PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 97 (13.328)
Trst, torek, 25. aprila 1989
Vidne spomladanske podražitve
Inflacijska stopnja tudi v aprilu višja
Vsi dosedanji protiinflacijski ukrepi so bili zaman Prihodnji mesec se bo povišala draginjska doklada
RIM Aprilski obračun je spet pokazal, da inflacija v Italiji stalno narašča. Tokrat so se šestim vzorčnim mestom, Bologni, Genovi, Milanu, Palermu, Turinu in Trstu, pridružile še Benetke, ki se tako tudi uradno uvrščajo med najdražja mesta v državi. Aprila so najmanj občutile inflacijski porast delavske in uradniške družine v Palermu (0,2 odstotka), največ pa v Trstu (0,9 odstotka), o čemer pišemo na 5. strani.
Inflacija se je v Turinu in Genovi ustavila pri 0,4 odstotka, v Bologni in Benetkah je dosegla 0,6 odstotka, v Milanu pa 0,7 odstotka. Srednja inflacijska stopnja za vso državo pa se še naprej ohranja pri 0,6 odst., medtem ko je letna inflacijska stopnja dosegla 6,6 odstotka (marca 6,4 odst).
Na višje življenjske stroške so vplivali izdatki za stanovanja, saj se aprila obračunavajo trimesečja za stanarine. Podražila so se tudi oblačila, vendar se to dogaja vsako pomlad in jesen zaradi nove sezonske ponudbe. Inflacijo so spodbudile podražitve plina za ogrevanje, predvsem v Milanu. Precej omeje-
ne so bile podražitve za javne storitve, na katere pa so v glavnem vplivale podražitve javnih prevozov. Tudi ta podražitev se najbolj odraža v Milanu.
Minister za finance Colombo je že predstavil svoj »recept«, ki naj bi vsaj začasno zajezil naraščajočo inflacijo. Zagotovil je, da bo njegovo ministrstvo pozorneje sledilo premikom v bilančni, denarni in davčni politiki in skušalo ugotoviti vzrok, ki spodbuja inflacijo. Colombo je tudi priznal, da je vsako povišanje inflacije zaskrbljujoče, še zlasti, ker obračuni iz meseca v mesec dokazujejo, da je bil vsak dosedanji napor zaman. Napovedi, da se bo inflacija letos ustavila pri 6 odstotkih, so se torej izjalovile že v prvih štirih mesecih. Posledica tega bo, da bo draginjska doklada za mesec maj predvidoma višja kot v preteklem semestru. Preden se bo to uresničilo bo treba počakati na uradne podatke, ki se nanašajo na vso državo, vendar izvedenci menijo, da so že podatki iz vzorčnih mest dovolj zgovorni. Po prvih izračunih bi se morala draginjska doklada sukati okrog 22 tisoč lir.
Na pekinških univerzah protest še vedno traja
Namesto manifestacij sedaj bojkot predavanj
K protestnemu gibanju bodo skušali pritegniti tudi ostale univerze na Kitajskem - Obveščanje ljudi in zbiranje finančne podpore
PEKING — Študenti največjega pekinškega univerzitetnega središča so se včeraj odločili, da svoj protest nadaljujejo z bojkotom predavanj. Njihov protest naj bi trajal toliko časa, dokler vlada ne bo pokazala pripravljenosti, da razpravlja o študentskih zahtevah v zvezi s političnimi reformami na Kitajskem. Med enotedenskimi množičnimi demonstracijami pa so študenti zahtevali tudi več demokracije in več svobode.
Študentska skupščina (na sliki AP), na kateri je sodelovalo več tisoč študentov, pa se je zaključila brez enotne usmeritve. Prišlo je celo do odkritega razhajanja med posameznimi voditelji študentskega gibanja, pa čeprav so bila ta razhajanja bolj osebne kot pa politične narave.
Pekinški študenti so se tudi odločili, da k protestni akciji pritegnejo tudi študente iz ostalih univerzitetnih središč po državi. Peterica voditeljev protestnega gibanja je včeraj v svojih posegih na študentski skupščini na velikem univerzitetnem stadionu poudarila nujnost dobre organizacije, če se hoče z uspehom nadaljevati njihov boj. Na vseh univerzah v kitajski prestolnici so se tudi pojavili novi »dazi-bao«, ki so pojasnjevali dosedanji po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na srečanju s predstavniki slovenskih izvoznikov
Predsednik ZIS Markovič potrdil tržno in demokratično politiko
BOGO SAMSA
Ma^ADENCI Predsednik jugoslovanske vlade Ante larkovic je včeraj govoril nekaj sto slovenskim izvozni-m. zbranim na tradicionalnem posvetu, ki ga organizira slovanska gospodarska zbornica. Predsednik vlade Ante Markovič je bil izredno odločen: »Zvezni izvršni svet si je ieni?,1 iase£ Pr°grarn' ki je tržno in demokratično usmeril n Nobenl" Pomislekov in dvomov ni. Zvezni izvršni svet ° program izvedel, drugače pa vlade ne bo. Lahko se guv0n kako bomo program uresničili, ni pa možen dvom,
Markovič je odgovarjal na številna vprašanja direktoi ]®Vn Predsednikov poslovnih odborov največjih slover skih izvozno naravnanih podjetij, ki so vsi odločno podpr srneritev zveznega izvršnega sveta in pohvalili njegov Prve poteze. Zastavili pa so istočasno tudi celo vrsto načel n'h in konkretnih vprašanj.
.Predsednik jugoslovanske vlade je kot odgovor navede dnji konkretni primer, ko je vlada ukinila davke, takse i Predvsem carine na sredstva, ki jih uvozijo z namenom, d ~°do služila za izvoz. »To morate sedaj izkoristi,« je deja ln so pomembna sredstva. Letos bo razbremenilo gospo darstvo za 1.400-1.700 milijonov dolarjev. Toda potrudili si omo - je takoj z nasmeškom dodal - da vam povečami Konkurenco, ker taka je naša usmeritev.« Uvodna izvajanj,
so izzvala aplavz in istočasno tudi smeh, saj so podjetniki zelo veseli, ko čujejo za razbremenitve, nekoliko manj pa ko se omenja ostra konkurenca.
Glede štirih osnovnih zakonov, ki gredo od regulacije podjetij, bank, računovodstva in drugega in ki jih je v skladu z novo ustavo že predložila in že sprejela prejšnja vlada, je predsednik nove vlade napovedal temeljite spremembe, ker so bili ti zakoni premalo radikalni. Vzporedno pa pripravljajo še nekatere druge zakonske predloge in npr. zakon o delovnih razmerjih, saj ne more biti tržnega gospodarstva brez trga dela in trga kapitala.
Sedaj se dobro razvijajo razgovori z Mednarodnim monetarnim skladom in z Mednarodno banko za razvoj, ker jim ugaja pristop nove vlade. Predsednik vlade pa je dodal, da je strukturalna sprememba gospodarstva edina možnost za rešitev Jugoslavije in tudi za reševanje socialnih vprašanj. V Jugoslaviji ne more biti dveh sistemov. Lahko je samo eden in to je edina rešitev.
To je prva vlada, ki ni izdelala posebnega protiinflacij-skega programa. Taki programi so kot zdravilo, ki zbija bolniku temperaturo, ne zdravi pa bolezni. Celotni program je antiinflacijski, ker ustvarja sistem ekonomske prisile v smeri večje učinkovitosti podjetništva in poslovnosti.
Vlada bo naredila svojo dolžnost. Predstavila bo proračun, v katerem bodo vsi izdatki in ne bo več postavk o NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Obisk ministrskega predsednika v Izraelu
De Mita s Samujem o zasedenih ozemljih
Svečanost v Rižarni
NA 5. STRANI
V Gruziji je vojska segla po pravih bojnih plinih
MOSKVA — Sovjetske vojaške enote, ki so v Tbilisiju 9. aprila s silo razgnale demonstrante, niso uporabile samo solzilca temveč tudi bojne pline. To je včeraj priznal zahodnim novinarjem novi sekretar gruzijske partije Guivi Gumbaridze, le dan po zagotovilih obeh vojaških poveljnikov, da vojaki niso uporabili strupenih plinov.
Gumbaridze je tudi navedel, da je zaradi zastrupitve z bojnimi plini v bolnišnicah 61 oseb. Prav tako je med 20 mrtvimi v neredih marsikdo podlegel zaradi uporabe teh strupenih plinov.
Gruzinska znanstvenica Nina Javhažvili, ki vodi preiskovalno komisijo je povedala, da ta plin povzroča hude glavobole, amnezi-
jo in v najhujšem primeru paralizo živčnega sistema. Sodeč po tem opisu je vojska v Tbilisiju uporabila neko blažjo obliko smrtonosnega živčnega plina.
Dogodek bo nedvomno še poglobil sovraštvo med Gruzinci in sovjetsko oblastjo. Priznanje in kritike na račun nasilnega posega vojaških enot proti nemočnim demonstrantom pa bodo bržkone ublažile upravičen srd prebivalstva. V prihodnjih dneh lahko pričakujemo, da bo preiskovalna komisija zahtevala kaznovanje krivcev.
Medtem pa Gruzija še vedno žaluje. Na kraju, kjer so vojaki ubili 20 oseb, svojci padlih nadaljujejo s svojim žalnim bedenjem, ki naj bi se nadaljevalo še 40 dni.
JERUZALEM — Italijanski ministrski predsednik Ciriaco De Mita je skupaj z zunanjim ministrom Andreottijem včeraj dopotoval na uradni obisk v Izrael. Glavna tema prvega dne pogovorov s kolegom Šamirjem je bil predlog izraelskega premiera o volitvah na zasedenih ozemljih. De Mita in Andreotti sta previdno ocenila šamir-jev predlog in dodala, da je treba za uresničitev te ideje še precej storiti.
Čeprav izraelska stran poudarja, da so pogovori potekali v skrajno prijateljskem vzdušju, pa je dokaj jasno prišlo do izraza, da imata Italija in Izrael različen pogled na reševanje bliž-njevzhodne krize. Medtem ko Italija še naprej zagovarja, da v mirovnem procesu na tem področju ne more biti izvzeta PLO, pa Izrael ostro zavrača vsako misel na tako možnost. Glede konkretnih predlogov pa velja omeniti, da je Andreotti Šamirju ponudil konkretno sodelovanje Italije, kar si je z drugimi besedami mogoče razlagati kot ponudbo za posredovanje v izrael-sko-arabskem spopadu.
Na sliki AP: De Mita skupaj z izraelskim zunanjim ministrom Aren-som na letališču Ben Gurion.
Von Karajan je odstopil
ZAHODNI BERLIN — Herbert Von Karajan ne bo več vodil znamenitega Berlinskega filharmoničnega orkestra. Svoj odstop je včeraj uradno napovedal odborniku za kulturo gospe Anke Martiny in ga utemeljil z resnimi zdravstvenimi problemi. V pismu pa je pojasnil tudi, da odstopa s tako uglednega mesta, ker kljub številnim prošnjam in zahtevam, berlinska mestna uprava še ni točno opredelila njegovih pristojnosti v okviru filharmoničnega orkestra, ki ga je vodil 34 let. Prav pod njegovim vodstvom je ta glasbeni ansambel dosegel izredne uspehe na svetovni ravni.
Von Karajana so že zelo mladega prištevali med največje glasbene talente tega stoletja. Njegov repertoar šteje 140 glasbenih del, pretežno oper in koncertov. Več let je bil tudi direktor znanega salzburškega festivala.
Kljub temu da je afganistanska vlada ob ramazanu proglasila premirje
Kabul in tudi druga afganistanska mesta stalna tarča topniškega obstreljevanja
KABUL — Čeprav je afganistanska vlada za ramazan proglasila premirje, pa na Kabul še naprej letijo gverilske granate in rakete. O bombardiranju afganistanskega glavnega mesta je včeraj poročala sovjetska tiskovna agencija Tass, ki je tudi navedla, da je bilo v nedeljskem bombardiranju Kabula 12 oseb mrtvih, 21 pa ranjenih.
Sovjetska tiskovna agencija pa, sklicujoč se na vesti iz afganistanskega zunanjega ministrstva, poroča tudi o hudem bombardiranju Džalalabada. Tass navaja, da naj bi pri teh napadih sodelovala tudi 11. in 18. divizija pakistanske pehotne artilerije. V samem mestu naj bi bili ubiti štirje civilisti, osem pa naj bi jih bilo ranjenih. Po trditvah sovjetske tiskovne agencije naj bi nato vladne enote v protinapa-
du povzročile gverilcem precej izgub in to tako človeških kot materialnih.
O mrtvih in ranjenih poročajo tudi iz drugih afganistanskih mest. Tako naj bi bili v Heratu 4 mrtvi, v Kostu pa dva, v obeh mestih pa naj bi bilo tudi precej ranjenih. V Kostu naj bi nato Nadžibulahove enote napadle uporniške položaje in ubile 79, ranile pa 81 mudžahedinov. O hudih žrtvah na strani upornikov poročajo tudi iz Kandaharja, kjer naj bi po trditvah iz afganistanskih uradnih virov izgubilo življenje 14 gverilcev.
Kabulska vlada pa je istočasno poslala opazovalcem OZN tri protestne note, v katerih opozarja na domnevne pakistanske kršitve ženevskega sporazuma.
Na sliki AP: vsakodnevni prizor iz Afganistana.
Težavno sožitje med rimskimi mestnimi redarji in policisti
RIM — V kaotičnem večnem mestu je tudi sožitje med mestnimi redarji in policijo zelo težavno. Tako kot že pred dnevi je namreč tudi včeraj prišlo do prepira med tema dvema vejama čuvajev javnega reda.
V samem mestnem središču, v Ulici Sistina, ki je zaprta prometu, je mladenič na vespi spregledal prometno prepoved, malo dlje pa še rdeč semafor. Mestni redarji, ki jih v tem predelu kar mrgoli, so najprej žvižgali, ker pa opozorilo ni zaleglo, so se kar v tek zapodili za njim. V Ulici del Tritone je »tekačem« priskočil na pomoč še avto mestnih redarjev, kršitelja pa so ustavili tik pred poslopjem dnevnika II Messaggero. Ko so od fanta na vespi zahtevali dokumente, se je leta najprej nekoliko upiral, potem pa se je izkazalo, da je... policist v civilu. Celoten dogodek so
fotoreporterji Messaggera pridno ujeli v fotoaparate, vendar jim je pozneje policija zaplenila filme. »Uvedli bomo preiskavo,« so pojasnili.
Prav včeraj pa je o »prijateljskem sodelovanju in razumevanju« med mestnimi redarji in policijo govoril šef italijanske policije Vincenzo Parisi, ki se je mudil na uradnem obisku pri šefu mestnih redarjev Russu. Parisi, ki ga je spremljal rimski kvestor Improta, je izrazil veliko zadovoljstvo nad »solidarnostnimi odnosi, ki vežejo tako pomembni varnostni telesi.« »Osamljeni dogodki nestrpnosti ne smejo kaliti vzajemnosti, ki je v mestu, kakršno je Rim, toliko dragocenejša,« je dejal Parisi. Slovesnosti pa se ni udeležilo kakih 50 redarjev, ki so se v znak preotesta proti stalnim kršitvam pravil, prostovoljno zaprli v kasarno.
V Ljubljani protestirali nasprotniki jedrske energije
LJUBLJANA — Ob tretji obletnici nesreče v Černobilu so nasprotniki jedrske oenergije, pripadniki različnih skupin, zvez, strank in združenj iz Avstrije, Koroške, Furlanije-Julijske krajine, Hrvaške in Slovenije, ki jih v Sloveniji koordinira mestna konferenca Socialistične zveze, v soboto dopoldne organizirali skupno manifestacijo proti uporabi jedrske energije. Na protres-tnem shodu pred skupščino SRS so predstavniki nasprotnikov jedrske energije spregovorili približno 200 udeležencem in številnim novinarjem (vse je potekalo v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in nemščini), nato pa so Viki Potočnik, delegatki v zvezni skupščini, izročili protestno izjavo in simbolično drevo življenja, ki je bilo pravzaprav namenjeno predstavniku slovenske skupščine, Jožetu Knezu.
