snove kletarstva. zgledna prešnica, zgledna klet, vinska zbirka, vinska po-kuševalnica, vinarski okoliši Nemčije, statistika, knjižnica, zbirka važnih listin (arhiv). F r e ib u r g na Badenskem ima vinar- sk: muzej na tamošnjem vinarskem zavodu; tu so: vzorci zemlje, modeli trsnih vzgojnih načinov, slike, fotografije, orodje in sredstva za zator škodljivcev, gnojila, oepilni vzorci, zgodovinsko in sodobno orodje, kletarski pripomočki, steklenice, zapahi za sode itd. Take in slične ustanove imajo seve tudi druge napredne vinorodne države, n. pr. Francija, Švica, Italija. Ker v Jugoslaviji še nimamo nobene, naj v tem pred njači naš Maribor, ki je priznano starodavno žarišče našega vinskega gospodarstva vobče in vinarskega napredka še posebej. Tu deluje ta najuspešnejše vinarska in sadjarska šola, ki je slej ko prej na najboljšem glasu tudi daleč preko mej naše lepe domovine, že 62 let in enološka postaja (kmetijska poskusna in kontrolna postaja) tudi že dolga desetletja; tu je sedež Vinarskega društva za Dravsko banovino, ustanovljenega leta 1927. Vsi ti činitelji bodo poleg javne upra ve stvari nedvomno ne samo naklonjeni, marveč jo bodo kar mogoče pospeševali z vsemi svojimi močmi in bogatimi izkustvi. V to pa sta poklicani še čisto posebno odlični domači znanstveni ustanovi, Zgodovinsko društvo in Muzejsko društvo, ki je nanja ne le mariborska, temveč pravtako vsa za dobro stvar vneta jugoslovanska javnost upravičeno lahko nadvse ponosna. K dosedanjim lephn u-spehom njih koristnih in plemenitih prizadevanj naj se cim prej pridruži še usta novitev Vinarskega muzeja v Mariboru! Andrej Žmavc. Samaritanski tečaj zavarovancev OUZD Mariborska industrija in obrt dobila 58 novih samaritanov V sredo 16. t. m. zvečer je bil v dvorani rešilne postaje v Mariboru zaključen samaritanski tečaj zavarovancev OUZD. Pred izpraševalno komisijo, se-stoječo iz predsednika Rdečega križa iti Rešilne postaje, višjega državnega prav-dnika g. dr. Ivana Jančiča, upravitelja ekspoziture OUZD g. Franja Stenoveca, šefa tečaja g. dr. Jožeta Sekule in mestnega fizika, sanitetnega nadsvetnika g. dr. Lttdovika Novaka, so kandidati polagali predpisane izpite. Po izpitih, ki jih je večina položila z odliko, so bila razdelana diplomska spričevala. Ta slovesni trenotek je proslavil v imenu OUZD upravitelj tukajšnje ekspoziture g. Franjo Stenovec z naslednjim nagovorom: »OUZD je svojčas prirejal poučna predavanja o higieni in tečaje o dajanju prve pomoči v posameznih obratih. Ti tečaji in predavanja pa niso dosegla zaže-Ijenega namena, ker je snov preobširna. Za nekoliko teoretičnega znanja in prak- tične usposobljenosti, je vsekakor treba malo več časa. Zato smo letos s pomočjo okrajnega Rdečega križa in Rešilne postaje organizirali poseben samaritanski tečaj, izrecno za zavarovance OUZD, ki sc je pričel s predavanji 20. februarja 1934. Interesenti, zlasti industrija in o-brt, so se z razumevanjem odzvali vabilu ekspoziture OUZD in so vas, v kolikor se niste sami prostovoljno prijavili, poslali v ta tečaj. Vaše zanimanje za ta človekoljubni poklic in vaša požrtvovalnost pa je rodilo lepe uspehe, kar pričajo rezultati današnjih izpitov. S tem je pridobil OUZD za industrijo in obrt diplomirane samaritane, kar je za socialno zavarovanje, zlasti pa za zavarovance same. velike in pomembne važnosti. Nedvomno pa je na tem pridobil tudi Rdeči križ lep ver.ee novih samaritanov, ki seže za mirne čase v najbolj potrebne prostore, to je v delavnice in tovarne, kjer je spretna pomoč in strokovno znanje Z izleta po Dravski dolini Po močni nočni plohi je vstalo lepo po-.nladansko nedeljsko jutro. Kratek koroški vlak je poln izletnikov. Zadovoljstvo jim žari z obrazov, da jih ni nočna nevihta oplašila, ampak da so ostali zvesti svoji obljubi in vstali ter šli. Četudi je ne kaj plašljivcev ostalo doma, vendar so razne skupine in skupinice še dokaj številne in veselo zro po dežju na novo oživ Ijeno naravo, ki jo božajo jutranji solnčni žarki. Že v Bistrici izstopajo posamezniki. V Rušah plane cel roj iz vlaka in hiti proti zelenemu Pohorju. Tudi Fala olajša vlak. Št. Lovretie ne zaostaja za njo. Brezno, dasi je važno izhodišče na ko-bansko Kaplo, Remšnik, Pankracij, na pohorsko Ribnico in Senjorjev dom, ven dar ne izstopajo večje gruče. Proti Vuhredu se ozka soteska Drave razširi. Odpira se Dravska dolina. V Vuhredu izstopi še naša skupina in skoro prazen vlak ar vi proti Vuzenici in Koroški. Vuhred se jedva prebuja. Skoro ne vidimo človeka. Nedelja je in cest ne oživljajo vozniki s težko obloženimi vozovi desk in krcljev. Žage ne pojo svoje pesmi. katere se veseli delavec, voznik in posestnik. Nedeljska maša je pozneie. Zdaj je pa komaj ura sedeni. Zato je Vuhred danes kakor izumrl. Pa gremo na gornjo brv, pod katero hrumi Vnhred-ščica, kakor da se jezi, ker ji je ravno tu človek odvzel na levo in desno večjo mno rno vode. da žene elektrarne in žage. Z brvi opazujemo globok prepad, ki si ga je Vuhredščica izdolbla tekom tiso-čev in morda milijonov let v živo skalo. Naš vodnik pa nam nudi vpogled v ta postanek in razvoj narave, ki je marsikomu velika tajna, njemu pa leži kakor na dlani. Pa gremo nekaj korakov naprej in si ogledamo lepo gotsko stavbo vu-hredške župne cerkve. Izpred cerkve se vrnemo na Kobansko, tja proti Remšniku, Pankraciju, Kapunarju in Radiu. Lep in zanimiv svet tudi danes. Kakšen ;e pa bil še v predledeni, v ledeni in poznejši dobi, to pa nam pove naš tolmač prav priprosto in razumljivo. Saj razne oblike jasno pričajo same o svojem razvoju. Le čitatl je treba iz knjige narave. Seveda. kdor zna. Tudi ponosni Pahernikov dom danes še počiva ob tej uri. Ej. ko bi ta-le dom izpregovoril o narodnostnih bojih v Drav ski dolini iz polpretekle dobe, koliko zanimivega bi vedela povedati ta trdnjava, zatočišče in središče vsega pokreta za celo dolino! Preko mostu se vzpnemo po strmem klancu na rodovitno marenberško polje. Razgled se nam razširi tja proti Muti. Sv. Primožu in Pernicam. Pred nami pa sc razprostira ob vznožju dveh ostrih vrhov Marenbcrg. Ves v svežem zelenju se koplje v jutranjih solnčnih žarkih ta nekdanji mogočnež, ki je bolj s peščico nemških zagrizenih priseljencev, kakor pa z lastnimi domačini, gospodaril celemu okraju. Dasi j* živel ir. bogatel iz- ključno na račun slovenskega življa, ven dar mu v svoji nadutosti ni priznaval nobenih pravic. Zaradi svoje brezobzirnosti in doslednosti v narodnostnem boju napram Slovencem so si priborili Maren-beržani sloves, da so »Preussen im Drau-tale«. Na to so bili nekdaj — in so menda še danes — zelo ponosni. Med razlaganjem raznih geoloških zanimivosti pridemo v trg. Na trgu pred cerkvijo je polno okoličanov, ki se med seboj v gručah razgovarjajo. Ženske pa si večinoma ogledujejo kakor na kakšnem sejmu pred trgovinami razloženo manufakturno blago. Prihod naše skupine zavzame vso njihovo pozornost. Po kratkem ogledu zgodovinsko zanimive cerkve, tudi mi postojimo na trgu pred cerkvijo. Naši pevci zapojo svežih grl nekaj lepili domačih pesmi. Sicer je bilo samo osem pevcev, a prostor je bil tako srečno izbran, da je donelo kakor bi prepeval cel zbor. Okna se odpirajo, trg se polni. — Pohorec in Kobanec sicer ,ia-vadno nimata ravno posebno gladkih grl, a za lepo pesem sta jako dovzetna. Dobra je bila naša misel, da smo vzeli tudi pevce s seboj. Po zapetih pesmih se gremo malo o-krepčat v slovensko gostilno skozi gruče ljudi, kjer najdemo tega ali onega znanca. Vodi nas domači šolski upravitelj, katerega smo bili obvestili o svojem •prihodu. Po kratkem okrepčilu in počitku smo zopet na cesti. Okoličani prihajajo k pozni službi božji. Pa zopet zaor naša pesem sredi trga. Nato pa krenemo najbolj potrebno. Zato pozdravljam in se v imenu urada na teni mestu, kjer se zad nje čase producira cele vrste novih samaritanov, najiskreneje zahvalim za naklonjenost :n brezplačno uporabo prostorov predsedniku Rdečega križa in Rešilne postaje, višjemu državnemu prav-dniku gospodu dr. Ivanu Jančiču, šefu zdravniku Rešilne postaje g. dr. Wank-miillerju, dalje šefu tečaja g. dr. Jožetu Sekuli za njegovo skrb, požrtvovalno delo in predavanje o prvi pomoči, predavatelju mestnemu fiziku, sanitetnemu nad-svetniku g. dr. Ludoviku Novaku za predavanje o anatomiji, kakor tudi vsem in-dustrijcem in obrtnikom za njihovo uvidevnost o potrebi te izobrazbe in končno tudi vam samaritanom z iskreno željo, da bi želi v vaši izbrani človekoljubni funkciji v prid zavarovancev OUZD in vsega naroda čim več uspehov.« Predsednik g. dr. Jančič se je nato v imenu Rdečega križa zahvalil obema zdravnikoma predavateljema za njuno požrtvovalno delo z izrazom, da je bil nad uspehom pri izpitih proti pričakovanju prijetno iznenaden. Zahvalil se je tudi upravi ekspoziture OUZD, ki je dala pobudo za tečaj, upravitelju za organizacijo. nakar je očrtal v lepem govora še naloge in cilje samaritanstva, bodreč nove samaritanke in samaritane k idealnemu delu človekoljubja. Končno se je še samaritan g. Aljančič, nameščenec tvrdke »Zlatorog«, v imenu vseh tečajnikov v toplih besedah' iskreno zahvalil za to pridobitev predsedniku Rdečega križa, upravitelju mariborske ekspoziture, predvsem pa zdrav nikpnia za trimesečni uspešni pouk in njuno požrtvovalnost. Omenil je, da je bila prav industrija in obrt potrebna take izobrazbe in upa, da za zavarovance OUZD ni bil to zadnji tečaj. V zavesti, da smo postali koristni člani človeške družbe, obljubljam, da bomo šli z veseljem in navdušenjem na delo. ki ga nam nalaga samaritanska dolžnost. Nato je bila slovesnost zaključena s slikanjem vseh samaritanov z izpraševalno komisijo vred na dvorišču požarne brambe v Mariboru. Iz otroških ust. Nadica: ^Mamica. jaz bi se rada naučila stati na glavi.« Mama: »To se ne spodobi, ker bi sp videle hlačke!« Nadica (naslednjega dne): »Mamica, jaz že smem stati na glavi.« Mama: »Sram te bodi, gotovo so se videle hlačke.« Nadica: »O ne. mama! Saj sem si jih slekla.« Saominiaite se £MH proti razvalinam gradu nekdanjih rt10* gočnih marenberških gospodov. Breg je sicer tu pa tam malo strm, a v dobrih dvajsetih minutah smo na vrhu pri razvalinah. Majhen trud je obilo poplačan s prekrasnim razgledom na severni del Pohorja in njegovega pobočja. V ozadju se dviguje Planinka, črni vrh, Mala in Velika Kopa. V Ribniškem sedlu pa se blešči v jutranjem solncu impozantna st^v* ba Seniorjevega doma. Sv. Anton kraljuje na posebnem vrhu pobočja in sleda v dolino. Pred nami pa se razprostira lepo marenberško polje, katerega obdaja na južni strani kakor srebrn pas deroča Drava. Na jugozahodu vidimo v daljavi Uršljo goro s Plešivčnikom in celo Peca se sveti s svojim še zasneženim vrhom. Razpadajoče razvaline na tem strmem bregu pa pripovedujejo o davnih časih, ko so tu gospodovali in kljubovali raznim mogočnežem bojeviti marenberški graščaki, ki so gospodovali celi dolini in obvladali prehod čez Radi, preko katerega se je vršil ves promet. Maretiberg je nastal na križišču dveh prometnih žil vzhoda proti zahodu in severa proti jugu. Zato je cvetelo v tistih časih obrtništvo, pa tudi trgovina. Zlasti so bili znameniti v tisti in še v poznejši dobi marenberški sejmi. Znane narodnostne razmere v Marenbergu in tudi deloma v o-kolici so bile več ali manj naravna posledica. Zamogle so sc razviti v takem pravcu le na prometnem križišču, kjer Naša zdravilišča in kmetsko podeželje Posledice krize na kmetih se čutijo tudi v zdraviliščih Stran 5. ,^3aLL'--S Grafikon, ki nam predoeuje obisk naših zdravilišč in toplic s strani kmetskega življa, gre že nekaj let skoraj vertikalno navzdol. Ta pojav je razumljiv. Težki gospodarski krizi, ki je zajela vse sioje, še prav posebno pa kmetski stan, se je pridružilo še pomanjkanje denarja, odnosno skrčenje obtoka plačilnih sredstev. Dohodki iz kmetijske produkcije itak že davno niso več v skladu z izdatki. Tako tudi oni redki oratarji, ki še imajo kaj »pod palcem«, namreč naloženo v enem ali drugem denarnem zavodu, kjer pa so vloge kljub občasni vročini »zamrznjene«, ne morejo nikamor. In vendar, koliko jih je, ki bi bili potrebni zar&vljenja, odmora, okrepitve. Zaman; bolni, nadležni sebi in drugim, morajo ostati doma, se kvečjemu knajpirati ali — pod silo razmer — izvrševati kakršnokoli drugo domače zdravljenje. Kak naval je bil v prejšnjih časih zlasti v naše številne toplice (zdravilišča s termalnimi vrelci mineralne vode), kakor v Ča-težke, Krapinske. Varaždinske in Dolenjske toplice. Procesije obiskovalcev od blizu in daleč, zdravih in bolnih, starih in mladih! Po raznih kopelih, navadnih in medicinalnih. blatnih in čistilnih, po puščanju krvi itd. se je marsikdo vrnil o-zdravljen ali celo pomlajen med svojce. Pa tudi ostala zdravilišča in kopališča so imela še nedolgo večji dotok gostov s kmetov, dočim zaznamuje njih današnja frekvenca le še redke poedince. Rogaška Slatina je imela še pred tremi ali štirimi leti znaten kontingent svojih kmetskih pacientov predvsem iz Madžarske, Romunije in naše Vojvodine. Zastopniki vseh teh narodnosti so bili zbrani v tem slovitem zdravilišču, njih narodne noše, jezik (zlasti pri banatskih Švabih in Romunih glede na narečja) in svojevrstni življenjski običaji so vzbujali mnogo pozornosti, dajajoč že itak pestremu kopališkemu življenju šc večjo raznolikost.. In danes Vojvodinčanov ni več, dočim tujci itak ne morejo čez mejo; bariere ekonomskega nacionalizma, ki se skoraj P°vsod brezobzirno uveljavljajo, jim to onemogočajo, če pa izostanejo enkrat tudi kmetje iz žitnic, kot n. pr. za naše pojme graščaki — kmetje iz Vojvodine, pomeni to, da so časi zares trdi... Naj-sibo tudi kmetski delež na domačem tujskem prometu za naše prilike procer.tu-alno minimalen, vendar sc izpadek dokaj občuti in ga je v interesu našega turizma obžalovati. Balneoterapija sicer ne dela čudežev, vendar bi mogla nuditi če-sto tudi kmetu uspešnega in cenenega leka v eni ali drugi bolezni, dočim tako — pogostoma zgolj iz neutemeljenih predsodkov — trpe in zdravstveno hirajo neštevilni nesrečniki, ki so koncem koncev, ko ni več nobene pomoči, v trajno breme svojcem, odnosno širši javnosti sploh. Ta dejstva so take narave, da ni mogoče mirno preko njih. Čeprav pa izdatnejša odpomoč v sedanjih prilikah ni mogoča, vendar, bi se nekaj storiti moralo; ako nič druzega, bi se dali neugodni pojavi vsaj omiliti in zmanjšati. Kmet, ki je v položaju, da doprinese svojemu zdravju vsaj malo žrtev na oltar, naj bi storil to. dokler je čas. Opustil naj bi nredsodke, češ, zdravilišče je zanj »pre-imenitno«, med gospodo ne spada, stroški so previsoki itd. Vse to ne drži; vsa zdravilišča itd. so javne ustanove in njih glavna naloga je, služiti zdravju celokupnega naroda! Razlik tu ni; zakaj v moderni tujsko-prometni praksi je deležen vsak gost, gospod ali kmet, siromak kot bogataš, enake pozornosti, enake nege, ena in ista zdravilna in druga -sredstva-so vsakomur na razpolago. In kar se stroškov bivanja in zdravljenja tiče, te dandanes — ob dobri volji in vstrezni ekonomiji — tudi siromak prenese. Kom-fort ali luksuz ni potreben; čisto, zdravo stanovanje in domača, tečna hrana, ki se dobi prav poceni že povsod, odtehta vsako drugo navlako. Težje je seveda vseli onih primerih, kier pirzadeti nimajo nobenih sredstev. Ti primeri so seveda najštevilnejši. Tu bi bilo potreba seči po drugačni odpomoči. Kjer in kadar je nujno, bi bilo omogočiti brezplačno zdravlje nje v zdraviliščih, toplicah itd., zadevne stroške pa povrniti upnikom naknadno iz imovine javnega proračuna. Izven glavne sezone, ko bi bil najprimernejši čas za te primere, stroški itak ne bi bili visoki. Tudi razne socialne ustanove naj bi raztegnile svoj delokrog še na kmetsko podeželje. Kadar gre za zdravje narodne celote, ne bi smeli uživati privilegijev raznih podpor le nekateri sloji. Staro pravilo; »V zdravem telesu — zdrava duša!« velja pač za vse enako, samo izvajati bi ga bilo treba tudi v — praksi. Sokolstvo Okrožni zlet v Žerjavu Poziv in navodila Sokolom ter nacionalni javnosti. Sokolstvo koroškega okrožja priredi 3. junija okrožni zlet v Žerjavu o priliki proslave 151etnice Sokolskega društva Žerjav. Načelništvo okrožja objavlja za okrožni zlet sledeča navodila; 1. Prevoz po železnici je za članstvo, naraščaj in deco polovičen na podlagi overenja, ki ga izstavi društvo. 2. Prevoz od Prevalj do Žerjava se bo izvršil z rudniško železnico za ceno 1—3 Din za osebo. 3. Skušnje za popoldanski nastop se pričnejo ob 9. uri. 4. Tekma v balkanski štafeti je za vsa društva obvezna. Ta tekma se prične ob 11.30. 5. Ob 13. uri je zbirališče za sprevod. Kraj zbirališča bo v Žerjavu objavljen. 6. Ob 14. uri se prične nastop. 7. Ob prihodu v Žerjav javijo br. društveni načelniki udeležbo okrožnemu načelniku. 8. Ob 8.30 je na telovadišču zbor vseh vodnikov oddelkov. 9. Prijavnice je treba poslati okrožju najkasneje do 24. maja. Prijavnice je treba poslati tudi če se društvo ne udeleži zleta. 10. Prehrana je v režiji br. društva Žerjav, ker v Žerjavu ni dovolj gostiln, ki bi mogle preskrbeti prehrano. Opozarjamo vsa društva, da se prijavijo za, prehrano do 24. maja s prijavnicami, k: so jih prejela od okrožja. Istočasno s prijavo pa je treba nakazati denar br. So- kolskemu društvu Žerjav. Na prijave brez denarja se ne bo oziralo. Prijavnice pošljite v 2 izvodih okrožju. Gena kosilu je sledeča: a) zakuhana juha s kruhom 3 Din; b) juha, govedina, krompir, sala-ta 8 Din; c) juha, pečenka, krompir, sa-lata 12 Din. 11. Starejši člani nastopijo v slavnostnih krojih in telovadnih oblekah. Palice mora prinesti vsako društvo : seboj. 