Udeleženci pohoda so se od skupščine napotili do republiškega izvršnega saveta in nato na Tromostovje.
Jože Knez, podpredsednik skupščine SR Slovenije, je na zborovanju med drugim povedal, da je slovenska pobuda o moratoriju za gradnjo jedrskih elektrarn do leta 2 tisoč prav te dni v zvezni skupščini. V zvezi s protestno izjavo pa je dejal, da je slovenska skupščina vedno bila in bo odprta za pobude. Zanimiva se mu je zdela ideja, da naj bi vladi Koroške in Furlanije-Julijske krajine nudili pomoč pri tem, da bi Slovenija izstopila iz industrijske rabe jedrske energije. Vendar pa je omenil, da je pomembno tudi mnenje vlad Avstrije in Italije. Obljubil je, da bodo navezali stik z njimi in pričeli vsaj pogovor o tem. (dd)
Janša mora v zapor
LJUBLJANA — Janez Janša, eden od obsojenih na slovitem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, se mora brez odloga zglasiti v kazen-sko-popravnem domu Dob pri Mirni. Takšen je sklep sodišča in kolegija republiškega javnega tožilstva. Izčrpane so namreč vse pravne možnosti za odložitev izvršitve kazni, na voljo sta samo še dve inačici: ali v zapor prostovoljno ali s prisilo.
Janši je sicer rok za vložitev prošnje za odložitev izvršitve zaporne kazni potekel 28. februarja. Njegov pooblaščenec Igor Bavčar je resda napisal vlogo, vendar prepozno. Čeprav zakon glede tega, kdaj mora sodišče prejeti prošnjo, ni najbolj natančen (omenja, da jo mora poslati v treh dneh po prejemu poziva oziroma do dne, ko se mora zglasiti v zaporu), pravosodni organi kategorično vztrajajo, da možnosti za odložitev izvrševanja kazni ni več, torej so zavrnili tudi prošnjo Janševega odvetnika Demšarja za varstvo zakonitosti zoper
pravnomočni odločbi sodišča v Ljubljani.
Bavčarjev odbor je že v soboto v Delu objavil program, ki naj bi ga začeli izvajati tisti hip, ko bo odšel v zapor prvi izmed obsojencev. Zaradi nekaterih točk tega obvestila (napovedana javna zborovanja, permanentno zasedanje odbora, poziv k prekinitvam dela, k državljanski nepokorščini) so republiški politični organi dokaj odločno reagirali. Tako je »takšno razumevanje pravne države« obsodilo predsedstvo ljubljanske orga-nizaciej SZDL, na možne dramatične posledice, za katere morajo prevzeti odgovornost tisti, ki takšne pobude dajejo, je opozoril na sestanku z ljubljanskimi aktivisti Milan Kučan, oster komentar pa je objavila tudi ljubljanska televizija. »Dosledno uresničevanje odborovih pozivov in groženj bi nam utegnilo priklicati v Slovenijo tudi izredne razmere,« je med drugim opozorila Nina Komparič. (dd)
• Predsednik ZIS
NADALJEVANJE S 1 STRANI
izvenproračunskih stvareh. Vlada je že zmanjšala uvozna bremena, toda svoje morajo narediti tudi republike, ki morajo zmanjšati skupno potrošnjo.
Glede odnosa z Zahodom pa je Markovič mnenja, da je treba maksimalno podpreti proces integracije, ne da bi si zastavljali formalne cilje ali da bi že sedaj govorili o nerealnem takojšnjem vključevanju v Evropsko skupnost.
Politični položaj je izredno težak, toda če bi čakali, da se uredi in na tej osnovi pripravljali ekonomske programe, ne bi nikoli ničesar naredili. Vlada izjaha iz predpostavke, da bo ekonomska sfera potisnila tudi politične odnose naprej v demokratično smer. Njen položaj je izredno čist in obstaja edini odnos: vlada-skupščina, ne da bi seveda zanikala vse politične druge dejavnike. Glede republiške zaprtosti pa je Markovič mnenja, da ne pomeni ničesar, če je celotno jugoslovansko gospodarstvo tržno usmerjeno, ker se tako mora meriti na svetovnem tržišču.
Na izrecno vprašanje je predsednik vlade odgovoril, da se mora maloobmejni promet še naprej razvijati.
»To mora biti jasno vsakemu, ki se je le malo ukvarjal z maloobmejnim prometom, zlasti z Itlaijo in jaz sem se z njim ukvarjal,« je pribil predsednik jugoslovanske vlade.
Zaključek je izredno jasen: obstajajo negativne tendence, toda sposobna podjetja so povsod po Jugoslaviji, kot povsod žive sposobni ljudje. Oni morajo imeti prvo besedo. Tako trdi in tako je prepričan predsednik nove jugoslavan-ske vlade.
Zanimivo je, da je to njegov prvi govor po programskem govoru, ki ga je imel v skupščini.
• Bojkot predavanj
NADALJEVANJE S 1. STRANI tek protestnega gibanja, podobna obvestila pa so se pojavila tudi zunaj univerzitetnih zidov. Njihov cilj je bil v tem, da tudi ostale prebivalce Pekinga seznanijo o študentskih zahtevah, ki so se izoblikovale v enotedenskem protestu. Ta obvestila so naletela v glavnem na precejšnje odobravanje pri ljudeh.
Nekaj sto študentov z inštituta za narodnostne manjšine v Pekingu pa je organiziralo tudi protestno povorko, ki se je podala do ljudske univerze v zahodnem predmestju kitajske prestolnice. Med potjo so študenti vzklikali že znana gesla in zahtevali več demokracije in svobode. Glasno so izražali tudi protest proti podkupljivosti oblastniške birokracije, nato pa so se brez incidentov vrnili v svoje univerzitetno središče v okviru inštituta za narodnostne manjšine.
Pred ljudsko univerzo je velika množica študentov poslušala radijsko kroniko dogajanj prejšnjega tedna na glavnem pekinškem trgu Tienanmen. Tako je bilo ponovno slišati obtožbe na račun policije, ki naj bi ostro posegla proti manifestantom predvsem prejšnjo sredo. Podobna slika se je nudila slučajnim opazovalcem tudi pred vsemi ostalimi univerzitetnimi središči v Pekingu.
Da bi tudi finančno podprli protestno gibanje, so študenti začeli z nabiralno akcijo med ljudmi. Akcija poteka dokaj uspešno in le včeraj so na Beidi, največji pekinški univerzi, zbrali več kot 5 tisoč yuanov, kar znaša približno dva milijona lir.
Odbor potrjuje svoje sklepe o nepokorščini in protestih
Tirana noče Albancev s Kosova
LJUBLJANA — V okrogli dvorani Cankarjevega doma je včeraj zvečer potekala plenarna seja Odbora za varstvo človekovih pravic, na kateri so udeleženci seje (bilo jih je več kot tristo) potrdili predlagane ukrepe kolegija odbora, ki naj bi jih začeli uresničevati z dnem, ko bo prvi obsojenec začel prestajati kazen. Predvsem pa so se strinjali s sklicem protestnega zborovanja - poimenovali so ga proti nelegalnem in nelegitimnem procesu in za varstvo človekovih pravic, ki bo organiziran 8. maja na ljubljanskem Trgu revolucije ob 18. uri. Pravtako so se strinjali s predlogom enega izmed udeležencev, da se prek internacionalizacije problema četverice tudi internacionalizira problem Slovencev v Evropi danes in tudi da se preko slovenskih politikov doseže nastop predstavnikov Odbora za varstvo človekovih pravic na zasedanju zborov zvezne skupščine. Soglašali so tudi s predlogom, da se protestna zborovanja organizirajo tudi drugod po Sloveniji, in sicer v organizaciji slovenskih pododborov Odbora za varstvo človekovih pravic. V Ljubljani pa naj bi okrpeili vsakdanje aktivnosti, ki že nekaj časa potekajo pred Prešernovim spomenikom.
Sicer pa so udeleženci plenarnega zasedanja v svojih razpravah več pozornosti namenili vprašanju državljanske nepokorščine in uvedbi izrednih razmer, če do te nepokorščine, kot so dejali, pride. Slednje so domala vsi povezovali s slovensko politiko, ki da izkazuje zgolj mlačnost in defenzivo, o dejanskem razreševanju problema pa da ves čas samo molči. V svoji argumentaciji je ob tem precej oster bil Janez Janša, meneč, da je slovenska politika suverena zgolj pri izvajanju nikakor pa ne tudi pri odločanju. Ob tem je zavrnil tudi vse možne povezave s Šolevičevo in Miloševičevo politiko, opozarjajoč, da odbor svojo dejavnost ne »izvaža« tako kot to delata ona dva.
Iz razprav omenimo še Borštnerja, ki je dejal, da se je pač odločil na prestajanje kazni, kar bo pač tudi primer, na katerem bo oblast pokazala in dokazala, kaj je sploh pripravljena narediti, (dd)
BONN Albanska vlada ne, ,,.»a-va dovoliti vstopa v državo pripadnikom albanske narodnosti iz Jugoslavije. To je povedal namestnik albanskega zunanjega ministra Sokrat Plaku novinarju za-hodnonemškega dnevnika Frankfurter Algemeine Zeitung. Plaku je dejal, da se Albanci s Kosova ne morejo preseliti v Albanijo, ker jim tiranska vlada ne bu dala državljanstva: »To so jugoslovanski državljani, tam morajo živeti.«
Albanski funkcionar je ponovil trditve albanske vlade, da se ne vmešava v dogajanja na Kosovu. Istočasno pa so sogovorniki iz kroga znanstvenikov v Tirani pojasnili, da se zanimajo za dogajanja na Kosovu, »saj gre za polovico našega naroda«.
Zahodnonemški novinar opozarja, da »vidi albansko vodstvo v tej zadevi svoje zaveznike v tistih, ki položaj na Kosovu ocenjujejo ne s stališča politike do nacionalnih manjšin, ampak glede človekovih pravic«. To stališče bi lako pojasnili z naporom Tirane, da se pred mednarodno javnostjo izogne razpravi o položaju nacionalnih manjšin v Albaniji, (dd)
Pni umik sovjetskih čet iz Madžarske
BUDIMPEŠTA — Več kot 10 od 62 tisoč sovjetskih vojakov, ki so na Madžarskem od leta 1956, bo danes zapustilo to državo. To je prvi konkretni korak po enoglasnem sklepu sovjetskega partijskega in državnega voditelja Mihaila Gorbačova, da do leta 1991 umakne iz Madžarske, Češkoslovaške in Nemške demokratične republike 50 tisoč vojakov.
Skupaj s tem kontingentom bodo iz Madžarske umaknili tudi 450 tankov, 200 topov in havbic ter 3.000 vozil. Delni umik se bo odvijal v dveh fazah: danes bodo najprej odšli iz Kinskunhalsa (južna Madžarska) enote 13. oklepne divizije, konec leta pa še estale enote. Enote bodo zapustile državo z dvainpetdesetimi vlaki in dvanajstimi avtokolonami. Vsi premiki bodo ponoči, da ne bi povzročali nevšečnosti prebivalstvu.
Odhodu prvih sovjetskih enot bodo prisostvovali tudi zahodni dopisniki, ki jih bodo z avtobusi pripeljali v Kinskunhalas.
Včeraj pa je madžarski zunanji minister Gyula Horn izjavil, da bi lahko vse sovjetske enote zapustile madžarsko še pred koncem leta 1990. Popolni umik pa bodo pogojevali rezultati dunajskih pogajanj med obema blokoma o omejevanju konvencionalne oborožitve v Evropi.
fARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tx: 461012 FARCO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici:
Ul. Trieste 160
Tel. (0481) 20769 --------
Kriza
v založništvu ni obšla niti založbe Lipa
KOPER Kriza v založništvu ni obšla niti koprske založbe Lipa. V skladiščih založbe se je nabralo kar za 2 milijardi dinarjev zalog in da bi te zaloge zmanjšali vsaj za polovico, so se pri Lipi odločili za akcijo "1. maj", v kateri po okroglih 20 odstotkov znižanih cenah ponujajo knjige po ozdih in ob raznih priložnostih (sejmi, posebne stojnice...). Da pa bi osvežili založniško dejavnost, so se začeli resneje dogovarjati z različnimi ozdi o t. i. sponzorstvu pri izdajanju posameznih del. Adriacom-merce bo tako z 20 milijoni dinarjev podprl izdajo pesniške zbirke A. Dionisa ' Pesem kot zmagovita srečka" v prevodu Cirila Zlobca, Istrabenz bo prispeval delež za izdajo Materade Fulvia Tomizze, Hit Nova Gorica pa pri zbirki novel Milojke Žižmond "polovica ženske". Pri Lipi so se odločili, da bodo izdali tudi poskusno serijo razglednic ("komercialni del je nujen", pravi novi direktor Jože A. Hočevar) slovenske obale. Gre za nove motive Jake Jeraše, ki bodo prvič natisnjeni tudi na razglednicah.
D. G.
Planinski dom Mangart bodo ponovno odprli
TRST — V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil v sredo, 19. aprila, občni zbor zadruge Mangart, ki je lastnica planinskega doma Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini. V svojem uvodnem poročilu je predsednik zadruge prof. Aldo Stefančič podčrtal pomembnost dela zadruge, da obdrži funkcionalen Planinski dom v Žabnicah, ki je edini te vrste v Kanalski dolini. Po krajšem zaprtju zaradi obnovitvenih del in preureditve poslopja po novih predpisih, bo dom ponovno odprt od 20. maja dalje. Dom bosta upravljala Slovenca iz Kanalske doline. V pritličju bosta delovala bar in restavracija dostopne vsem. Prenočišča pa so rezervirana še vedno samo za člane, njihove družine in znance ter za skupine raznih organizacij in za šole.
S tem v zvezi je predsednik pozval člane na večje zanimanje do tega objekta ter da bi ob vsaki priložnosti, ko je le mogoče, obiskali Dom in s tem prispevali za njegovo delovanje in vzdrževanje. Hkrati poziva zadruga naše športne organizacije, da se poslužujejo Doma za svoje semi-
narje in treninge, se posebno pa se zadruga obrača na Slovensko planinsko društvo in na vse slovenske planince, da se poslužujejo doma, ko so namenjeni v gorski svet Julijcev.
Odbor si namreč veliko prizadeva, da bi planinski dom Mangart v Žabnicah deloval kot je bilo prvotno zamišljeno, vendar je v zadnjem času naletel na večje težave in ovire in to še zlasti upravnega in finančnega značaja. S ponovnim odprtjem Doma je zadruga premostila vsaj prvi problem, zato je nujno iskati pot za premostitev tudi drugega problema. Tako bi dom utrdil svoj položaj in nudil Slovencem Kanalske doline hišo, kjer bi se lahko medsebojno srečevali, vsem članom in obiskovalcem pa prijetno in domače zatočišče za naš prosti čas.
Po blagajniškem poročilu in poročilu nadzornega odbora, so prisotni odobrili priloženi obračun. Po krajši diskusiji pa so prisotni sklenili, da skupno obiščejo dom ob priliki njegovega ponovnega odprtja javnosti.
A. St.
Ustanovljen »krizni štab«
Obalno zdravstvo v takih škripcih kot Klinični center
KOPER — Zdravstveni center Koper je ob Univerzitetnem kliničnem centru najbolj problematična zdravstvena organizacija v Sloveniji, vsaj kar se denarnega poslovanja tiče. Tej problamatiki so posvetili največ pozornosti na izredni seji obalnega izvršnega sveta, na kateri so ugotovili, da si bodo morali v tej delovni organizaciji spet sposoditi denar, če bodo hoteli konec meseca izplačati zaposlenim še drugi del že tako nizkih osebnih dohodkov (ki so zaradi polmesečne zamude pri izplačilu seveda še manj vredni).