12. Po dosedanjem stanju je spored na slednji: a) proste vaje moške in ženske dece: b) proste vaje moškega in ženske ga naraščaja; c) orodna telovadba; d) proste vaje članstva; c) posebne točke; f) starejši člani — vaje s palicami. Okrož-mo načelništvo pa si pridržuje v primeru potrebe pravico izpremembe sporeda. Vsa bratska društva pozivamo, da se točno ravnajo po teh navodilh in onih, ki bodo še sledila ter jih prosimo, da storijo vse, da bo udeležba čim večja. Društvo Žerjav slavi letos 151etnico svojega obstoja. Storimo vse, da se vsaj s številno udeležbo oddolžimo dolgoletnemu delu. — Vsa ostala narodna društva pa prosimo, da agitirajo med svojim član' stvom za številni obisk. Živimo v obme.v nili krajih, v onem majhnem delu svete koroške zemlje, ki nam je še ostala, zato potrebujemo vaše pomoči. Sokolski zlet naj se razvije v mogočno narodno manifestacijo, ki naj jo slišijo tudi bratje onstran Pece. Zdravo! Okrožno načelstvo. Iskrene čestitke Mariborske sokolske župe rimsko-katoliškemu škofu Učelini- ju. Dr. Fran Učelini-Tice, rimsko-katoli- se stikata dve narodnosti v Izmenjavi gospodarskih dobrin. Zato ni čuda, da je bila zavladala nad mehkim, gospodarsko in kulturno deloma še zaostalim slovenskim življem peščica prevejanih in oholih Nemcev, ki so bili gospodarsko v premoči. Ko smo zapustili ta zgodovinsko važen kraj, smo si ob vznožju ogledali še danes veliko in mogočno stavbo, bivši samostan dominikank. Nekdaj so životarile in vzdihovale v tem idiličnem kotičku razne grajske deklice in vdove bojevitih vitezov, danes pa vzdihuje slovenski delavec težak, ki prebiva s številno družino v teh zatohlih in razpadajočih zidovih. Še nekaj korakov in zopet smo na lepi trdi cesti, ki nas vodi večinoma tik’ ob deroči Dravi proti Muti. Med potom se Pf.mudimo šc pri cerkvici Sv. lija, kjer odkrije naš mentor njemu dotlej še neznani rimski spomenik, vzidan na levi strani glavnih vrat. V pičli uri smo že na Spodnji Muti, kjer ogledujemo zelo staro in zanimivo stavbo cerkvice sv. Janeza. O tej cerkvici je razširjenih toliko domnev, da jih je nemogoče spraviti v sklad z zgodovinsko resnico. Pravijo, da je bil tu prvotno paganski žrtvenik, da je pozneje tu mašev.al sv. Metod in še neki papež. Gotovo ie pa le to, da .je stavba sedaj ena izmed najstarejših prvotnih stavb v Dravski dolini, ki je še nam ohranjena. Od cerkvice krenemo na desno med razpadajočimi objekti starih fužin, ki jih goni močna Bistrica. Še pred par desetletji je odmeval tu trušč in ropot mogočnih kovaških kladiv. Oglaša se sicer tudi še danes, a vedno v manjšem obsegu. Kriza! Po kratkem, a precej strmem bregu pridemo na pravo Muto, kjer se razpvo-, stira čeden trg z župnijsko cerkvijo in šolo. Na glavnem trgu nas zanima veliko čedno poslopje, nekdanja graščina, katero je bila kupila Družba sv. Cirila in Metoda ter v njej nastanila svojo šolo. Tudi to poslopje je doživelo marsikaj v predvojni in vojni dobi, ko so se narodnostne razmere vedno bolj zaostrovale in je bil boj vedno hujši. Bila je trdna postojanka in znana vsaj po imenu in drastičnih dogodkih širom Slovenije. Le škoda, da je prišlo to poslopje po prevratu v privatne roke! Izmed vseh krajev v Dravski dolini ima Muta, ki leži na robu široke planote najlepšo lego in krasen razgled. Na Muti smo se krepčali v gostilni, kier so^e v prvem nadstropju pripravljali večinoma obrtniški diletantje pod vodstvom šolskega upravitelja za uprizoritev igre »Dve nevesti« pod okriljem CM podružnice. Pa smo po okrepčilu nied odmorom stopili še sami malo pogledat. Sicer ne posebno veliki prostori so bili natlačeno polni. Pa so stopili naši pevci na' oder in zajpeli par lepih pesmi. Še par vzpodbujevalnih besed in žal. da smo morali zapustiti vrle diletante in se napotiti proti Vuzenici. Predno pa smo zapustili Muto, smo zapeli na glavnem trgu pred nekdanjo slovensko šolo še nekaj pesmi. Iz Mute smo prišli preko Drave v četrt uri v starodavno Vuzenico. Zgodovinsko važen trg, kjer je nekaj letdekanoval naš Slomšek. Posebno cerkev hrani mnoge zanimive umetnine. Zelo se izplača vse to ogledati in zvedeti pod vodstvom vod nika, ki vse to razume in tolmači. In takega vodnika smo mi imeli. Zato smo se pomudili dalj časa v cerkvi. Vuzenica je tudi zaradi tega zanimiva, ker je ostala kljub močnim napadom nasprotnikov vedno v slovenskih rokah, kar je bilo za naše predvojne trge ob narodnostni meji velika častna izjema. Tu je stal — kakor v Vuhredu mogočen steber slovenstva s Paherniki — prav tak steber z Mravljaki. Po kratkem okrepčilu pri Mravljaku smo zapeli r|a trgu še nekaj pesmi in ud-šli k večernemu vlaku, ki nas je po lepo uspelem izletu privedel v Maribor. Vračali smo se z zavestjo, da smo videli lep in zanimiv košček našega obmejnega ozemlja. Ta poučen izlet v Dravsko dolino je priredila Ljudska univerza v Studencih pod vodstvom g. prof. Baša 6. maja, U-deležencev je bilo 22, in sicer sami Stu-denčani. po večini delavci. Take in no-dobne izlete naj bi prirejali tudi drugi. Ne samo hribi, tudi naše doline ob meji so zanimive. ški škof kotorski je bil na včerajšnji dan pred 40 leti posvečen v škofa. Vse svoje življenje je bil ne samo vzoren duhovni nadpastir, marveč tudi neustrašen nacionalen borec in vnet propovednik jugoslovanstva. Še danes je aktivni član Sokola in njegov veren zagovornik. Vsej javnosti ie znana njegova odkrita in energična obsodba famozne škofovske poslanice, ki je bila naperjena proti našemu Sokolstvu. Včeraj, na dan njegovega častitljivega jubileja, se je slavljenca z najiskrenejšimi simpatijami spomnila tudi mariborska sokolska župa, ki mu je poslala brzojavno tole čestitko: Prevzvi-šenemu gospodu dr.FranuUče 1 i n i j u, škofu kotorskemu! Sokolstvo naše župe Vam iz srca čestita k Vašemu visokemu jubileju, vdane nadpastirske službe Bogu in narodu ter Vam kliče še na m n o g a leta! Zdravo! Sokolska župa Maribor. POZIV ČLANSTVU SOKOLA MARIBOR III. Naše društvo se korporativno udeleži nastopa, ki ga priredi bratsko društvo Pesnica-Jarenina na binkoštni ponedeljek popoldne ob 15. uri. Zbor za vse članstvo in naraščaj je v ponedeljek točno ob 13. uri na letnem telovadišču, odkoder krenemo v sprevodu z godbo na čelu proti Pesnici. Bratje in sestre, naraščajniki in naraščajnice, ki imate kroj, pridite vsi brez izjeme v krojih. IZ ŽUPE. Dne 27. t. m. popoldne bo javni nastop Sokolskega društva v Rušah. Ta nastop bo obenem proslava 2fllet-nice razvitja prapora br. Sokolskega društva Maribor-niatica. Prapor je bil razvit neposredno pred izbruhom svetovne vojne, ki nam je prinesla osvobojenje. Zato župna uprava bratsko poziva vse mariborske in okoliške bratske sokolske edinice, da se v čim večjem številu udeležijo te proslave. Posebno pa naj ho čim častnejša udeležba v slavnostnih krojih. — Zdravo! Bratje in sestre, Pesnica vas vabi! Obmejno Sokolsko društvo Pesnica-.la-renina bo priredilo