Ugotovili so, da bodo morali največji delež rešitev poiskati sami v regiji, nemogoče pa se zdi, da so od 20 milijard sredstev, kolikor jih je minuli mesec namenila slovenskemu zdravstvu v težavah Narodna banka Slovenije, bili v koprskem Zdravstvenem centru deležni vega 329 milijonov dinarjev. S tem denarjem si namreč niso mogli kaj veliko pomagati. Kljub temu, da je ob koncu lanskega leta šestim občinskim zdravtvenim skupnostim zmanjkalo 9,4 milijarde dinarjev in da je trenutno Ždravstveni center Koper zadolžen za približno 13 milijard dinarjev, največ zaradi bolnišnice Izola, so letos zdravstvene
skupnosti iz regije predvidele v svojih načrtih enak obseg zdravstvenih storitev. To pa seveda pomeni, da bi si morali še naprej sposojati denar, če bodo hoteli zagotoviti najnujnejše za delovanje zdravstva v obalno-kraški regiji. Predsednik koprskega izvršnega sveta Milan Vergan je odločno obsodil dejstvo, da nekatere občinske zdravstvene supnosti načrtno zamujajo s plačili storitev poldrugi mesec in več, medtem ko druge plačujejo storitve celo vnaprej - tako kot so se pač dogovorili.
Pri obalnem izvršnem svetu so-ustanovili t. i. »krizni štab«, ki naj bi v kratkem ugotovil, kako iz zapletenega položaja zdravstva. Pred tem bodo morali ugotoviti, koliko so dolžne občinske zdravstvene skupnosti (morali bi revalorizirati vrednost terjatev), na obalnem izvršnem svetu pa so že predlagali, da prebivalcem tistih občin, ki ne bi ustrezno plačevale opravljenih storitev, tudi ne bi smeli več nuditi vseh zdravstvenih storitev, pa čeprav bi šlo za matično občino, kot na primer izolsko, ki je menda največ dolžna.
B. Š.
Od četrtka vsi z varnostnimi pasovi
OPREMA ZA AVTOMOBILE
A. VECCHIET
originalni nadomestni deli
FIAT in PIAGGIO
motocikli in motorna kolesa NABREŽINA 166 — Tel. 200313
Čez nekaj dni bo stopila v veljavo operacija »varnostni pasovi in varnostni sedeži za otroke«. Za to priložnost se je minister za prevoze Santuz s tiskovnim sporočilom obrnil na javnost in jo pozval, naj spoštuje predpise, in obenem zagotovil, da bo vlada nove predpise po določenem obdobju ponovno preverila in jih lahko tudi spremenila, da bi jih uporabniki lažje izvajali.
Od četrtka, 27. aprila, dalje bo obvezno na prednjih sedežih avtomobilov privezati varnostne pasove. Otroke do štirih let starosti pa bo treba privezati na prednjih ali zadnjih sedežih avtomobilov že od srede, 26. aprila, dalje primerno zavarovati. Otroci od 4. leta starosti dalje pa se bodo lahko prosto vozili na zadnjih sedežih. Obvezno pa jih bo treba »zavarovati« od
26, oktobra dalje, tako na prednjih kot na zadnjih sedežih. Rok do 27. aprila je obvezen za vse tiste, katerih vozila so bila registrirana po 1. januarju leta 1978. Za ostala vozila začne veljati ta predpis 27. oktobra.
Do razlike o vstopu v veljavo zakonov za varnostne sedeže za otroke (26. aprila) in za varnostne pasove (27. aprila) je prišlo zato, ker zakonodajalec ni bil v stanju, da bi lahko združil oba predpisa. Rok za varnostne sedeže za otroke namreč določa državni zakon št. 111 z dne 8. marca, za varnostne ukrepe za odrasle pa je bil potreben »poseben« zakon, s katerim bi pospešili termin za uporabo varnostnih pasov. Ker pa zakonski osnutek stopi v veljavo istega dne, ko je objavljen v Uradnem listu, je bilo v tem primeru nemogoče, da bi ga natisnili na današnji dan (državni praznik), zaradi česar ukrep začne veljati 27. aprila.
Na zadnji seji ministrskega sveta so z odlokom določili izjeme pri izvajanju novih predpisov. Varnostne pasove ni potrebno da uporabljajo: policijske sile pri izvrševanju nujnih služb, mestni redarji, vozniki vozil protipožarne in zdravstvene službe pri nujnih posegih, osebje poštne uprave, kadar dviguje in razvaža korespondenco, taksisti, osebe, ki so nižje od 150 cm ali pa višje od 190 cm, osebe, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo pre-pasati z varnostnim pasom, nosečnice, otroci med 10. in 12. letom starosti (v tem primeru morajo sedati na zadnjih sedežih, vendar le do 26. aprila 1990) in otroci, ki imajo manj kot 10 let, ki se vozijo v taksiju, a jih spremlja oseba, ki ima več kot 16 let, in sedi na zadnjem sedežu.
Kateri pa so »pravi« varnostni pasovi? So tisti, ki jih pritrdimo na treh mestih in s spremenljivim reagiranjem (ko močno zavremo, se blokirajo, pri navadni vožnji pa ne ovirajo voznika); le-ti morajo biti namreč homologirani po zakonskih predpisih (označeni morajo biti z E04, ali E03). Jasno je, da ima vsaka vrsta avtomobila svoje posebne varnostne pasove.
Privezati se je treba tako med vožnjo v mestu kot izven njega. Globe za kršitelje se sučejo od 60 do 100 tisoč lir, v naseljih pa bodo za polovico nižje.
Varnostni sedeži za otroke pod 4
letom starosti se delijo v dve kategoriji: za malčke do 9. meseca starosti (in do 10 kg teže) in od 9. meseca do 4. leta (od 9 do 18 kg teže). Varnostne sedeže lahko montiramo tako na prednje kot na zadnje sedeže, vsekakor pa morajo imeti prišito etiketo, ki potrjuje, da je sedež v skladu z zakonskimi predpisi.
Od 0 do 9 mesecev. Že ko zapustijo porodnišnico, je obvezno malčke prevažati v varnostnem sedežu, ki ga bo treba montirati v obratni smeri vožnje avtomobila in ga pritrditi z varnostnim pasom.
Od 9 mesecev do 4 let. Bolje je, da varnostni sedež montiramo na zadnjem sedežu. Tesno ga je treba pritrditi z varnostnim pasom.
TRST, UL. Galatti 8 — Tel. 040/61966
VARNOSTNI PASOVI ZA VSE VRSTE A VTOMOBILOV
NADOMESTNI DELI	IN DODATNA OPREMA
NAJBOLJŠIH ZNAMK	ZA VSE AVTOMOBILE

AUTOPETELIN
TRST, Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) tel. 040/762383
Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSWAGEN in AUDI. Prodaja originalnih nadomestnih delov Volksvvagen, AUDI in CITROEN.
VSI AVTOMOBILI SO OPREMLJENI Z VARNOSTNIMI PASOVI
Originalni nadomestni deli so vedno zanesljivi
dinOODnti
ULICA DELLA ROSANDRA 2 (VOGAL UL. FLAVIA)
V
Pripeljite vaš avtomobil na pregled! 24 ur vam damo na razpolago katerikoli model Volksvvagen
V
w	Z nedeljske osrednje proslave ob 44-letnici osvoboditve
»Ce bomo pozabili na žrtve tržaške Rižarne bomo zgubili svoje človeško dostojanstvo«
»Če bomo pozabili na žrtve Rižarne, če bo prah prekril spomine na grozodejstva v Ul. Ghega, na Opčinah, na Proseku, na številne zločine in ubijanja, tu pri nas in v svetu, potem lahko rečemo, da je človek izgubil svoje človeško dostojanstvo.«
To je bila ena od misli, ki jih je na nedeljski spominski svečanosti v Rižarni izrekel senator Gianfranco Ma-ris, vsedržavni predsednik Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, glavni govornik, kateremu so se, tokrat na isti valovni dolžini, v nekakšni sintoniji idej in idealov, pridružili še ostali govorniki: predsednik tržaške pokrajine Dario Crozzoli, tajnik teritorialne sindikalne zveze CISL Li-vio Feletti, ki je govoril v imenu še ostalih zvez CGIL in UIL, in pokrajinska svetovalka Nives Košuta.
Tokrat so v govorih vseh izzvenele besede o miru, mirnem sožitju, nacionalni strpnosti, enakopravnosti vseh, malih in velikih, besede proti rasizmu, nacionalni mržnji, šovinizmu, proti vsemu, kar razdvaja ljudi, kar hromi napore za ublažitev sporov v svetu, za boljše medsebojno spoznavanje, za ustvarjanje kulture miru - torej za uresničevanje tistih idealov, za katere so se pred tolikimi leti začeli boriti milijoni in milijoni ljudi, za katere so žrtvovali svoje življenje številni borci, v katere so verjeli tisti, ki jih je nacifaši-zem strpal v ječe, koncentracijska taborišča, ali jih na kak drug način uničil, umoril.
Udeleženci spominske svečanosti, ki je tokrat zaobjela kar dve obletnici -44-letnico osvoboditve in 45-letnico začetka delovanja krematorijske peči v Rižarni, so zbrano, močno ganjeni prisluhnili tem govorom, ki so izražali vse, kar bi bili verjetno hoteli in želeli povedati tisti, ki so v Rižarni končali svoje življenje: nič več sovraštva, nič več nacionalne mržnje; vstopajmo v novo Evropo z mislimi po skupnem
sodelovanju, po medsebojnem razumevanju, a vendar v spominu na vse, ki so nam omogočili, da se približujemo uresničitvi idealov, za katere so sami dočakali le grozno smrt.
Svečanost, ki jo je pripravil Odbor za zaščito vrednot odportništva in demokratičnih ustanov, se je začela s pozdravom vojaške čete, ki se je oddolžila spominu žrtev, s položitvijo venca na kraj, kjer je pred 45 leti začela delovati krematorijska peč in ga danes krasijo rdeči cvetovi.
Sledil je nastop Tržaškega partizanskega zbora P. Tomažič, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra, zapel tri pesmi: Žrtvam, italijansko Ombre in Vstajenje Primorske. Izvajanje zbora, obogateno z nastopom sopranistke Edit Kocijan in recitatorjev Staneta Raztresna in Alda Prešla, je množica na dvorišču Rižarne sprejela s tolikšno ganjenostjo, s tolikšno zbranostjo, kot jo je le mogoče doseči ob poslušanju pesmi, ki govore o trpljenju, mukah, pa tudi o željah in idealih tistih, ki so padli, da bi bili mi svobodni.
Verska obreda, tako za katoliške kot židovske vernike sta kot vsako leto ob teh svečanostih opozorila, da so v Rižarni umirali tisoči in tisoči, krivi samo tega, da so bili pripadniki različnih narodnosti ali verskih izpovedi. Vsem je bila namenjena tudi skupna molitev.
Sledili so nato govori, ki so v glavnem zajeli probleme, ki so vedno družili vse napredne in demokratične množice na tem območju v boju za mir, sožitje, za boljše medsebojno razumevanje.
»Moja generacija se je že v otroških letih seznanila z Rižarno in njeno tragično zgodovino,« je dejala v svojem govoru Nives Košuta. Prihajali smo v ta prostor, ne da bi morda do kraja razumeli, da gre za spomenik v spomin na najbolj grozne zločine in umo-
re, da pa gre tudi za kraj največjih žrtev. Temačni zidovi, tesne celice, so nam bile kot nekaka slika in odmev tiste nerazložljive in neopravičljive tragedije, ki se je tu dogajala. O Rižarni smo v šoli izvedeli malo. Veliko več smo izvedeli iz pričevanj tistih, ki so neposredno doživeli to grozljivo človeško izkušnjo.«
»Nekateri danes razlagajo,« je nadaljevala, »da je treba antifašizem premostiti, da ni več aktualen v sodobnem svetu. Mi pa menimo, da je naš svet drugačen, močno protisloven. Veliko je res pozitivnih premikov, ki dajejo slutiti, da se mednarodni položaj umirja, izboljšuje in nam torej vliva zaupanje za naprej. Zaostrujejo pa se medetnični konflikti, vse pogosteje prihaja do izbruhov rasizma, vse bolj se pojavljajo primeri emarginacije "drugačnih".«
Ob citiranju vseh teh dogodkov, se je govornica zaustavila tudi pri slovenski manjšini in njenem boju za lastno zaščito. »Prizadevanje za uveljavi-
tev naših pravic je pomembna postavka v boju za napredek in razvoj demokracije. Čim bolj je ta demokracija popolna, čim bolj je zrela, tembolj predstavlja predpogoj za svobodo in pravičnejšo prihodnost,« je svoj govor zaključila.
Na slovesnosti so bili prisotni poleg številnih predstavnikov oblasti - tržaškega prefekta De Feliceja, jugoslovanskega generalnega konzula Jakomina, podpredsednika deželnega odbora Carboneja, županov vseh občin, predstavnikov vojaških oblasti, borčevskih organizacij z obeh strani meje, predstavnikov političnih strank, predstavnikov vseh štirih pokrajin, navzoči številni deportiranci s svojimi značilnimi rutami in partizanski borci s titovkami in garibaldinskimi kapami.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Križmančič) Nives Košuta na govorniškem odru med nedeljsko proslavo v Rižarni.
V tiskovni noti
Carbone napovedal zakonski osnutek za tržaški Kras
»Ne verjamem, da se lahko odnos s skupnostmi, ki živijo na Krasu in ki jih zadeva postavitev sinhrotronskega svetlobnega po-speševalnika, reši z uporabo logike delnih odškodnin, kot je bilo to storjeno v primeru gradnje avtoceste.« Tako v svoji tiskovni noti poudarja podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Gianfranco Carbone, ki med drugim tudi ugotavlja, da je precej resnice v tistem, kar pravijo nekateri, ko trdijo, da si morajo javne uprave zastaviti in rešiti problem strategije, ki ne bo podvržena neprestanim spreminjanjem glede na sosledje posameznih izbir.
»Prav zato pripravljam zakonski osnutek, ki naj omogoči izdelavo posebnega normativa za to posebno območje in uresničenje nekaterih neobhodno potrebnih temeljnih posegov,« nadaljuje podpredsednik Dežele v svojem sporočilu. »Naslovi zakonskega osnutka so naslednji: Urbanistični normativ za varstvo, Začetek uresničevanja Parka in Laboratorija za kraške raziskave, Posegi za metanizacijo in za sistem omrežij, Sanacija okolja, Finančno kritje projektov za kmetijstvo, živinorejo in za terciarne dejavnosti.«
»Nedvomno je za vse to potrebna močna politična volja,« zaključuje Carbone, »vendar čutim tudi potrebo po izhodu iz položaja frontalnega nasprotovanja, ki se je ustvaril okrog vprašanja lokacije sinhrotrona. To pa bo mogoče doseči z določitvijo nekaterih ciljev, ki naj zaščitijo pomen in značilnosti - tudi kulturne - tržaškega Krasa.«
Polaganje vencev in proslave na Colu in pri Sv. Ani
V	nedeljo so bile poleg osrednje v Rižarni še druge svečanosti ob obletnici osvoboditve. Ena takih je bila ob začasnem obeležju padlim za svobodo iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, kjer je delegacija Odbora za postavitev spomenika položila vence.
V	nedeljo so se tudi v repentabrski občini oddolžili spominu padlih za svobodo. Najprej so položili vence in cvetje k spomeniku v Repnu, na grob komandanta Bazoviške brigade Nem-garja in končno k naravnemu spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu, kjer se je odvijala občutena in dobro obiskana spominska svečanost. O pomenu odporništva in o sedanjem položaju slovenske narodnostne skupnosti sta v kratkih nagovorih spregovorila podžupan Aleksij Križman in občinski svetovalec Franc Pisani. Prireditev je s svojim prikupnim nastopom obogatil mladinski pevski zbor Zvonček pod vodstvom Loredane Guštin.
Več tisoč Tržačanov se je odpravilo v obmorske kraje
Praznični »most« v znamenju lepega
Običajno muhasto aprilsko vreme je bilo usmiljeno in je še kar blagoslovilo" želje več tisoč Tržačanov, ki so prvi pomladanski počitniški most" želeli preživeti v naravi ali vsaj brez mestnega hrupa in izpušnih plinov. Večina_ dopustnikov se je odpravila proti istrski in gradeški oziroma lignanski obali že v petek popoldne ali soboto zjutraj. Sicer pa tudi včeraj ni manjkalo zamudnikov", saj so bile na mejnih prehodih pri Fernetičih in Rabujezu kak kilometer dolge kolone. Med potrpežljivo čakajočimi je bilo tudi mnogo Italijanov, ki so se odpravili proti letoviščarskim krajem, da bi si uredili poletni oddih.
Bolj redki Tržačani so se odpravili tudi v gorske kraje, kjer pa dobrega snega za smuko ni več. V naši deželi je izjema Sella Nevea, kjer je na progi nad kočo Gilberti prav te dni v teku tekmovanje v akrobatskem smučanju. Vreme je v hribovitih predelih bilo spremenljivo, vendar ponoči se je temperatura povsod sukala le nekaj stopinj nad ničlo. Za vse, ki so ostali doma, pa so kraški travniki in kajpak dobre gostilne nadoknadili daljše potovanje.
Promet v mestu je bil včeraj manj kaotičen, vendar živahen. Da je veliko Tržačanov ostalo doma, je verjetno prispevalo tudi dejstvo, da je večina šol imela reden pouk. Veleblagovnice in trgovine so bile v glavnem odprte in tako nudile številnim turistom priložnost za nakup. Tržaško nabrežje je bilo včeraj eno samo parkirišče avtobusov, večinoma iz bližnjih krajev Furlanije in Veneta. Turisti so množično obiskali Miramarski grad in park, veliko pa se jih je ustavilo tudi na Gradu sv. Justa in v Rižarni.
Za danes napovedujejo vremenoslovci lepo vreme, vendar že proti večeru se bo skisalo, saj so za jutri in pojutrišnjem napovedane plohe.
Na sliki (foto Križmančič) včerajšnji živžav turistov pri Sv. Justu.
CASS/4 ItUltALlE IED AltTIGIAMA OPICIHA-TItllESTIS____________
MltAMILNICA IN (•OSOSILMICA OPČINIE -TltST
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju
DANES, 25. APRILA 1989,
ob 9.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1.
DNEVNI RED
1.	Poročilo upravnega sveta, prikaz in obrazložitev obračuna z dne 31. 12. 1988.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1988.
4.	Določitev višine zneska, ki naj ga doplačajo novi člani.
5.	Določitev višine posojila, ki se sme podeliti posamezniku.
6.	Določitev najvišje meje dolgoročnih blagajniških in podpisnih kreditov.
7.	Podeljevanje jamstvenih kreditov: potrditev izdanih jamstev.
8.	CARTA ASSEGNI, ADRIACARD in POS: sklepanje o pooblastilu nudenja omenjenih služb.
9.	Izdajanje obrestnih bonov: potrditev sklepa upravnega sveta.
10.	Potrditev imenovanja ravnatelja.
11.	Določitev sejnine in honorarjev odbornikom upravnega sveta in članom nadzornega odbora.
12.	Določitev števila odbornikov in izvolitev štirih novih članov upravnega sveta.
13.	Izvolitev dveh članov razsodišča.
Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana.
Za vstop v dvorano je obvezno vabilo.
UPRAVNI SVET
V nedeljo v gledališču Prešeren v Boljuncu
Najmlajši
»Veselo zapojmo« je bil naslov reviji otroških in mladinskih pevskih in glasbenih skupin, ki se je v nedeljo popoldne odvijala v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Na prireditvi, katere organizator je bilo KD Valentin Vodnik iz Doline, so nastopili otroški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, najmlajši gojenci glasbene šole ricmanjske godbe na pihala, mladinski zbor Fran Venturini od Domja, mlada dolinska pianistka Tatjana Jercog, harmonikarski ansambel Fran Venturini, kot gostje pa so na reviji nastopili še pevci otroškega pevskega zbora osnovne šole 1. Tankovske brigade iz Dekanov.
Glavna protagonistka večera je bila prav gotovo, poleg mladih pevcev in glasbenikov, Suzana Žerjal, ki je vodila oba zbora od Domja in iz Doline ter harmonikarski ansambel od Domja. Gojence glasbene šole iz Ricmanj je vodil Claudio Pribetti, Tatjana Jercog pa je že sedmo leto gojenka prof. Kenie Bras, medtem ko je bila spremljevalka na klavirju zborov Fran Venturini in Valentin Vodnik Vesna Cupin.
Revija je obsegala številne slovenske pesmi, ki so jih mladi pevci izvajali lepo, z velikim posluhom za njihovo tekstovno vsebino. Zanimiv je bil nastop najmlajših gojencev glasbene šole ricmanjske godbe, ki so se predstavili z že dokaj težavnim pevskim izvajanjem, kateremu so pridali še točko z igranjem na razne inštrumente, kar vse je potrdilo koristnost
in pomen učenja glasbe po sistemu Orif-Kodaly.
' Doživetje zase je bil nastop okrog 26 mladih harmonikarjev glasbene šole od Domja, ki so že preizkusili svoje znanje na nastopih v Šmarju pri Kopru, na revijah v Urbinu in Vidmu in ki so se predstavili z lepim programom skladb Chopina, Waldteuila, Pa-ganinija itd.
Mladi pevci iz Dekanov so bili enkratni: tako po svoji zunanjosti (vsak
izmedk pevcev je imel drugače zavezano rdečo rutico), kot tudi po izbiri programa.
Nasvidenje prihodnje leto, sta ob koncu revije povedali Ingrid in Elena, ki sta prireditev povezovali v slovenščini in italijanščini. Nasvidenje je zaklicalo in s ploskanjem to tudi potrdilo občinstvo, ki si takšnih nastopov še želi. (N.L.)
Na sliki (foto Križmančič) nastop mladinskega zbora Fran Venturini od Domja.
Po podatkih občinskega statističnega urada
Trst v aprilu spet najdražje med petimi vzorčnimi mesti
V soboto se je končala Primorska poje
Povečano zanimanje in obisk odlika letošnje 20. revije
Če bo vsedržavni zavod za statistiko Istat ob koncu meseca potrdil podatke, ki jih je včeraj objavil statistični urad Občine Trst, potem je naše mesto tudi v aprilu potrdilo svoj sicer nihajoči, a nedvomno utemeljen sloves enega najdražjih središč v vsej severni Italiji. Še več, letošnji april mu prinaša celo primat: z 0,9-odstotnim porastom indeksa cen blaga široke porabe za družine uradnikov in delavcev v tržaški občini, je Trst zasedel prvo mesto med petimi italijanskimi mesti, ki jih statistiki jemljejo za vzorce, in ki so poleg našega mesta še Bologna ( + 0,6), Milan ( + 0,7), Turin ( + 0,4) in Genova (+0,4).
Življenjski stroški so se torej v Trstu v mesecu aprilu glede na pretekli marec dvignili za skoraj odstotek, medtem ko so v primerjavi z lanskim aprilom (in torej na letni osnovi) porasli za kar 7,6 odstotka. Tudi v letnem merilu je tako porast inflacije v Trstu — skupaj z Bologno — najvišji med vzorčnimi mesti.
Pa si poglejmo posamezna poglavja oziroma gibanje cen v posameznih sektorjih. Najbolj so v aprilu porasli razni izdatki, in sicer za 1,1 odstotka glede na marec. Na drugem mestu so z 0,7-odstotnim poviškom izdatki za obleko in stanovanje, za prehrano smo odšteli 0,6 odstotka več kot v preteklem marcu, medtem ko se je najmanj podražila energija z 0,1-odstotnim porastom. Splošni indeks mesečnega porasta cen osnovnih življenjskih stroškov znaša torej zgoraj omenjenega 0,9 odstotka.
Nekoliko drugačna je lestvica, če jo pogledamo na letni osnovi oziro-nia če primerjamo letošnji april z inskim. Primat sicer tudi tukaj nosi
poglavje »razni izdatki«, katerega indeks se je glede na lanski april povišal za 8,3 odstotka. Na drugem mestu so izdatki za prehrano, ki so se v enem letu povečali za 7,3 odstotka, na tretjem izdatki za obleko s 6,1-odstotnim poviškom, na tretjem mestu stroški za energijo, ki so porasli za 5,3 odstotka in na zadnjem mestu izdatki za stanovanje z najnižjim porastom za 4,8 odstotka. Skupaj se je indeks cen življenjskih stroškov glede na lanski april povišal v Trstu za 7,6 odstotka, s čimer si Trst deli z Bologno prvo mesto med petimi mesti statističnega vzorca. Sledi jima Turin s 7,5-odstotnim letnim poviškom, Milan s 7,3-odstotnim in Genova s 6,6-odstotnim letnim porastom življenjskih stroškov.
Novo vodstvo tržaške KPI
Bivši poslanec Antonino Cuffaro je bil izvoljen za novega predsednika federalnega komiteja tržaških komunistov, ki je izvolil tudi novo tajništvo, osrednje izvršno telo krajevne federacije KPI. V tajništvo, katerega član je tudi sekretar Costa, so bili izvoljeni Giorgio Apostoli, Anamarija Kalc, Ma-urizio Pessato, Perla Luša in Stelio Spadaro. Novo pokrajinsko vodstvo poleg članov tajništva pa sestavljajo še Nives Košuta, Giorgio Canciani, Boris Iskra, Fausto Monfalcon, Fulvio Vallon, Alida D'Alesio, Antonia Zanin in Claudio Tonel, ki je upravnik federacije KPI.
Richettija je ob nedavnem obisku v Ljubljani sprejel tudi Šinigoj
Kot smo sicer že pred dnevi poročali (vendar smo uradno sporočilo Občine Trst prejeli šele včeraj), je tržaški župan Franco Richetti na povabilo predsednice skupščine mesta Ljubljana Nuše Kerševan pretekli četrtek obiskal glavno mesto SR Slovenije. V razgovorih, ki jih je imel z ljubljanskimi gostitelji, so podčrtali primernost okrepitve dejavnosti delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki naj bi jo uresničevali s pomočjo večjega medsebojnega spoznavanja in tesnejšega sodelovanja med glavnimi mesti posameznih članic skupnosti.
V taki perspektivi imajo — poleg iniciativ na področju turističnega sodelovanja, ki so že v teku med občinami Trst, Graz, Celovec in Ljubljana — poseben pomen tudi kulturne prireditve in srečanja za poglabljanje upravnih tem skupnega interesa.
Med obiskom v Ljubljani je Richettija sprejel tudi predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj. Med prisrčnim in iskrenim srečanjem sta si sogovornika izmenjala informacije s področja varstva okolja (predvsem Jadranskega morja in razmer v jedrski elektrarni Krško), prometnih infrastruktur v skupnem interesu in novega razvoja znanstvenega in tehnološkega raziskovanja, s posebnim ozirom na napredovanje priprav za izgradnjo sinhrotrona.
V izjemno slovesnem razpoloženju, ki je preplavilo povsem napolnjeno dvorano Kulturnega doma, se je s sobotnim koncertom v Trstu zaključila letošnja jubilejna 20. revija Primorska poje. Slavnostni govornik Ignacij Ota je poudaril pomen revije, ki je prerasla v množično manifestacijo na obeh straneh meje, segla tudi v Benečijo in Kanalsko dolino in ponesla slovensko pesem in petje tudi v najbolj oddaljene slovenske vasi. Ota se je posebej ustavil pri mladih, ki se niso odpovedali zborovskemu petju, vendar zahtevajo večjo kakovost zborovskega udejstvovanja in nove, sodobne prijeme.
Tudi tržaški zaključni koncert letošnje revije je potekel v znamenju mladosti, kar je dokazal že nastop prvega zbora v programu, MePZ Primorec-Ta-bor iz Trebč in Opčin. Pod vodstvom dirigenta Matjaža Sčeka je zapel Merkujev! Živeti boli in Kier je Jezus Kristus krvavi pot potiu ter Kumarje-vo Claudia. MPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine je pod vodstvom dirigenta Klavdija Koloinija zapel Švarovo Prav lepo je vigred, Srebotnjakovo Jaz nočem še umreti in Vrabčevo Kralj Matjaž. MePZ Hrast iz Doberdoba se je pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča predstavil z Merkujevo Pesem s Krasa, Pahorjevo Oče naš hlapca Jerneja in Ježevo Po jezeru. Tržaški MePZ S. M. Maggiore, ki ga vodi dirigent Do-menico Innominato, je zapel pet skladb: Ecce nune benedicite Dominus G.P. da Palestrine, Aus dem Danklie-de zu Golf Josepha Haydna, Abschied vom Walde in Jagdlied Felixa Men-delssona in Ravelovo Rondes. Koncertni del večera je zaključil MePZ Obala iz Kopra, ki je pod vodstvom Mirka Slosarja zapel Pirnikovo Smrt v Brdih, Thompsonovo Alleluia in Adamičevo skladbo Suita za mešani zbor, zunaj
programa pa je dodal še Zdravico, ob kateri je občinstvo vstalo kot ob kaki uradni himni.
Sledil je nato še slovesen trenutek nagrajevanja oziroma podeljevanja priznanj, ki sta jih v imenu organizatorjev izročila predsednik Ace Mer-molja za Zvezo slovenskih kulturnih društev in predsednik Rudi Šimac za Združenje pevskih zborov Primorske. V prvi skupini nagrajencev so zborovodje, ki so prejeli spominsko listino za 20-letno neprekinjeno sodelovanje na reviji, in sicer: Stanko Benko, Gvido Filipčič, Sveto Grgič, Anton Klančič, Ivo Kralj, Mirko Slosar, Ivan Tavčar in Jožko Harej. Posebna priznanja so kot organizatorji in spremljevalci prejeli: glasbeni uredništvi Radia Koper in Radia Trst A, Primorski dnevnik, Primorske novice, Mirko Kapelj,-. Klavdij Koloini, Ivan Silič, Mario Magajna, Janko Sluga in Livko Visintin. Posebno nagrado - plaketo sta za 20 let organizacijskega in drugega dela pri pripravi revije prejela Ignacij Ota in Ivo Jelerčič, medtem ko so šle zahvale tudi priznanim slovenskim skladateljem Maksu Pirniku, Ubaldu Vrabcu in Radovanu Gobcu.
Za zaključek lahko ocenimo, da je letošnja jubilejna revija dokazala, da je zborovsko petje pri nas po obdobju relativnega zastoja spet polno zaživelo. O tem ne priča le navdušenje nastopajočih pevcev, temveč še zlasti povečano zanimanje in številen obisk občinstva na vseh koncertih, in še posebno na sobotni zaključni prireditvi v tržaškem Kulturnem domu. Množičnost revije Primorska poje pa je tudi njen osnovni namen, saj sta zanimanje in čim širša udeležba tista pogoja, ki lahko zajamčita osnovo za kakovostno rast slovenskega zborovskega petja in ki si jo konec koncev vsi želimo.
V nedeljo je potekal dan delovnih invalidov
Zaradi prazničnih dni in včerajšnje stavke poštarjev
Zamude pri dostavljanju pošte
Dan delovnih invalidov, ki je potekal v nedeljo, ni nudil samo priložnosti za skupno praznovanje, ampak predvsem za razmislek in razgovor o skupnih problemih. Samo v Trstu je oseb, ki so dobile trajne telesne poškodbe med opravljanjem svojega dela, več kot 6 tisoč. Približno polovica pa je včlanjena v združenje Anmil.