na binkoštni ponede-'ljfcj na Kerenčičevem travniku svoj letošnji javni nastop, pri katerem bodo sodelovala tudi bratska društva Maribor III., Št. Ilj in Sv. Marjeta. Začetek nastopa bo ob 3. uri popoldne. Dolžnost vsakega Sokola in Sokolice je, da pohiti na ta dan v Pesnico in da s svojo pri-s( tnostjo moralno podpre požrtvovalne m vztrajne sokolske delavce ob nasi ogroženi severni meji. Vsak brat in sestra, ki ima slavnostni kroj, naj pride brezpogojno v kroju! Posebej opozarjamo na ugodne železniške in avtobusne zveze. Vlak odhaja točno ob 13. uri z glavnega kolodvora, od 13.30 do 15. ure pa bodo vozili mestni avtobusi po znižani vozni ceni z Glavnega trga. Koroško okrožje Sokolske župe Maribor. Načelništvo okrožja sporoča, da se vršijo v njegovih edinicah društveni nastopi sledeče dneve: 1. Libeliče 13. maja; 2. Mežica 21. maja; 3. Slovenjgradec 10. maja; 4. Vuzenica 17. junija; 5. Dravograd 24. junija; 6. Ribnlca-Josipdol 8. septembra; 7. Guštanj 16. septembra. Narodna društva prosimo, da se pri svojih prireditvah ozirajo na te dneve in ne prirejajo svojih prireditev. Zdravo! Načelništvo. Ljutomer Smrtna kosa. Dne 15. t. m. je umrla go. Viktorija Honigmannova v visoki starosti 94 let. Bila je najstarejša prebivalka našega mesta, pa kljub svojim letom skoro do zadnjega duševno čila, pač pa so jo zapuščale že telesne moči. Lani je prebolela še pljučnico. Pokopali so jo 17. t. m. ob veliki udeležbi prebivalstva.__ Na Cvenu pri Ljutomeru pa je umrla 80 let stara prevžitkarica ga. Marija Škro-barjeva. N. p. v m.! Narodna obrana bo imela 27. t. m. redni letni občni zbor, in sicer ob pol 9. ur? dopoldne v 'Sokolskem domu. Dnevni red ie običajen. Po občnem zboru bo istotani .•aven zbor, na katerem bosta govorila odposlanca oblastnega odbora o organizaciji narodno-obrambnega dela in ustanovitvi vitežkih sekcij. Vsi, ki se zanimate z a prepotrebno narodno-obrambn.o delo na meji — pridite v velikem številu! V Maribor u, dne 19. V. 1934. ■HB|3SflB3HHEH!KBnn£flRc£&MBBXZMH'^' -'i r BS9BL> MARIJ SKALAN: 61 Roman Iz prazgodovine človeštva. Evalasta je zavzeta poslušala njegove besede in tiho, podzavestno hrepenenje je polnilo njeno komaj razcvelo dekliško srce. Strmela je v faraona faraonov, ona, dete, v zrelega, prezrelega moža in ta mož je postajal — človek. Najrajši bi bi la planila k njemu, vrgla se mu v naročje, zaihtela in ga prosila odpuščanja, toda sram mladosti ji je zadrževal korak. Vendar je stopila k njemu, sklonila se in ga poljubila na čelo: »Odpusti, veliki!« je dahnila. »Hvala ti!« Dvignil se je. »Vedi, da se faraon faraonov še nikomur ni pokazal kot človek in da se še nikoli nikomur ni zahvaljeval! Ti si prva in edina, nerazcvela roža daljnih gora večera!« »Hvala ti, o veliki!« Včliki se je zdrznil. Prijel se je za glavo. »Kaj se godi z menoj? Čudo prečudovito! Saj to sploh nisem več jaz, faraon faraonov, veliki Semiš Ofiris...« »O veliki, dragi!« je vzkliknila princesa in hotela planiti k njemu, toda faraon je izginil brez slovesa za zaveso. Odšel je kakor zamaknjenec. Evalasta je strmela za njim in ni mogla ničesar razumeti. Prečudovito je bilo vse to za njeno mladost. Šele čez nekaj trenutkov se je zgenila; srce ji je bilo prepolno zmedenih občutij; planila je pred kip najvišjega božanstva, padla pred njim na kolena, udarila s čelom ob tla in zašepetala: »O veliki Ra, solnce svetlo, moč naša in vesolje, ki si od vekomaj do vekomaj! Spregovori in mi povej: kaj se godi z menoj? Nič več ne vem kdo sem. Tako čudno zmedeno je v moji duši, tako nerazumljivo, tuje. Odkod so prišli ti viharji, da so polomili drevesa moja trdna? Zakaj molčiš še ti? Zakaj ne spregovoriš?« »Ker si pozabila na prisego!« Strašna groza je spreletela princesino telo. Kip, zlasti kip Najvišjega je spre govoril. Zgodil se je velik čudež. Raz- ločno je slišala njegove zamolkle, iz neznanih globin prihajajoče besede. »Ker si pozabila na sveto obljubo, da boš ostala trdna in samo meni zvesta!« je spregovoril dalje njegov glas. »Veliki te ne ljubi, iz njega govori samo strast moškega,, ki koprni po tvojem čistem mladem telesu. Ko se naužije tvojih slasti, te zapusti, naveličan odvrže, in zahotelo se mu bo druge. Bodi trdna!« »O božanstvo božanstev, o veliki solnčni Ra. o milostni stvarnik in rednik vesolja!« je jecljala princesa. »Odpusti svoji mali neizkušeni Evalasti! Sanjala sem čudne sanje in tako očarujoče so bile njegove besede, jaz pa sem samo slabotna deklica, sama in zapuščena, izgnana in prodana. Kakor blago, kakor sužnjo so me pripeljali iz dežele mojega očeta kralja kraljev. Njemu, velikemu so me podarili, zaprli v te sobane in jih za-stražili. Tako sem sama, sama, sama... O neskončni, večni, dobrotni, usmili se bolečine moje in pokaži mi pot, po kateri naj hodim! če si že spregovoril meni, služabnici svoji revni, povej mi še. kaj naj storim?« »Bodi trdna in, čakaj!« je odgovoril votli glas zlatega kipa. »Storila bom po Tvojem naročilu in milost Tvoja varuj mojo usodo! Zvesta bom obljubi, ki sem Ti jo dala. Trdna bom in bom čakala. Samo doklej naj še čakam in kaj naj storim, če me zopet obišče? Kaj bo z bratom mojim, princem Aftagadom, kaj s spremstvom mojim in ljudstvom dežele večernih gora?« Kip ni več odgovoril. Mrtev in srepo je strmel v princeso in ona je strmela vanj. Njeno telo je trepetalo. Vse naokoli je vladala tišina. Nobenega glasu ni bilo čuti od nikoder. »Ne odgovoriš?« je vprašala zmedeno. »Umolknil si... Hvala Ti za t2 besede. hvala Ti, da si mi spregovoril, da si me posvaril, mi razodel'voljo svojo in dal nasvet. Hvala Ti? o silni, o bog bogov!