Slovesnost ob nedeljskem dnevu delovnih invalidov se je pričela že zjut-s polaganjem vencev na grob tis-‘m, ki so izgubili življenje na delu. V Popoldanskih urah pa se je slavje nadaljevalo v mali dvorani Verdijeve-9a gledališča, kjer so podelili plakete daj bolj zaslužnim članom združenja Anmil. Na govorniški oder je nato sto-P. Predsednik pokrajinskega združenja, Giorgio Gombetti, ki je naštel najnujnejše zahteve kategorije delovnih invalidov. Poseg je bil nekoliko Polemičen in precej kritičen do javnih
upraviteljev. Zahteve invalidov so naletele na gluha ušesa tako v samem Rimu, kot tudi drugod, je povedal Gombetti. Anmil zahteva od vlade predvsem spremembo doslej še veljavnega enotnega zakona o nesrečah na delu, ki po mnenju kategorije delovnih invalidov ne ustreza več sodobnim zahtevam. Med drugim pa delovni invalidi tudi ostro nasprotujejo uvedbi ticketa za zdravstvo, saj prizadene predvsem šibkejše člane družbe: revnejše in bolne. Združenje Anmil vodi obenem že več let bitko, da bi invalidnine, ki jih prejemajo poškodovani delavci, začeli v Italiji končno upoštevati kot odškodnine, ne pa kot osebni dohodek. Gombetti je obenem povedal, da Pokrajina ni pokazala dovolj zanimanja za težave te kategorije, zato se je moralo združenje Anmil obrniti na Deželo.
Več kot polovica (točneje 58 odsto-kov) od 170 poštarjev je včeraj prekrižala roke, tako da so 104 poštna okrožja (od skupnih 184) v mestnem središču ostala nekrita. To so podatki sindikata CGIL, ki je včeraj oklical stavko. Preostala dva — CISL in UIL — se tej obliki protesta nista pridružila, še vedno pa pristajata na stanje sindikalne pripravljenosti, kar pomeni, da poštarji še naprej ne bodo opravljali nadurnega dela in ne bodo krili bolezensko ali drugače odsotnih kolegov.
Na glavni pošti računajo, da se bo do jutri nabralo okrog 250 tisoč brzojavk, navadnih, ekspresnih in priporočenih pisem, poštnih nakazil, pokojnin, raznovrstnih pošiljk, časopisov, revij, reklam, tiskovin, skratka vsega poštnega materiala, ki se bo nakopičil zaradi stavke in dveh prazničnih dni. K tem številkam pa je treba prišteti še 115 tisoč pošiljk, kolikor jih pač v
enem dnevu raznosijo poštarji v mestnem središču.
Zamuda bo povzročila nemalo nevšečnosti in bržkone bo veliko Tržačanov tudi jutri zaman čakalo na poštarjev prihod. Kdor prejema pokojnino, ki jo zakladno ministrstvo pošilja običajno okrog 25. v mesecu, bo moral počakati nekaj dni več, težave pa bo povzročala tudi zamuda v dostavljanju priporočenih pisem, namenjenih trgovinam, podjetjem, strokovno-tehnič-nim uradom, agencijam, uvozno-izvoz-nim tvrdkam itd. Težavam se bodo izognila podjetja s svojim poštnim predalom, med katera sodijo vse večje, še posebno zavarovalne firme.
Razlogi za protest poštarjev so znani. Gre predvsem za pomanjkanje osebja, saj je na 184 poštnih okrožij, kolikor jih je v mestu, le 170 pismonoš. Če k temu prištejemo bolezenske odsotnosti, je razumljivo, da imajo po-
štarji 1500 dni lanskega neizkoriščenega dopusta, ki ga bodo v primeru, da ga ne izkoristijo do junija, popolnoma izgubili.
Podobne težave imajo tudi v okoliških poštnih uradih, kjer pa se je zaradi sindikalne enotnosti vseh treh federacij položaj rešil pred dnevi s trimesečno namestitvijo 9 uradnikov in 5 poštarjev. V okolici je_ takih uradov 13, in sicer v Miljah, Žavljah, Boljuncu, Dolini, Borštu, Zgoniku, Bazovici, na Proseku, Opčinah, v Grljanu, Križu, Devinu in Sesljanu. Z novimi namestitvami bodo uradniki in pismonoše lahko izkoristili zaostale dopuste, kako pa bo po juniju, ko bodo zapadle začasne pogodbe in bi redno zaposleno osebje moralo na letošnji dopust, pa je seveda še vprašanje.
V teh okoliških krajih se je dostava pošte včeraj povsem redno odvijala.
Popravek
Na Univerzi bo v četrtek stavkalo neučno osebje
Zaradi nezadovoljivega poteka pogajanj z upravo Uni-erze v Trstu je univerzitetno neučno osebje napovedalo za ®trtek, 27. aprila, štiriurno stavko in manifestacijo. Na kupščini je neučno osebje tudi sklenilo, da bo stanje sindi-alne pripravljenosti, ki traja že od 6. marca, izostrilo z aualjnimi 12 urami stavke.
i Sindikalne akcije neučnega osebja se negativno odraža-Pri didaktičnem delu študentov fizike, ki že dva meseca hnajo popoldanskih laboratorijskih vaj. Da bi pritiskali na sreHaV0’ 50 v soSlas>u z docenti zato sklenili, da bodo v v «v°' 26' aPrila' prekinili lekcije in protestirali pri rektorju, skrajnem primeru pa zasedli fakulteto.
Ta teden bo začel delovati športni center v Vižovljah
teden bo začel delovati v tržaški pokrajini še drugi vrtni center. Danes bo namreč začela delovati razsvetij a-skoSP°rtne?a centra v Vižovljah, ki ga je realizirala devin-(il 'nat3režin,ska občina. Priložnost za to predstavljajo izlo-cjjp6 tekme/IV. turnirja "Mesto Gradišče" kategorije mla-$jc Cev' ki predvideva tri tekme na igrišču v Vižovljah in tvo Fr^aneS °k Milan - Trst, jutri Turin - predstavniš-takr, u' v četrtek Crvena zvezda iz Beograda - Milan, prav Bre .°° 20.30. Pred četrtkovo tekmo, ob 19.30, bosta župan Sesi‘9ar *n predsednik športnega združenja S. Marco iz orrieiv Grebl° podpisala konvencijo, na podlagi katere bo so v Je/10 združenje upravljalo športni objekt. V teh dneh rng^ u6. še zadnji poskusi novega razsvetljevalnega siste-4 sto/ J-e sestavljen iz 6 stolpov, na igrišču za tekme stojijo beni P' v višini 30 metrov, na igrišču, ki je namenjeno 45i n Sorn, pa dva v višini 18 metrov. Vseh reflektorjev je 100 j< ^^fčene pa so tudi rezervne luči, za skupno jakost bi s_ W’ število reflektorjev bi bilo mogoče še podvojiti, če lnvest'P°tre^e Povečale- Nameščeni so bili tudi zvočniki. Prisnc/ la za strukture znaša 290 milijonov lir, ki jih je peval tržaški sklad.
Sedem let zapora za očeta, ki je silil hčerko v prostitucijo
Na tržaškem sodišču je včeraj za zaprtimi vrati potekal proces proti 52-letnemu Brunu Babichu iz Ulice delTUniversita 16, ki je bil obtožen hudih kaznivih dejanj, kot sta incest in izkoriščanje prostitucije svoje mladoletne hčerke Paole. Sodnik Brenči ga je priznal za krivega in ga je obsodil na 7 let zaporne in na 2 milijona lir denarne kazni.
Babicha so aretirali februarja letos na prijavo hčerke, ki je sedaj stara 20 let. Dekle je zbralo ves svoj pogum in se odpravila h karabinjerjem ter jim povedala svojo življensko zgodbo. Ko je bila stara 15 let, se je sprla z mamo in očimom. Odšla je od doma, da bi našla svojega "pravega" očeta, ki ga ni nikoli prej videla. Ko ga je našla, se je priselila k njemu in od tedaj se je njeno življenje spremenilo v pekel. Čustveno se je zapletla s svojim krvnim očetom in se, kot kaže, niti ni branila spolnega občevanja z njim. Dekle je karabinjerjem povedalo, da jo je oče začel kaj kmalu siliti tudi v prostitucijo. Del zaslužka je vedno obdržal zase.
Ko so Babicha odvedli na zaslišanje, je moški-odločno zanikal vse hčerine obtožbe. Na procesu pa je vsekakor priznal, da je imel spolne odnose z njo, a da se tudi ona ni branila, o obtožbi izkoriščanja prostitucije pa ni hotel nič slišati. Namestnik državnega pravdnika Roberto Staffa je za obtoženca zahteval 7 let in 6 mesecev zapora, odvetnik Enzo Morgera pa je predlagal obsodbo na najnižjo možno kazen. Priče, ki jih je zaslišalo sodišče, so dejansko potrdile to, kar je že izjavilo dekle.
Proces je potekal za zaprtimi vrati, predvsem zato, da bi obvarovali Paolo, ji zagotovili anonimnost in ji omogočili, da vsaj pri 20 letihzaživi
normalno življenje. Dekle je prav gotovo doživelo hud duševni pretres, ko se je odločilo, da postavi pred sodišče svojega očeta, s katerim še vedno ni popolnoma pretrgala vseh čustvenih vezi. Prijavila ga je zato, ker se je hotela osvoboditi morečega odnosa brez prihodnosti in si je hotela ustvariti novo življenje s svojim fantom. Oče pa jo je, kot kaže, še vedno nadlegoval in Paola je videla edini izhod za rešitev svoje sreče v tem, da je očeta prijavila sodnim oblastem.
S pištolo grozil upnici
Karabinjerji so preteklo noč aretirali 52-letne-ga mornarja Valnea Martinija, ki je v baru grozil s pištolo 33-letni Giulii Marchese iz Ulice S. Gio-vanni in Bosco 11. Do nasilnega dejanja je prišlo v nedeljo zvečer v baru Claudio pri Sv. Jakobu. Ženska je zahtevala plačilo za delo, ki ga je kot hišna pomočnica opravila v njegovem stanovanju. Martini pa ni hotel o tem niti slišati. Beseda je dala besedo, dokler ni možak potegnil iz žepa pištolo in z njo zagrozil svoji upnici. Stisnil jo je v kot in ker je bila Marchesejeva čisto tiho, niso gostje bara opazili ničesar.
Ko si je ženska nekoliko opomogla od strahu, je odšla na postajo karabinjerjev. Nekaj ur kasneje so se preiskovalci odpravili na Martinijev dom v Ulici del Pozzo 2 in ga aretirali ter zaplenili dve pištoli, ki jih je imel doma.
Pred nekaj dnevi je moral v zapor tudi 34-letni Rino lannucci iz Pordenona, ker je skušal ukrasti avtomobil, nato pa žalil, brcal in suval policijske agente.
V naše nedeljsko poročanje se je vrinila neljuba pomota. Tržaški socialisti so bili v Kopru na ustanovenm sestanku Slovenske socialdemokratič-ne zveze in ne na sestanku Slovenske demokratične zveze. Bralcem se za napako oproščamo.
25. 4. 1985	25. 4. 1989
Ob 4. obletnici smrti dragega moža
Maksa Ote
se ga z ljubeznijo spominja
žena Marija Kroglje, 25. aprila 1989
1985	1989
Ob četrti obletnici smrti naše drage
Anice
Vedno ljubljena, nikoli pozabljena ne boš. Naj ti bo lahka tuja zemlja.
Žalujoča mama, brat z ženo in nečaki.
Prosek, Avstralija, 25. aprila 1989
KD FRAN VENTURINI - DOMJO
GLAS HARMONIKE
VI. OBMEJNO SREČANJE GODCEV NA DIATONIČNO HARMONIKO
V	nedeljo, 30. t. m., ob 14. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju
V	soboto, 29. t. m., ob 18. uri otvoritev likovne razstave JANE OMERSE-KRIŽAJ
Nastopajo: mladinski in otroški pevski zbor Fran Venturini ter gojenci šole za diatonično harmoniko.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hugo von Hofmannsthal
SLEHERNIK
Režija Mario Uršič Jutri, 26. t. m., ob 20.30
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi jutri, 26. t. m., ob 20.30 predstavo Huga von Hofmannsthala SLEHERNIK V REŽIJI Maria Uršiča.
Slovensko stalno gledališče gostuje od 27. do 30. t. m. v AVSTRIJI po sledečem programu:
J. in W. Grimm - M. Košuta: RDEČA KAPICA
v četrtek, 27. t. m„ ob 15. uri - ŠKOFIČE; v petek, 28. t. m„ ob 11. uri - GLOBASNICA in ob 16. uri - ŠKOCJAN; v soboto, 29. t. m.,ob 10.30 - BOROVLJE, ob 15. uri - SVEČE in ob 17.30 - ŠENTJAKOB; v nedeljo, 30. t. m. ,ob 11. uri -RADIŠE ter ob 15. uri ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU.
H. Broch: POVEST SLUŽKINJE ZERLI-NE
v četrtek, 27. t. m., ob 20. uri - CELOVEC; v petek, 28. t. m., ob 20. uri - REBRCA in v soboto, 29. t. m., ob 20. uri -ŠENTJAKOB.
VERDI
V	gledališču Verdi se pripravljajona zadnjo opero na repertoarju in sicer Donizettijevo LINDA IZ CHAMOUNIKA. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini. Premiera bo na sporedu jutri, 26. t. m., ob 20. uri za red A, ponovitve pa 28. in 30. aprila ter 2., 4., 7., 9., 11. in 13. maja.
V	četrtek, 27. t. m., ob 20. uri (red F) osma predstava Verdijeve opere TRAVI-ATA. Dirigent A. Campori, režiser G. Chazalettes.
ROSSETTI
Jutri, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert Francesca GUCCINIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popusti za abonente.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V	soboto, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Carpinterija in Fara-gune DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA.
koncerti
Glasbena matica Trst, koncertna sezona 1988/89 - v sredo, 3, maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu IGOR LAZ-KO - klavir. Na spredu: J. S. Bach -Goldberg variacije, Beethoven - Sonata op. 53 št. 21 v C - duru Rahmaninov -Sonata op. 36 št. 2 v b-molu. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od četrtka, 27. t. m. dalje in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Un'altra donna,
dram., r. W. Allen, i. G. Rovdands, M. Farrow.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Teguila Con-nection, dram., r. R. Towne, i. M. Gibson, M. Pfeiffer.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Una donna in carriera, r. Mike Nic-hols, i. Melanie Griffith, Harrison Ford, Sigourney VVeaver.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Hellraiser 2 - Prigionieri delTinferno, srh., r. T. Randel, i. C. Higgins, □
NAZIONALE II - 16.15, 21.30 Due ligli di..., kom., r. F. Oz, i. S. Martin, M. Caine.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Insepara-bili, r. David Cronenberg, i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold, □ GRATTACIELO - 15.15, 22.00 Rain Man - L’uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.00, 22.15 Affari d'oro, kom., i. Bette Midler, Lilly Tomlin, Michele Placido.
EDEN - 15.30, 22.10 Hof stuff, sesso sfre-nato, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Ho-meboy, dram., r. M. Sarazin, i. M. Ro-urke, C. Walken.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., i. J. Lee Curtis.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Giochi nelVacgua, krim., VB 1988, r. Peter Greenaway, i. J. Plowright, J. Richard-son.
ALCIONE - 16.30, 22.10 L’orso, pust., r. J. J. Annoud.