« Strmela je dalje vanj in čakala, da se znova oglasi. Zaman. Potem se je dvignila, sedla na blazino, zakrila si z rokama obraz ter zaihtela. Rahli cvet čuv-stev, ki je še malo prej napolnjeval z razkošnim vonjem vso njeno mlado dušo, je usahnil. Neskončna praznina jo je objela in iz nje je kakor iz temnega prepada rastla črna senca bolečine. Legala je nanjo, na predmete okoli nje, na sobo in še na pokrajino tam zunaj za oknom. (Se bo nadaljevalo.) Soort Zagrebški Marathon v Mariboru. Tukajšnje poverjeništvo J. L. A. S. priredi na binkoštni ponedeljek, dne 21. maja 1934 propagandni lahkoatletski meeting v obliki dvomača med izvrstnim SK Marathon Zagreb in reprezentanco Maribora. Prireditev se bo vršila na novo pripravljenih lahko-atletskih napravah na »Mariborskem otoku« z začetkom ob 14. uri (2. popoldne). Tekmovanje se izvede v sledečih disciplinah: teki 100 m, 400 m, 1500 m, 3000 m, štafeta 4><100 m, skoki v daljino, višino in s palico, meti diska, kopja in krogle. Ker osebna varnost gledalcev na kopališču Mariborski otok ne dovoljuje metov diska in kopja, se bosta ti dve disciplini izvedli dopoldne ob 10. uri na igrišču SK Železničarja 0'Tžaška cesta). Ker so Zagrebčani kakor tudi domačini v zelo dobri formi, je pričakovati napete borbe in dobrih rezultatov. Občni zbor ISSK Maribora. Sinoči je imel ISSK Maribor v lovski lobi hotela »Orel« svoj 15. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni in neumorni predsednik g. dr. Stamol. Po poročilih posameznih funkcionarjev so bile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik g. dr. Fran Stamol: odborniki gg. dr. Jančič, okrajni glavar Makar, ravnatelj Loos, dr. Planinšek, inž. Baran, Gilly, Stok, kinopod-jetnik Guštin, inž. Jelenec, dr. Vauhnik, Voglar, major Gerovac in inž. Celestina. Za nčaelnike posameznih sekcij so bili izvoljeni: za nogometno, g. Filipančič, za damsko ga. Zora Ravnikova, za teniško g. Šepec, za zimskošportno g. Golubovič, za tableteniško g. prof. Sevnik, za plavalno g. Tomažič in'za lahkoatletsko g. Bergant. Namestniki gg.: dr. Marinič, industrijec Hutter, Kanc, Oset, D. Roglič, inž. Dračer, major Maslač, Šerec, Preac in Pinter. Nadzorstveni odbor gg.: ravnatelj B. Pogačhik. ravnatelj Barle in Mastek; častno razsodišče: gg. Ur. Ploj* dr. Tominšek, dr. Stor in dr. Ravnik. Podrobnejše poročilo o poteku občnega ] zbora bomo še objavili. SK Svoboda:SK Grafika (Ljubljana). Jutri se srečata na igrišču SK Svobode ljubljanska SK Grafika in SK Svoboda v prijateljski tekmi. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu in se bo pričela ob 16. uri. Sodil bo g. Bergant. Tuiski promet. V prvi polovici meseca maja je bilo pri policiji v Mariboru prijavljenih 716 oseb. od teh je bilo 289 tujcev, in sicer 57 z Dunaja, 17 iz Gradca. 215 pa iž drugih mest. ! o S a«j 04 C £ O £ C > a 9 K) JI (. 5 IS a 3 S A £ 3 ffl tt t OD DANES NAPREJ do 30. maja se toči dobro dalmatinsko vino liter po 8 Din »Ljutomerčan« liter po 10 Dm Gostilna »Transval«, koroški kolodvor. 2069 KRASNO LETOVIŠČE in oporavilišče za mlade deklice na soinčnem- posestvu, Čudoviti pohorski zrak, lastna kopeli na prostem, dobra hrana in nadzorstvo, na željo francoska, nemška in" srbohrvaška konverzacija, tudi pomoč pri učenju za ponavljalne izpite, klavir. Naslov v upravi. 2077 Razno POHIŠTVO lastnega Izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenab Zalo-ga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Welxl. ZLATO. zlatnike tn platino kupuje po najvišjih dnevnih ceitah Mariborska afineriia zlata Orožnova ulica 8 2642 JOS TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnfčno po djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeliuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon kurečnih cenah Zlata ovratflica!!!!L95 PREDELAVO 2IMNIC na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. 1934 STOLE, vseh vrst, ležalne stole, ro lete, zavese, odeje, železnje zložljive postelje najcensjše pri Novaku, Koroška 8, Vetrinjska 7. 2014 CENJENE DAAIE! Kdor želi lepe in traine trajne kodre, naj se potrudi v dobro znani damski česalni salon M. Fettich-Frankheim, Ulica 10. oktobra 3. Cene solidne. Rodbinski člani državnih uradnikov dobe popust. 2012 BOTRI IN BOTRCE! Kupujte samo »Pirnar* obleke za vaše birmance Srečko Pihlar, Gosposka ulica 5. 1689 i»e samo pri M. liaiR.Jevem sinu SPALNICE polltirane najmodernejši vzor cl, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641 PRALNI DELEN, pralna svila, oike svila, lepi vzorci, nizke cene, Srečko Pihlar Gosposka 5. 1688 TAPETNIK Oskar VVistan se priporoča Gre na dom in doželo. 1.799 MILOSTIVA! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni. P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37. 1651 POZOR! Vsi tapetniški izdelki brez-konkurenčno znižani. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 1933 "“BLAUK MARIBOR GOSPOSKA ULICA 1 g L.OVAL BIRMA! Foto Makart, Gosposka ulica 20. Prvovrstne slike. Zmerne cene! 2055 DOBRO VINO od 5 litrov naprej pri majorju Zenkoviču, Razvanje—Pivola 2056 PRESELITEV. Simon Maycr, krojaški mojster naznanja svojim strankam, da je preseli! sv(pjo krojaško delavnico v Smetanovo ulico št 46. 2067 NOVO! Prvovrstno staro in novo vino, liter po 8—10 Din. pivo v sodčkih, vrček 3.50 Din, v so-, stilni Beranič, Krčevina, Aleksandrova 11. 2105 SLAŠČIČARNA E Ilich. Maribor, Slovenska 11I. 5, podružnica Aleksandrova cesta 40, priporoča cenjenemu občinstvu dnevno sveže pecivo, sladoled, vsakovrstne bonbone itd. 20>0 TRAJNI KODRI 100 Din z najboljšim iranco-skim preparatom, valovi takoj. Marica Požar. ded. fri-zerska. Vetrinjska ul. 2106 JUTRI dne 20. maja vrtni koncert, dobra jedila, prleške gibanice v gostilni Žinkovič, preje Polič; Studenci, Aleksandrova cesta._______________ 2110 Prodam KUHALNIK za plin s tremi plameni. $ko-ro nov, naprodaj- 'Vprašati v pekarni Čebokli, Glavni Ir?. 2037 Razpis kantine v kasarni Kralja Aleksandra 1. 45. polka v Mariboru. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru poziva vojne invalide interesente, ki bi reflektirali za zakup in podelitev kantine v Meljski vojašnici 45. polka, da se najkasneje do 23. maja 1934 zglasijo v invalidski pisarni/ med uradnimi urami Vsaki ponedeljek, sredo in soboto od 9-do 11. ure, Rotovški trg 1. kjer dobijo nadaljnia pojasnila. 2109 PRODAM HIŠO tri- sobe. ktihinia,- klet-m valik vrt. Pobrežje pri Mariboru. Aškerčeva ul. 5. 3053 -""jedilnica tz kavkaškega oreha, moderna, zelo lepo izdelana, nerabljena, 7. zlatim lestencem, sten sleimi svetilkami, klavirjem, se proda skupaj ali posamezno radi izselitve pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila v trgovini Nifergal, Koroška cesta 1. ___________________2054 POSESTVO, 8 km od Ptuja ugodno na prodaj- Ponudbe pod »Ravnina* na upravo »Večernika«. 