RADIO - 15.30, 21.30 Desideri inconfes-sabill, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □ - - > -	- ;
Združenje aktivistov NOB na Tržaškem in Zveza vojnih invalidov NOV - Trst
prirejata
PROSLAVO OBLETNICE USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA
ki bo v petek, 28. t. m., ob 19. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, UL Petronio 4
O vsebini OF takrat in danes bo govoril Lado Pohar-Damjan,
podpredsenik RK ZZB NOV Slovenije.
Sodeloval bo moški pevski zbor Fran Venturini od Domja.
Vabljeni!
Danes pri Baševih v Nabrežini svoj 60. rojstni dan
MARKO
praznuje.
Še na mnoga leta mu želijo Vida, Valter, Darjo z Laro in mama.
Marina in Renzo zibata
IRINO
Srečni družini čestita
KD F. Venturini.
čestitke
Danes praznujeta 25-letnico poroke ANITA In SILVIJO. Vse najboljše in še mnogo skupnih let jima želijo vsi najdražji.
Danes praznuje rojstni dan JURIJ VODOPIVEC iz Milj. Mnogo sreče, zdravja in uspeha v življenju mu želijo žena Marta, hči Vladica, Iva in Miro.
Renzo in Marina sta dobila hčerko IRINO. Srečni družini čestita Primotor klub.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar PETER WAL-DEG.
V	galeriji Cartesius je do 27. t. m. odprta razstava slikarke Renate De Mat-tia. V soboto, 29. t. m., ob 18. uri bodo odprli razstavo slikarja Franca DEGRAS-SIJA.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 6. maja na ogled razstava AMSTICI za PIRELLO GOETTSCHE.
razne prireditve
Srenja Boljunec vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 27. t. m., ob 20.30 v torkli na Jami. Predaval bo inž. Mario Gregorič o škropljenju trte: DOVOLJENA ŠKROPIVA IN PRAVILNA UPORABA.
SPDT prireja v četrtek, 27. t. m., predavanje znanega slovenskega alpinista ŽARKA TRUSNOVCA na temo! "Lepota Cordillere Blance". Predavanje, v katerem bo prikazal to gorstvo v Peruju, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, na sporedu pa bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) ob 20.30. Vabljeni!
V nedeljo, 30. t. m., in v ponedeljek, 1. maja, bo v Križu PRAZNIK 1. MAJA. Sodelujejo: moški zbor Vesna, nabrežin-ska godba in ansambel Happy day.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v četrtek, 4, maja, predavanje univerzitetnega prof. Aljoše Volčiča na temo: ŽENSKA IN MATEMATIKA. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v nedeljo, 30. t. m., na DRUŽABNI VEČER ob priliki dviganja maja. Ob 20.30 Vas bo zabaval čarovnik Pogačnik, sledila bo tombola. •	-
n
založba
mladinska
knjiga
je poskrbela za
PRESENEČENJE:
tik pred izidom je
ENCIKLOPEDIJA VPRAŠANJ IN ODGOVOROV
mali oglasi
v 6 knjigah za mlade od 9. do 15. leta
rj, v v, i	Vam je na razpolago za morebitna
Tržaška knjigarna pojasiia, tei. 732487.
razna obvestila
včeraj - danes
Danes, TOREK, 25. aprila 1989
MARKO
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.02 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 8.01.
Jutri, SREDA, 26. aprila 1989
SEKANA
PLIMOVANJE DANES: Ob 06.30 najnižje -49 cm, ob 13.15 najvišje 15 cm, ob 17.44 najnižje -3 cm, ob 23.44 najvišje 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb rahlo raste, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 14,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tiziano Scherlich, Jes-sica Zanzottera, Matteo Cosola, Aleš Ukmar, Denise Costa, Elisa Villanovich, Linda Sau, Silvia Polencic, Enrico Orlandi, Alex Zocchi, Annalisa Bordon, Valentina Vescovi.
UMRLI SO: 65-letna Ada Ceriani, 85-letna Giuseppina Zulian, 85-letna Elda Bergomas vd. Derobertis, 80-letni Giuseppe Barulli, 55-letni Bruno Prasel, 76-letni Antonio Udoviči, 82-letna Anna Grando, 84-letna Alberta Bernetti, 76-let-ni Antonio Pieri, 60-letna Anna Maria Cotrozzi, 64-letni Antonio Taffara.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 23. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
UL. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - od 8.30 do 13. ure in od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 24., do sobote,
29. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE), SESLJAN (tel. 414068), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, UL Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Sesljan (tel. 414068), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Torek, 25. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 178, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
SESLJAN (tel. 414068), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere,
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
prispevki
Tržaški pokrajinski VZPI-ANPI sporoča, da bo KOMEMORACIJA pri spomeniku padlim borcem italijanske.in slovenske narodnosti v Temnici v nedeljo, 30, t. m., ob 15. uri.
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi svoje člane, da se udeležijo SEJE GLAVNEGA ODBORA, ki bo jutri, 26. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah. Uvodne misli o notranji reorganizaciji bodo podali Darko Bratina, Janez Povše in Nives Košuta.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
sklicuje v petek, 28. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih gospodarskega društva 89. REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni!
V soboto, 29. t. m., bo na barkovljan-skem pokopališču POČASTITEV PADLIH 2. svetovne vojne. Začetek ob 17. uri.
V	spomin na Češka Šumana darujeta Nada in Mladen 50.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Josipa Perčiča darujeta Eda in Josip Pegan 30.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
Marija Krevatin (Bani 35) daruje 15.000 lir za bolnico Franjo.
V	spomin na Antona Raceta daruje gospa Marija Glavič - Slama 100.000 lir za cerkev v Rodiku.
Isa Arban in Milka Arban darujeta
30.000	lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob Franca Legiše
darujeta Danijela in Valter Škrk 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Nina Varisca daruje Irena Metlikovec 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Rožo Pertot roj. Kobal daruje Zora Fabjančič 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Rožo Pertot - Kobal daruje družina Jankovič 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na predragega prijatelja Kazimirja Majowskega darujeta Mario in Dragica Caharija 100.000 lir za sekcijo KPI Prosek - Kontovel.
V	spomin na nepozabnega moža in očeta Hansa Obdržalka darujeta žena Angela in hči Elfi 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	isti namen darujeta Gabrijela in Lugi Sedmak 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Sekcija VZPI - ANPI iz Križa javlja, da so v spomin na Slavico Košuto darovali
120.000	lir za obnovo bolnice Franja: Mario Bogateč, Mario Sedmak, Marko Ten-ce, Francko Sedmak, Frančko Žerjav in Nini Pezzicar.
Ob 30. obletnici smrti drage mame Marije Petaros daruje hči Nada 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Franca Legišo darujejo Ivan in Dragica 10.000 lir ter Marija in Milan 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Franca Legišo daruje Francka Milič 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na drago mater daruje Mario Magajna 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	počastitev spomina prijatelja Albina Lovrečič darujejo Berto Alberti, Oskar Bandi, Sergij Mahnič, Sergij Maver, Stojan Maver, Franko Mokor, Rino Mondo, Sandro Scoria, Sergio Smotlak, Silvij Starec, Miran Švara, Berto Žerjal in Luciane Žerjal 350.000 lir za ŠD Breg.
PRODAM stanovanje, 70 kv. m, v središču mesta. Tel. 43134 v večernih urah.
PRODAM motocikel honda 125, letnik 1987, črno/rumen v dobrem stanju. Tel. na št. 201072 v večernih urah.
IŠČEMO osebo, ki bi vodila tečaj slovenščine v Gorici. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Slovenščina".
IŠČEM delo, dvakrat tedensko kot hišna pomočnica. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Hišna pomočnica".
OSMICO je odprl Oskar Slavec iz Doline 442. Ponuja pristno domače vino, klobase in slanino.
OSMICO je odprl v Repnu Branko Rau-ber. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alan Hrvatin pri Škofijah, Eleri 43. Toči belo in črno vino, za jedačo poskrbljeno.
OSMICO odpre Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 38 Mario Gruden. Toči belo vino in refošk.
LETO je naokrog, zato vabimo vas od vsepovsod, da v osmico k Čočevim prihitite, kjer belo in črno vino točijo ter s prigrizkom domačim postrežejo. Os-mica je odprta od 24. t. m. dalje v Bratužev! ul. 6 v Doberdobu.
ŽENSKA išče delo v Gorici kot hišna pomočnica, otroška varuška, kuharica ali katerokoli delo v družini. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Pomočnica".
ŽELIM si dopisovati s tržaškim Slovencem ali Italijanom, ki je živel v matični domovini, bil borec NOB ter je star čez 60 let. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Dve kulturi".
NA RAZPOLAGO so mladiči pritlikavega apricop pudla (barboncino albicoc-ca) in dobermana, šampionskega porekla, cena 300.000 lir. Tel. 0481/882317.
21-LETNO DEKLE z aktivnim znanjem slovenščine in nemščine išče zaposlitev kot prodajalka. Tel. na št. 54547.
AVTOMEHANIČNA delavnica išče vajenca. Tel. 630183.
PREPROSTA, skromna 56-letna vdova želi spoznati razgledano, srčno dobro, iskreno prijateljico/ja, nealkoholik in nekadilec. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Potrebujem tvojo pomoč".
MOŠKI srednjih let išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 226716 - v večernih ura>’-
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji ti 'lU‘ dimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo t,.H; comnna za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. 0481/884161 - v večernih urah.
ITALIAN UNO PRODUCTIONS išče osebe raznih starosti obeh spolov za sodelovanje pri produkciji telefilmov, reklami, festivali, diskografiji, Tel. 02/66982097 - 66982108.
ELEKTROTEHNIK - elektronik išče kakršnokoli delo v Trstu ali okolici, lahko tudi občasno. Tel. 003866/35289.
POTOVALNI URAD AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja.
Od 29. 4. do 1. 5. v Njivice na Krku. Cena 148.000 lir.
27. in 28. maja na Plitvička jezera. Cena 158.000 lir.
Od 26. do 28. maja v Zadar in otok Pag. Cena 177.000 lir.
Od 8. do 11. junija na otok Rab. Cena 175.000 lir.
Od 23. do 30. junija v Moskvo in Leningrad (hotel 1. kategorije). Cena 1.495.000 lir. Kombinacije za 3- do 7-dnevna bivanja v Londonu (z letalom). Cena od 400.000 lir dalje.
Od 12. do 21. maja in od 2. do 16. junija križarjenje z M/L »Adriana« v Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Na razpolago je tudi katalog za počitnice v Španiji, Grčiji, Jugoslaviji, Turčiji in na Cipru.
Podrobnejše informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano 20 - tel. 60261.
fllMkolj
{Hrama Zlatarna
LONGINES
Vetta ^ BREIL
M l^COSTE
{Tret-Čampo S.(3iacomo,3 tcl.724218
menjalnica
24. 4. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1360,950	1347.
Nemška marka........ 734.—	732.—
Francoski frank..... 216,510	214,500
Holandski florint ... 650,480	648.—
Belgijski frank.....	35,063	34,500
Funt šterling...... 2329,100	2310.
Irski šterling..... 1957,400	1930.—
Danska krona....... 188,680	185,500
Grška drahma.......	8,585	8,100
Kanadski dolar..... 1146,700	1120.—
TiriFVAIlITF	FIXING bankovci
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Japonski jen ........ 10,382	10.—
Švicarski frank..... 833,500	828.—
Avstrijski šiling... 104,230	103,800
Norveška krona...... 201,930	198.—
Švedska krona....... 215,450 212.—
Portugalski eskudo .	8,850	8,300
Španska peseta ..... 11,794	11,300
Avstralski dolar.... 1079.—	1030.—
Jugoslov. dinar .... —	0,125
ECU................. 1524,700	—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Legendarni kitaristi kot Arborejevi gostje
Senzo Arbore že nekaj mesecev dokazuje, kako njegov DOC Club ne spregleda nobenega večjega dogodka na področju lahke ali jazz glasbe in kako se mu ne uspe izmuzniti noben kvaliteten glasbenik. In tako ni mogla mimo njega Night of the Guitars z legendarnimi kitaristi, ki so pretekli teden nastopali tudi v Ljubljani in Pordenonu. Od danes do četrtka bodo navduševali nočne ekranomane in izvoljence, ki imajo dostop do tv studia. Pete Haycock, Steve Hunter, Robby Krieger, Leslie West, Phil Manzanara, Jan Akkerman, Ted Turner in Andy Powell. Bila sta napovedana tudi Lou Reed (na sliki) in Peter Gabriel, vendar njuna prisotnost ni potrjena, medtem ko se bo v četrtek gotovo pridružil slavnim kolegom še Pino Daniele.
Ob objavi plošče Velemira Dugine pri Založništvu tržaškega tiska
Uporniški motiv navdušil Nikaragujce
Pred kratkim je pri Založništvu tržaškega tiska izšel album The Great Peace of the Little Rainbow prerano umrlega violinista Velemira Dugine. Plošči prinašata vrsto glasbenih motivov, v katerih se balkanski in irski ljudski elementi spajajo v sodoben glasbeni izraz. Ker je bil Velemir Dugina predvsem glasbenik, avtor in izvajalec motivov na ploščah, je bila pozornost vseh usmerjena predvsem v glasbo. Nekateri motivi so tudi peti in torej opremljeni z besedilom, ki prinaša besede upora, protesta. Besedila izražajo seveda še en del avtorjeve osebnosti, ki ni bila neobčutljiva do problemov zatiranih narodov. Med petimi motivi je tudi Nikaragva, pesem, ki pripoveduje o »deželi pod soncem, brez čevljev in žarnic, kjer se v blatu igrajo otroci na trgih s tisočerimi vonji«.
In tako je predstavnik tržaškega Združenja Italija-Nika-ragva ob svojem lanskem obisku v Managuo ponesel s seboj tri kasete s posnetki Velemirove pesmi. Posnetek so prvič poslušali ob zborovanju v četrti Santa Teresita v mestu Matagalpa. Glasba in besedilo sta očarala poslušalce. Kasneje se je za posnetke zanimal tudi Jairo Blandon, eden od koordinatorjev Sandinistične fronte. Le nekaj dni kasneje so pesem oddajali tudi po Radiu Revolucion v okviru oddaje, ki je bila še posebej posvečena mednarodni solidar-
nosti z revolucionarnimi silami. Tržaški predstavnik je želel predati partituro pesmi sandinističnemu poslancu Carlosu Mejiji Godoyu, ki je tudi znan nikaragujski glasbenik, vendar je bil prav v tistem času na turneji po Evropi. Kasete pa so se polastili predstavniki Radia Sandino, torej najvažnejše radijske postaje v Managui. Njihove oddaje ne sprejema samo Nikaragva, temveč jih poslušajo povsod v Srednji Ameriki in na Karaibskih otokih. Velemirovo pesem, ki so jo iz Nikaragve prekrstili po končnem verzu kar v Manos fuera de Nicaragua so odtlej oddajali še nekajkrat. Pravzaprav ni čudno, da so prebivalce in borce navdušili verzi kot »koliko laži bomo morali še slišati / o borcih za svobodo, / koliko krvi bodo morali preliti / za svoj sen. / Zato dol roke z Nikaragve / kontras no pasaran...«
Medtem se je zgodilo še nekaj. V Milanu so začeli pripravljati knjigo poezij, ki so jih napredni pesniki posvetili borbi v Srednji Ameriki. Odgovorni za izdajo so izročili tudi tekste in glasbo Velemira Dugine. Ker so nameravali izdati knjigo poezij, glasba seveda ni prišla v poštev, pač pa so objavili Velemirov tekst za Nikaragvo. Objava daje zato Velemiru - glasbeniku še drugo dimenzijo, ki jo je kot mlad angažiran človek imel tudi v življenju.
Mozartov koncert dopolnjen s kompjuterjem
V petek bo Toskanski orkester z dirigentom Heinzom Hollingherjem v Firencah prvič izvajal Mozartov Koncert za oboo, ki ga je namesto avtorja dokončal kompjuter.
Pomanjkljiv je bil v resnici le prvi stavek, za katerega je salzburški glasbenik samo nakazal melodijo. Muzikolog Robert Levin je ta del skladbe rekonstruiral na osnovi podrobne analize drugih Mozartovih skladb in s pomočjo računalnika, ki je razpolagal z vrsto podatkov o načinu Mozartovega komponiranja. Prvi stavek je tako »umetno« dokončan, zdi pa se, da ob doslednem spoštovanju Mozartovih napotkov oziroma osnutka.
Heinz Hollingher bo ob Mozartu dirigiral še koncert Poljaka VVitolda Lu-toslawskega, Haydnovo Simfonijo in Schonbergovo Chamber Simphony, nastopal pa bo tudi kot solist.
Jesus Christ Superstar v domači izvedbi
Pojutrišnjem bo v gledališču Gugli-elmi v Massi Carrari premiera slovite rock opere Jesus Christ Superstar v »italijanski« postavitvi. Posebnost predstave je v tem, da bodo rock opero izvajali v celoti v živo, torej brez posnetih podlag.
Postavitev rock opere Tima Ricea je delo gledališke skupine Zenit, ki se je potrudila, da bi bila izvedba dosledno v živo. Nastopalo bo skupno 70 pev-cev-igralcev, plesalcev, članov zbora in orkestra. Skupina Zenit je nastala pred dvema letoma prav ob načrtu za uprizoritev te opere.
Doslej je z Jesus Christ Superstar nastopala v Italiji le newyorška Bro-adway Musical Company, opera pa je zaslovela po filmski verziji iz leta 1973. V Massi Carrari bodo le tri predstave, nato bo skupina gostovala po drugih italijanskih mestih.
Debussyjeva opera kot uvod
v Florentinski maj
Vsakoletna in letos že 52. izvedba prireditve Maggio musicale Fiorenti-no se bo začela 5. maja z opero Pelleas ed Melisande Clauda Debussyja.
Tudi še tako znana prireditev pa ne more steči brez zapletov in težav. In tako je pred kratkim »iz tehničnih razlogov« odpovedal svoje sodelovanje baritonist Samuel Ramey, ki naj bi nastopal v vlogi Golauda. Nadomestil ga bo kanadski kolega Victor Braun, ki je že nastopal v tej vlogi po vsem svetu in ki ga občinstvo v Firencah zelo ceni po nepozabnem nastopu pred dvema letoma v vlogi Fieramosce v operi Benvenuto Cellini.
Opero bo dirigiral Esa Pekka Salo-nen, režiser bo Livio Ciulei, Melisande bo Ileana Cotrubas, Pelleas pa Malcom Walker, ob njiju seveda še vrsta slavnih kolegov. Doslej so za to prireditev prodali že 2078 abonmajev.

današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1______________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug
16.00	Risanke, nato Big!
17.30	Kolesarstvo
17.55	Danes v parlamentu
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Sulla cresta dellonda
22.20	Aktualno: Linea diretta
22.50	Dnevnik
23.00	Aktualna vprašanja: Verso FEuropa
23.30	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Plavanje in nogomet
^ RAI 2_________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: I celebri amori di Enrico IV (pust., Fr. 1961, r. Claude Autant-Lara, i. Vittorio De Sica)
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Nan.: Llmpareggiabile
giudice Franklyn
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
15.55	Nogomet: finale pokala Mitropa, Pisa-Banik, vmes dnevnik
17.45	Rubrika: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Moonlighting
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: II dottor Živago (dram., ZDA 1965, r. David Lean, i. Omar Sha-rif, G. Chaplin, 1. del)
22.00	Dnevnik, nato International DOC Club
23.00	Dnevnik in filmske novosti
0.25 Film: Roma citta aperta (dram., It. 1945, r. Roberto Rossellini, i. Aldo Fabrizi, Anna Magnani)
^ RAI 3	|
12.00	Informativna^ oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: bezbol (iz Milana), 14.35 jahanje (iz Firenc), 14.50 teniški turnir (iz Montecarla)
17.30	Dokumentarec: Geo
18.15	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravlja A. Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.20	Aktualno: II martedi di Paolo Hendel
20.25 Variete: La tv delle ra-gazze
21.20	Film: Duel (dram., ZDA 1972, r. Števen Spielberg, i. Dennis VVeaver, David Mann)
23.00	Dnevnik - večerne vesti
23.05	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nave dell’-arcobaleno, Potrošništvo in odpadki (16. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.10	Mozaik. Šolska TV: Mednarodno delavsko gibanje - Do oktobra (1. odd.), 10.45 Naravoslovje - Dvojno življenje žuželk, 11.05 Pamet je boljša kot žamet - Tudi voda je čarodej
11.10	Tečaj angleščine
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik Šolska TV: Mednarodno delavsko gibanje, Dvojno življenje žuželk, 17.20 Pamet je boljša kot žamet, 17.25 Angleščina
18.00	Spored za otroke in mlade: Čirule Čarule -Čarobna vrvica, Ex Lib-ris - Slovenski igralci
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Naslednica (VB, r. Don Sharp, zadnji del)
21.00	Mednarodna obzorja
21.40	Glasba: Amerikanec v
Parizu (Gershwin)
21.55	Balet: Thais (J. Massnet)
22.05	Dnevnik
22.15	TV most LJ-BG: Jugoslovanska sinteza - Kako živeti skupaj
HIP1) TV Koper
11.00	Tenis: turnir v Monte-carlu, vmes (13.30 in 16.00) TVD Novice
16.10	Nan.: The Mod Sguad
17.00	Film
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Varnostni pasovi TRST — Referendum o lovu TRST — Z jubilejnega koncerta Primorske poje ŠPETER — O zgodovinski zbirki Pavla Petričiča BOLJUNEC — Otroški zbori
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.10	Koles, dirka po Španiji
23.45	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
18.45	Ropot (pon.)
19.30	Dnevnik, Loto, Žarišče
20.35	Košarka - finale DP
21.30	Povečava in film Zarota (dram., Slov. 1964, r. Franci Križaj, i. Štefka Drolc)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Poezija pred opero; 9.20 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.50 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, (12.00) Ko študent na rajžo gre, (12.40) Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Pesnitev: Odiseja (48. del); 15.15 Hit parade: Pot do glasbe;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pričevanja slovenskih umetnikov: Gorenjčeva pisma (J. Mencinger); 18.53 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Znanje za jutri; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
CANALE S________________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
‘6.00 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-to
A1.25 Aktualnosti: Radio Lon-
, dra
-^O.ao TV film: La moglie inge-nua, il marito malato (kom., It. 1956, r. Mario Monicelli, i. Stefania Sandrelli, Fernando Rey, CarloGiuffre)
1-45 Variete: Maurizio Co-stanzo Show “•45 Rubrika: Premiere U'55 Nanizanki: Baretta - I fuggiaschi, 1.50 Mannbr -Una vita in gioco
RETE 4	__________
8.00	Nanizanki: Lou Grant, 9.00Switch
10.00	Film: II canto della vita (kom., It. 1945, r. C. Gal-lone, i. Alida Valli)
11.30	Nanizanki: Petrocelli -Un ombra di dubbio,
12.30	Agente Pepper -Attenti alle mogli
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California -Momenti di verita
17.45	Nad.: Febbre d amore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Uomini e cobra (vestern, ZDA 1970, r. Joseph L. Mankiewicz, i. Kirk Douglas, Henry Fonda)
22.55	Film: Čattive compagnie (vestern, ZDA 1972, r. Robert Benton, i. Jeff Brid-ges)
0.50 Nanizanki: Vegas - La donna che odiava gli uomini, 1.50 Missione im-possibile - Guerra batte-riologica
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nogomet: slovo od Gian-carla Antognonija
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3 C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Nanizanka: I-taliani - As-senteismo che fatica
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Nan.: Crime Story
0.20 Rubrika: Premiere
0.30 Nanizanke: Troppo for-te, 1.00 Giudice di notte -Eterna giovinezza, 1.30 Kung-fu
ODEON_________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nan.: Capitan Nice
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar (2. del), vmes nan. Thomas & Senior
19.30	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Il paramedico (kom., It. 1982, r. Sergio Nasca, i. Enrico Monte-sano, Edwige Fenech)
22.45	Film: Tre sotto il lenzuo-lo (kom., It. 1979, r. Domi-nici-Tarantini, i. Walter Chiari)
TMC___________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio *
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	TenisvMontecarlu
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Petrole Petrole (1981, r. Christian Gion, i. Bernard Blier, Jean-Pier-re Marielle)
22.10	Aktualno: A come Eros
22.50	Vesti: TMC nocoj
23.05	Rubrika o motorjih
23.35	Šport, vmes tenis
TELEFRIUU_____________
11.30	Nan.: Barriere
12.00	Rubrika
12.30	Dokumentarec
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: La valle dei pioppi,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Nan.: La časa di Flam-bards, 20.00 La guerra di Tom Grattan
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba
1.00	Informativna oddaja
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno; 18.00 Primorska poje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popij-mo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
V nedeljo v avditoriju Fogar v Gorici
Pokrajinski kongres PSI bo v znamenju večje enotnosti
V sekcijah socialistične stranke potekajo te dni živahne priprave na skorajšnji pokrajinski kongres stranke, ki bo v soboto in nedeljo v avditoriju L. Fogar v Gorici. Že v prejšnjem tednu so bile skupščine v raznih manjših sekcijah, v nedeljo pa je bila skupščina članov stranke v Gorici.
Kongres bo, kljub obstoju raznih struj, ki so v zadnjem obdobju precej omejevalno vplivale na delovanje v stranki, potekal v znamenju enotnosti. Predstavniki raznih struj so se namreč sporazumeli o tem, kako bo sestavljeno bodoče pokrajinsko vodstvo ter menda tudi o novem pokrajinskem tajniku stranke. Dosedanjega tajnika Luigi-ja Blasiga naj bi zamenjal Luciano Pini, dolgoletni pokrajinski tajnik delavske zbornice CGIL za Goriško.
Največ predstavnikov v novem pokrajinskem vodstvu bodo imeli prav pristaši Blasigeve, oziroma Pinijeve smeri. Velik vpliv so si menda uspeli na pogovorih izboriti pristaši leve struje, nekaj prostora terjajo zase bivši socialdemokrati, medtem ko naj bi bila dokaj okrnjena prisotnost druge goriške skupine reformistov.
Osnova za razpravo na prihodnjem pokrajinskem kongresu, ki bo priprava na bližnji deželni in vsedržavni kongres, je dokument, ki je bil sprejet na deželni ravni in o katerem so se te dni že izrekli na kongresih sekcij.
Dokument obsega glavne smernice in torej dopušča zelo široko razpravo. Med drugim je v
njem posebno poglavje namenjeno manjšinjski problematiki in posebej prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v Deželi.
Osrednji vprašanji, ki bosta predmet razprav zadevata vlogo socialistične stranke v deželni stvarnosti in prilagajanje gospodarskega sistema novi družbeni in gospodarski stvarnosti Evrope devetdesetih let.
Partizani iz Nantera na obisku v Tržiču
Na Goriškem se mudi te dni, kot gost pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI, delegacija bivših partizanskih borcev iz Nantera, mesteca pri Parizu. Včeraj je člane delegacije, ki jo vodi podžupan Nantera, Vincenzo Pascucci, sprejel tržiški župan Gianfranco De Marchi. Gostom, ki jih je spremljal predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, senator Silvano Bacicchi, je izročil priložnostno darilo.
Delegacija iz Natera se bo udeležila tudi drugih slovesnosti ob 25. aprilu, v petek pa se bo predvidoma udeležila tudi 3. mitinga za mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi, ki bo v Kulturnem domu v Gorici, v organizaciji SKGZ in VZPI-ANPI.
Tržaški partizanski zbor bo pel na 3. mitingu za mir in sožitje
Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vidimo na sliki ob letošnjem nastopu na reviji Primorska poje, bo v petek nastopil v goriškem Kulturnem domu na 3. mitingu za mir, Sožitje in razvoj, ki
ga prirejata SKGZ in VZPI. Srečanja se bodo udeležili tudi borci z Reke in iz Francije. Govorila bosta vsedržavni tajnik VZPI Giulio Mazzon in predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič.
Delovni invalidi opozorili na svoje nerešene probleme
Odbor proti apartheidu predstavil svoj program
Nedeljski sprevod invalidov po mestnih ulicah	(foto Marinčič)
Združenje delovnih invalidov je v nedeljo s sprevodom po mestnih ulicah in zborovanjem v avditoriju ob prisotnosti najvišjih krajevnih oblasti praznovalo dan invalidov. Predsednik Giuseppe lacumin je v svojem govoru opozoril na številne nerešene probleme invalidov, ki zahtevajo, naj jim družba odmeri večjo pozornost in končno zagotovi premnogokrat obljubljeno reformo sistema zaposlovanja. Invalidi nočejo miliščine, je dejal, zahtevajo pa spoštovanje njihovega dostojanstva. Na srečanju so podelili častna priznanja desetim invelidom iz naše pokrjaine. Med temi sta dva Goričana, Valter Businelli in Marjan Markočič.
novo
gkoeberio zodrugo
Radio Koper, KD Briški grič,
ZSKD Gorica, Kulturni dom Gorica,
pod pokroviteljstvom
Občine Števerjan
vabijo na
1. POP-ROCK FESTIVAL
(natečaj za Lignano ’89)
Sodelujejo ansambli: Damin Gambit, Zebra Imago, Bambus Band, Anika Horvat, Avtomobili, Karma, Rock Caffe, Happy day, Agropop, Karamela, Bazar, Martin Krpan.
Gostje večera: Janez Bončina - Benč, Junaki nočne kronike, humorist Benny Hill, napovedujeta Iztok Jelačin in Igor Malalan.
V	Števerjanu v soboto, 29. t. m., ob 20.30.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO
Mere qoRiziA
AZitNdA
UH ■ »Dll* Ki S S E N H E M t L P E - i 0 I I « SUMI UPE - JADt AN
S A J M 0 V I ALPE -JADIAN A l P E F A I I S ' A D I I A IE GI A D11A VASAI0K
XIX. MEDNARODNI SEJEM V GORICI
29. april - 7. maj 1989
TAJNIŠTVO: Tel. 0481/22177-22233 DIREKCIJA: Tel. 0481/520430
Uspešna manifestacija proti apartheidu, ki se je februarja odvijala delno tudi v našem Kulturnem domu, je prispevala k povečanju občutljivosti goriške javnosti za problem rasne diskriminacije. Vrsta združenj je zato ustanovila v Gorici odbor proti apartheidu. Centru prostovoljcev za pomoč v razvoju (CVCS) so se pridružile številne slovenske in italijanske organizacije, ki jih druži odpor proti nečloveški politiki rasne diskriminacije. V odbor so pristopili SKGZ, ZSKD, Kulturni dom, Kinoatelje, sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, pokrajinski odbor Unicef, ACLI, ARC1, Misijonski center, Cari-tas, Center mladih v Podturnu in Krščanska temeljna skupnost. Predstavniki teh organizacij so na srečanju z novinarji predstavili program dejavnosti, s katerimi nameravajo opozoriti javnost na problem rasizma in ji predlagati nekatere konkretne ukrepe.
Zaenkrat so predvideli štiri smeri delovanja. Že čez nekaj dni bodo pričeli zbirati podpise v podporo ljudskemu zakonskemu osnutku za uvedbo gospodarskih in političnih sankcij proti rasističnemu režimu v Jažni Afriki. Kdor želi, bo lahko podpisal v občinskih uradih in ob nekaterih javnih manifestacijah. V programu imajo tudi srečanja z voditelji krajevnih bank. Pozvali jih bodo, naj ne poslujejo z južnoafriškim režimom. Ta
cilj nameravajo zasledovati tudi z organiziranim pritiskom bančnih strank, ki naj bi v skrajnem primeru dvignile svoje pologe iz zavodov, ki posredno ali neposredno podpirajo pretorijski režim. Tretja akcija bo simbolična enodnevna prekinitev dela v termoelektrarni ENEL v Tržiču, ki jo poganjajo z južnoafriškim premogom. Poleg tega bodo v skušali tudi aktivno podpreti združenje ANC, ki se v Južni Afriki že dolgo let bori proti apartheidu. V mislih imajo, da bi zbirali sredstva za postavitev šole za otroke beguncev, ki se iz Južne Afrike zatekajo v Tanzanijo.