205J GOSPOSKO POSESTVO % ure ' iz Maribora prodam. Istotatn naprodaj leph, velika palma. Vetrinjska . ulica 6 ... ' 2073 AtODEREN OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen naprodaj. Naslov pove uprava lista. 2076 GOSTILNA v bližnji okolici ua prodaj, kakor tudi cenena stavbena Počela proti hranilni knjižici-Naslov v upravi »VeSfernika«. 2092' Vm izleliii! Veliko izbiro provijanta za izlete, prvovrstne različne salame, mesnino, sir, ribe v konzervah, kandit, čokolado, kekse, dobite v delikatesni trgovini Uhler, MsrSbor. GSavni tir 14 POSOJILKaCK R. 1.10. P. MARIBOR, NARODU! SOI I USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice In na tekoči račun ter lih obrestuje najkulantneje ALEKSANDROVA C. 19. LEPA DVASTANOVANJSKA HIŠA na Pobrežju s tremi podstrešnimi sobami in večjo delavnico. clktrična luč vrt in sado-nosnik za Din 100 000 na prodaj. Nekaj hipoteka. Naslov y upravi »Večernika«. 2017 SALONSKO OPREMO moderno, skoraj novo, prodam. Istotani na prodaj mo-šlg> kolo. Linhartova ul. 4, ftitličje. 2093 ~HIŠO z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju ter zelo prhnemo za upokojenca ali državnega uslužbenca, prodan',' takoj po zelo ugodni ceni. Sprejmem tudi nekaj hranilnih knjižic. Pobrežje Šolska ul- 10. 2095 Kupim KUPIM vložno knjižico posojilnice Fram ali zamenjam za knjigo posojilnice Cirkovce. Ponudbe pod »Fram« na upravo »Večer Posest ZIDANA nova zgradba na periferiji z vrtom 14 000 Din. Nova zgrad ba, 3 sobe, vrt, 38.000 Din. Travnik. 4 orale, blizu mesta 31.000 Din. Posestvo, 15 oralov, vinograd, sadonosnik, hiša, 4_ sobe, kuhinja, 60.000 Din Valjčni mlin z vodno silo, hiša, posestvo, 65.000 Din. Kras na enonadstropna hiša sredini piesta 4SO.OOO Din. Pisarna -Rapid«, Gosposka 28. 2078 POSESTVA vile, gostilne, dvonadstropno hišo pri parku 500.000 Din. — Posestvlce, 114 orala. Lini buš, 55.000. — Gozdno graščinsko posestvo. 247 oralov, proda ugodno Posredovalnica. Maribor, Frančiškanska ulica 26. 2111 Službo dobi VELIKA SVETLA SOBA. lepo opremljena se odda takoj solidnemu gospodu. Eventualni zajuterk po dogovoru. Cena in ostalo se izve v unravi »Večernika«. 2066 lokal SUH. SVETEL. SOLNČNI LOKAL z elektriko in plinom, pripraven za vsako obrt poceni oddam. Dravska ulica 10. Beuet 2060 Pouk NEMŠČINA v 6 mesecih. Inlgjigeučna metoda, siguren uspeh. Naslov v upravi. 2081 Stanovanje KOMFORTNO. SOLNČNO STANOVANJE. v bližini mesta oddam s 1. julijem boljši stranki. Cena Din 700.—. Naslov v upravi lista- 1924 STANOVANJE sobo in kuhinjo iščeta mlada zakonca brez otrok s 1. junijem. Naslov' pustiti v upravi Večernika« pod -Točen plačnik«. 2036 LOKAL s stanovanjem oddam v najem s 1. julijem. Frankopane, va cesta 29, vprašati v gostilni. 2091 lika«. 2U38 VLOGO SPODNJEŠTAJER-SKE POSOJILNICE kupim do 18.000 Din. Ponudbo pod »Vloga« na upravo »Ve černika«. 2058 OSIH JVIdflM ali malo posestvo v Limbušu, Pekrah, Radvanju, Novi vasi ali Studencih. Ponudbe s kratkim opisom in navedbo cene na upravo pod »Lena lega«. ____________2107____________ V nalem TRGOVINO z mešanim blagom, dobro vpeljano, ob prometni cesti, oddain v najem takoj- Naslov: Dogoše št. 31 pri Mariboru. 1982 ČEVLJARSKO DELAVNICO na prometnem kraju oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 2072 SPOSOBNEGA VRTNARJA neporočenega, za obdelavo zelenjadnega in cvetličnega vrta iščem. Ponudbe pod »Vrtnar« na upravo »Vcčer-nika«._______________ 1998 VAJENKO z dobro šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme česal-ni salon za dame M- Eetiich-Frankheim. 2013 Sobo odda SOBO in mali kabinet, za pisarno ali malo obrt, tik kolodvora, oddam. Aleksandrova c. 48. 1642 SOBO z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu s 1. umijem. Dr. Verstovškova ul. 6. II. nadstr., vrata 19. 1898 ČISTO. SOLNČNO SOBO za eno ali dve osebi oddam takoj. Kolodvorska ulica 3-1. levo. 2071 Najidealnejši izlet in letovišče za Mariborčane je KIO« pinsKO jezero na Koroškem. Najboljše boste postreženi v restavraciji in kopališču „OBIR”. Celotna penzlia S 6»- do s 7*-. ♦ Garaža. Zahtevajte prospekte! Post KUhnsdorf, Postfach 2. /LADNE KLICE izvrstno krmilo za živino oddaja poceni D. d. pivovarne „UNION“ Maribor. Ul PnsteEine odeje rjuhe (kapne), blazine, perje, puh, vata najcenejše pri A. ttuhec, Maribor, Stolna ulica 5 2034 izdelovanje posteljnih odej. Angleško blago 2030 najodllčnejie kakovosti sodobnih znamk i* /martex «i za praktične, solidne športne, promenadno m potovalne obleke. i* Ventex"‘ blago, ki je tkano na poseben način in vzbuja pri nošnji prijeten očutek ter združuje eleganco, všečnost in izredno trpežnost. „Picci triply‘ najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v vseh najmodernejših barvah. Vse te vrste blaga ima vedno na zalogi FRANJO MAJER MARIBOR, GLAVNI TRG 9 Tovzrnilka zaloga perila modna trgovina OSIP KARNIČNSK Maribor, Glavni trg 11 Dražestno blago za dečve Prodam pod lastno ceno! skoraj novo avtobusno karoserijo, 2 karoseriji za tovorne avtomobile, skoraj novo slamoreznico za ročni ali strojni pogon, 5 tonski avtomobil na plinski pogon. 2 peči za plinski pogon kompletni s čistilniki, razne jermenice, osi, voziček za ozkotirno železnico. 2 vagona jute itd- Čistilna volna, cunje in kolobarji za poliranje vedno v zalogi. Tovorni prevozi, selitve, se prevzamejo po najnižjih cenah. 2 Taksi avtomobila vedno na razpolago. Sc priporočam botrom In botrlcam. Pokličite telef. štev. 2272. 2079 Veletrgovina a surovinami, avtotaksi in prevoz tovora Ivan Sluga, Maribor, Tržaška cesta 22. Tel. 22-72 Otroški vozički po najugodnejših cenah vsakovrstna popravila BOGOMIR DIVJAK, Maribor, Glavni trg 17. Vedno Trgovska hiša Do Kek & Marini Maribor, Gosposka 27 moškega sukna za priporoča najnovejšo ter najmodernejšo svi leno robo georgette. volneno blago, volneni delen itd. — Obiščite nas! — Prepričajte se! po solidnih cenah Vam nudi Opravilna številka IX I 3877/33-13 Dražbeni oklic Dne 25. junija 1934. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi šl U dražba nepremičnin. g Zemljiška knjiga Gradiška vi. št. 111 Cenilna vrednost Din 258.857-20 Najmanjši ponudek Din 172.571*50 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sratke sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 21. aprila 1934. frin Mi kroiaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka 32 ViDlloC otvorjen Meljski hrib 33 preje (Stift Vorau) Oglaiultel Poletne novosti volnene in svilene bluze lahki poletni puloverji čepice in klobuki gumijasti predpasniki pol in kratke nogavice ravnokar dospele L Biltlillt Gosposka ulica 4.6 Otroške nogavice od Din 3— naprej Otroške kratke nogavice od Din 3.50 naprej Damske nogavice od Din 6.50 naprej Damske kratke nogavice od Din 4.— napiej Moške kratke nogavice od Din 3.— naprej Moške športne nogavico od Din 13.— naprej »Polo« srajce za otroke od Din 14.— naprej Pasovi za kopalne oblek« od Din 5.— naprej kakor rudi razne poletne in kopalne predmete najceneje pri 2026 » Ekspertni klil Luna« Marbor ALEKSANDROVA 19. T R R O R P ER HRUEf &SE!£!ianie 'ifcgrieu- desertnih Uin. sirupou in žaaniarna J \ II 1 v-» *■ ** 1 w ^ * inninmmiiimiiniimiimnnmiiiiiiimimimiiniiiiinnmiuiiiiinniniiiiiHiiHiimHniiiiniiiiimimonnniiiiiilfniiiiiiiiiiniiiiiinii Ha drobno 1 Telefon 25-89 Ha čebelo f Uedno v zalogi: rum, konjak, liker, sliuouka itd. »mrm ► ► ► ► ► ► ► ► PINO KAVO dosežemo samo !z izbranih plemenitih vrst, svežega praženja in pravilno sestavljenih mešanic. Od velike izbire kave, ki prihaja na tržišča, izberem za moje mešanice vedno najboljše. Kavo pražim dnevno v lastni pražarni na stroju najnovejšega izuma za to stroko. 2019 Kavine meianice Gori navedeni razlogi Vam jamčijo, da so moje v pogledu kakovosti in okusa nedosegljive in se dobijo v nasl. vrstah: Mešanica V y, kg • . Din 15.— IV % n • • 99 17.— III hi M • • 99 19 — II y* U • • 99 21 — I v* n • • t* 23.— „ Mokka y* 99 • II 25.— „ Spec- m »# • • 99 27,— ., Thre Anchor k 99 • • 99 30.— Z. RI1DERLE Gosposka ul. 20, Telef.29-10. hit ir n. Hm- najmodernejše Obleke za birmance, klobuke, perilo, velika izbira v konfekciji JAKOB LAH Glavni trg 2 1845 * •: •: •: •: •: •: •: •2 Ji Cenjenim damam priporočam pravkar prispele 2085 po najnovejši modi in zmerih Cenah, kakor tudi najmodernejše izvrševanje popravil točno in ceneno Elegance, damski salon klobukov Maribor, Aleksandrova cesta 13. :• :• :• :• :• ♦ fr :• Parfumerija s 11 C C V i c Slovenska ulica štev. 8. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin U (Dariboru kupite sedaj najceneje razno manu-fakiurno blago, perilo, predpasnike, robce, nogavice itd. v trgovini Mirko Feldin sedaj na Aleksandrovi cesti 13 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll Najcenejša nabava tukajšnjih in inozemskih Stavbeniki, hišni posest* niki, tovarnarji, obrtniki ter vsi, ki nameravajo zidati, svoje hiše in posestva preurediti, posetite bogato prebrano zalogo vsakovrstnega rabljenega železja, strojev, orodja, cevi, stebre za verande in balkone, traverze, kakor pločevinasto železje, jermenice, transmisije, zobnata kolesa itd. Opozarjam posestnike avtomobilov, da imam veliko izbiro nadomestnih delov, pribor itd. v zelo dobrem stanju. Priporoča se 2087 Justin Gustinčič xMflR,BOR BananaMgnBEjmgEi Tattenbachova ulica 14 parfumerijskih potrebščin Za binkoitne praznike kakor vsako nedeljo in praznik komml s milini o ples Točim samo prvovrstna vina. Vedno sveže „Union“-pivo, vrček Din 3‘50. Okusne mrzle in tople jestvine, specialni narezek po nnjnižjih cenah. Gostilna K. Welle, Košaki 3. v " Pohištvo Iz mizarstva WesiaR je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah. Moderne kuhinjske opreme. ..WEKfl“ lHari&or.niaksanilrova IS Za birmo dobite pri urarju Maribor, Kralj« Petra trg (Magdalena) po neverjetno nizkih cenah, ure, zlatnino in vse kar bi rabili M vašega birmanca. Tudi Vam naš Jakob za malenkostno ceno izvrši vtako popravilo g Oglejte si izložbe! n m Ročne torbice, denarnice, kovčke, ™ • nogometne žoge, nahrbtniki itd. v ■> veliki izbiri po nizki ceni nudi ■ Ivan Kravos, Maribor* Aleksandrova cesta 13 n Za potovanje 1762 S Pozor Stara renomirana vam znana klobučarua ANTON AUER ni več v Vetrinjski ulici, temveč na Glavnem trgu 17. Tatn dobite klobuke in čepice že od Din 20.— naprej. Tudi popravila se prevzemajo in strokovnjaško izvršujejo po zelo nizkih cenah. Ne hodite več v Vetrinjsko ul. 14, temveč k Anton Auer-ju na Glavni trg 17 F. Bodner zaloga klavirjev MARIBOR, Gosposka 2 Zastopstvo klavirjev: „Wurschingerw Salonski pianino Din 15'500.— Mesečni obroki Din 300’— 2016 Brezplačn^Vanwiudimo pouk v igranju Direktno iz tvornice odn. tvor. skladišča. Violine od Din Harmonike od Din 69‘-r- Tamburice od Din 65 *— Gitare od Din 128*— Zahtevajte brezplačen katalog! mm S HESOLD MARIBOR, Slav. 132. Natečaj. Združenje trg-ovc«v za mesto Maribor v Mariboru razpisuje mesto konceptnesa uradnika pod naslednjimi pogoji: 1. Jugoslovansko državljanstvo. 2. Trgovska visoka šola ali pravna fakulteta; v prvem slučaju nekaj pravne, v drugem nekaj trgovske prakse. 3. Starost nad 30 let. Prošnje s potrebnimi izkazi je vložiti do 31. maja na gornji naslov. Uprava. -13'J Ce se hočeš v miru in res imenitno zabavati, pojdi za binkoitne praznike pod cvetoče lipe v gostilno ..Pri veverici*1 na Teznu. Tam dobiš vse, kar ti srce požeji. Da je kapljica izborna, o tem še govora ni. Če pa ljubiš muziko, je tam tudi ne manjka. Zato za binkoštne praznike ne premišljuj dost in pojdi na krasen, kratek izlet k našemu Peklarju na Teznu. Za poletje krasne obleke, kostume in bluze dobite v veliki konfekcijski trgovini nor, flteiova c. 25 Sprejmem tudi hranilne knjižice Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oalu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prej IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na Knjižice in tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju g, Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: 1 DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO Dl 'LA v Mariboru.