Predstavnika CVC^ Elena Slanisca in CGIL Giuliano Bon sta na srečanju poudarila, da nameravajo pri odboru delovati proti vsaki obliki rasizma in nastrpnos-ti, kjerkoli se pojavljata. Želijo prispevati k reševanju problemov v od nas oddaljeni Južni Afriki, vendar tudi v oni "Južni Afriki", ki je vsak dan prisotna v naši stvarnsoti z nestrpnostjo do vseh drugačnih, pa naj bodo Slovenci ali priseljenci z juga.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan Marta Nicolosi. Vse najlepše ji želijo mož Roman z Lučijo in Robijem.
Nesrečen dan za beneškega industrijca
Iz avtomobila izginili dokumenti in čeki za nad 280 milijonov lir
Obisk na posestvu Canova v Foglianu se je za Eralda Pasgualetta, industrialca iz Mirana v beneški pokrajini, končal povsem nepričakovano. Neznanci so vlomili v avtomobil bmw, parkiran na dvorišču omenjenega posestva ter se polastili raznih dokumentov. Med dokumenti je bila tudi ovojnica s čeki, v skupni vrednosti nekaj nad 280 milijonov lir.
Pasgualetto, ki je upravitelj podjetja Romea Spa v Miranu je vrednostne papirje vzel s sabo prav z namenom, da se izgodne morebitni tatvini na domu, oziroma v uradih podjetja, ob koncu tedna, ki ga je, tako kakor sicer pogostoma, nameraval preživeti na posestvu v Foljanu. V Poljano se je Pasgualetto pripeljal skupaj z družinskimi člani in sorodniki. Žal je prav tu naletel na neljubo presenečenje.
Tatovi so v avtomobil vlomili tako, da so razbili šipo. Dogodek se je pripetil v nedeljo popoldne, včeraj pa so pristojni organi poskrbeli za ustrezne ukrepe, ki
so predvideni v primerih kraje čekov, oziroma drugih vrednostnih papirjev.
Pomota ali namera?
Popil je nevarno škropivo malathion
V bolnišnici na Katinari je na zdravljenju, zaradi akutne zastrupitve, 46-letni Enzo Geronazzo iz Škocjana ob Soči, Ul. S. Pellico 50. Geronazzo naj bi v nedeljo zaužit večjo količino malat-hiona, sredstva za škropljenje proti drevesnim zajedavcem. Ni znano če je šlo za usodno pomoto ali namerno dejanje.
Geronazza sq prepeljali najprej v tr-žiško bolnišnico, od tam pa v bolnišnico na Katinari, kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo, saj je od trenutka zaužitja nevarne snovi do ustrezne zdravniške nege poteklo precej časa.
avtonomna	STALNA DEŽELNA ENOTEKA
turistična	»La Serenissima«
USTANOVA	Gradišče ob Soči
XXIV. NATEČAJ in RAZSTAVA VIN FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE »GRAN PREMIO NOE«
Občinska razstavna dvorana Gradišče ob Soči (GO)
22. april — 1. maj 1989
Danes ob 9. uri - Fogliano Redipuglia
XIV. DRŽAVNO TEKMOVANJE V HITRI HOJI ”MARCIA Dl REDIPUGLIA"
URNIK POKUŠNJE:
ob delavnikih 16.00 - 23.30 ob praznikih 10.00 - 13.00 in 16.00 - 23.30 Obiščite začasni sedež enoteke - Palača Monte di Pleta - Ul. Dante
Svečanosti pred spomeniki
Povsod na Goriškem bodo danes polaganja vencev in svečanosti pred spomeniki padlim. V Štandrežu bodo društva in organizacije polagali vence ob 9. 30, v Podgori ob 10. uri. Ob 11. uri bo v Ločniku slovesnost, ki jo prireja združenje AVL.
Števerjanska VZPI bo polagala vence ob 11. uri v Števerjanu, ob 11.30 na Jazbinah in 12. uri na Gonjačah.
V Doberdobu bo ob 9. uri maša za padle, nato pa polaganja ob 10.15 na Poljanah, 10.30 v Dolu, 11. uri v Jamljah. Ob 11.30 bo osrednja svečanost v občini pred spomenikom padlim v Doberdobu.
Na Sovodenjskem bodo svečanosti ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Rupi, 10,40 na Peči in ob 11. uri v Sovodnjah.
Danes ob 18. uri bo v novogoriškem Kulturnem domu slavnost ob dnevu osvobodilne fronte.
PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ
priredi v Rupi tradicionalni
Praznik jrtalje
DANES, 25. APRILA: ob 16.30 nastop otroških zborov Rupa-Peč ter iz Sovodenj; tekmovanje v cvrtju najboljše ”frtalje“; zabava z ansamblom Happy Days.
NEDELJA, 30. APRILA: ob 16.30 recital Antona Budina; nastop mešanega pevskega zbora iz Mirna; nastop folklorne skupine Turistično društvo Selca nad Škofjo Loko; zabava z ansamblom Prijatelji.
PONEDELJEK, 1. MAJA: ob
16.30 priložnostni govor dr. Bojana Brezigarja; nastop dramske skupine PD Standrež z enodejanko ”Kaj? ..“ v režiji Mire Štrukelj; zabava z ansamblom Prijatelji.Deloval bo bife s specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom.
vazna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da bodo do nadaljnjega pobirali smeti po sledečem razporedu: Jamlje, Dol in Poljane ob ponedeljkih in četrtkih, Doberdob ob torkih in petkih.
______________kino________________
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Scommessa con la morte«.
VERDI 15.00-22.00 »Rain man«. VITTORIA 16.00-22.00 »Macht bestiale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 14.00-22.00 »I gemelli«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Biloxy blues«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. I Maggio 94 - tel-790338
Občni zbor Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah
Kljub manjšemu porastu hranilnih vlog je bilo poslovanje zavoda uspešno
Premoženje posojilnice je preseglo milijardo lir
April je za kreditne zavode mesec obračunov. Zaključni obračun poslovanja v lanskem letu sta ob koncu prejšnjega tedna predložili sovodenjska in dober-dobska kmečko-obrtna posojilnica. Občni zbor članov sovodenjske posojilnice je bil v petek zvečer v Kulturnem domu, člani doberdobske posojilnice pa so se na skupščini zbrali v nedeljo dopoldne v župnijskem domu.
Poslovanje posojilnice v Sovodnjah je bilo lani kljub zaostrovanju splošnih gospodarskih pogojev uspešno, čeprav v manjši meri od pričakovanj. Hranilne vloge so se povečale (v odnosu na leto 1987) za približno šest odstotkov in so znašale 14.237 milijonov. Za skoraj deset odstotkov se je povečal obseg posojil, ki je 31. 12. 1988 znašal 5.457 milijonov lir, premoženje pa se povečalo za nadaljnjih 176 milijonov lir in je ob koncu lanskega leta doseglo vrednost 1.045 milijonov lir.
Razmerje med posojili in vlogami je bilo ob koncu poslovne dobe nekaj nad 38 odstotkov. Dobiček poslovne dobe znaša 218.326.603 lire (leto poprej 185.137.089 lir) in so ga v smislu čl. št. 37 novega zadružnega statuta namenili za 205 milijonov lir v redni in izredni rezervni sklad, za 13.326.603 lire pa za dobrodelne in vzajemnostne namene.
Podrobno poročilo o poslovanju v letu 1988 je na občnem zboru podal predsednik upravnega odbora Mirko Hmeljak. V uvodnem posegu je podčrtal prizadevanja, da bi posojilnica vendarle dosegla
soglasje za razširitev dejavnosti tudi na področje sosednje goriške občine, ker bi to pomenilo nove možnosti razvoja. Hmeljak je opozoril tudi na težave na kreditno monetarnem področju, ki močno zavirajo klasične oblike varčevanja in na vse bolj občuteno vprašanje prostorske stiske ter na težave in nedorečenosti na fiskalno-upravnem področju, ki ne zadeva samo sovodenjsko, ampak vse posojilnice v državi. Gre za čudno tolmačenje predpisov, po katerem bi morale posojilnice plačati državi davek na delež dobička namenjenega kapitalizaciji in sicer za obdobje od leta 1982 naprej.
Predsednik upravnega sveta Mirko Hmeljak je v svojem poročilu posebej opozoril na dejstvo, da je lani odobreni novi statut že v veljavi in da se je torej posojilnica iz zadruge z neomejeno zavezo spremenila v zadrugo z omejeno zavezo. Novi statut omogoča tudi prožnejše delovanje, kar se bo nedvomno pozitivno odražalo v poslovanju.
Poročilo nadzornega odbora je prebral dr. Štefan Bukovec.
Na petkovem občnem zboru članov sovodenjske posojilnice so tudi prvič izvedli določila novega statuta glede volitve predsednika in članov upravnega sveta, nadzornega odbora in razsodišča. Za predsednika je bil vnovič potrjen Mirko Hmeljak (prejel je 79 glasov). Šestčlanski odbor pa sestavljajo Bogdan Butkovič, Davorin Pelicon, Renato Devetak, Ciril Juren, Lucijan Černič in Bernard Flore-
nin. Butkovič, Pelicon, Devetak in Juren, ki jim še ni potekel mandat, so na petkovem občnem zboru pred novimi volitvami podali ostavko in s tem omogočili celotno zamenjavb. Njihov mandat bo v smislu novega statuta trajal tri leta.
Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen dr. Štefan Bukovec, ki je to nalogo opravljal tudi doslej. Člana odbora sta Lučka Tomšič in Drago Tomšič, nadomestna člana pa Slavko Tomšič in Igor Petejan. Novi statut predvideva tudi izvolitev dveh članov razsodišča. To sta prof. Mario Černič in prof. Stanko Soban.
Na osnovi predloga, ki je bil soglasno odobren, bo predsednik posojilnice prejemal pet milijonov lir nagrade letno, petdeset tisoč lir bodo znašale sejnine, predsednik nadzornega odbora pa bo prejemal tri milijone tristotisoč lir.
Najvišji znesek posojila, ki ga bodo posameznemu članu lahko odobrili bo znašal 350 milijonov lir. V tem znesku so seveda vključena tudi morebitna jamstva, ki jih je posojilojemalec dal drugim članom. Višina članarine, ki jo ob pristopu v zadrugo vplačajo novi člani, ostane še naprej 10 tisoč lir.
Občni zbor je nadalje odobril še predlog o najvišji meji skupne vrednosti posojil ter o skupni vrednosti jamstev, ki jih posojilnica lahko izda ter ratificiral nekaj sklepov upravnega sveta, med drugim sklep o izdaji kreditnih kartic Bankomat in sklep o vpisu posebnih vezanih vlog.
Več predavanj pri društvu upokojencev
Priložnost za spoznavanje koristnih zdravilnih zelišč
Predavanje inž. Budimiroviča v Kulturnem domu v Sovodnjah (foto Čubej)
Društvo slovenskih upokojencev je v sredo in četrtek priredilo tri zanimiva predavanja o uporabi in koristi zdravilnih zelišč. Predavanja je imel priznani erborist inž. Milan Budimirovič, ki je na zgovoren način s pomočjo primernih diapozitivov razlagal, kako si lahko z naravnimi sredstvi pomagamo pri zdravljenju marsikatere bolezni.
Predavanjem je z zanimanjem sledilo kar veliko število poslušalcev, ne samo članov društva upokojencev, pač pa tudi mlajših. Možnost so tako imeli, da so marsikaj izvedeli o naravnih zakladih, ki jih še vse premalo poznamo. Uspešnost večerov je razbrati tudi v zaključni prodaji zeliščnih ekstraktov in raznovr-tnih mazil, ki jih je inž. Budimirovič prinesel s seboj iz Ljubljane. Te so poslušalci dobesedno "izropali", tako da je marsikdo ostal praznih rok. Prireditelji so na koncu srečanja dejali, da bodo zaradi velikega uspeha predavanj v kratkem ponovno priredili srečanje s priznanim ljubljanskim erboristom.
Na občnem zboru Kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu
Nadvse ugoden obračun jubilejnega leta
Upravni svet med poročilom predsednika Andreja Gergoleta (foto Marinčič)
Kmečko-obrtna hranilnica v Doberdobu je kar na najboljši način sklenila poslovanje v lanskem jubilejnem letu, ko so praznovali 80. obletnico njenega obstoja. Vloge so lani presegle 19 milijard lir in se v primerjavi s prejšnjim letom povečale za več kot 15 odstotkov, kar za 33 odstotkov pa so se povečala posojila, ki so ob koncu lanskega leta dosegla nekaj nad 12 milijard lir. Za 8,5 odstotka se je povečalo tudi razmerje med vlogami in posojili, ki je tako lani doseglo 63 odstotkov. Premoženjsko stanje, upoštevajoč tudi sklad za rizike, je ob koncu leta znašalo skoraj poldrugo milijardo lir, čisti dobiček v poslovnem letu 1988, ki izhaja predvsem iz dobrega razmerja med vlogami in posojili, pa znaša 465 milijonov lir. V primerjavi z letom prej se je dobiček skoraj podvojil. Število članov je nekoliko naraslo in doseglo okroglo številko 200.
Te osnovne številke, ki jih je predsednik upravnega sveta hranilnice Andrej Gergolet predstavil na nedeljskem občnem zboru doberdobskega denarnega zavoda, zgovorno kažejo na uspešnost in življenjskost Kmečko-obrtne hranilnice. Gergolet se je na občnem zboru spomnil lanske pomembne obletnice kot tudi prvih članov, ki so jo s preudarno uvidevnostjo ustanovili pred dobrimi osemdesetimi leti, ter vseh, ki so jo nato vodili
in privedli do današnjega razvoja. Poudarek na zasluge prednikov pomeni, je dejal Gergolet, »da se ne smemo izneveriti smernicam zadružništva, ampak da se moramo še trdneje oprijeti delovanja z uveljavljanjem novih tehnoloških metod, ki se znova in znova porajajo v ban-
čništvu. Samo na tak način bomo lahko kos novim nalogam, ki nam jih narekuje družba«.
V skladu s temi vodili se je banka lani opremila z novim statutom (ki je z objavo v uradnem listu stopil v veljavo prav pred nekaj tedni), tako da bi v skladu z
novimi zakonskimi predpisi lahko razširila delovanje. Stranke zahtevajo danes vrsto novih bančnih storitev, od najmodernejših oblik vlaganja, investiranja in plačevanja, do vrednostnih listin, zaupne uprave, različnih investicijskih skladov, leasing, factoring itd. Hranilnica se je tudi vključila v najnovejše programe PUMA 2, s katerimi je povezana temeljita preosnova bančnega poslovanja. S posodobitvijo pravnih norm, stalnim izpopolnjevanjem osebja in pozornostjo do vseh sprememb in novosti na finančnih tržiščih doberdobska hranilnica uspešno krepi količino in kakovost svoje ponudbe. Popolno razpoložljivost do strank dopolnjuje nudenje ugodnih obrestnih mer in raznovrtnih posojil, tudi po dokaj ugodnih obrestnih merah. Odtod veliko zaupanje v hranilnico, ki se je domačini poslužujejo skoraj stoodstotno, vanjo pa zahajajo tudi zelo številne stranke iz sosednjih občin, predvsem s tržiškega območja.
Na občnem zboru so ugodno ocenili poslovanje in soglasno odobrili obračun. Člani so tudi potrdili dva dosedanja odbornika, ki jim je potekel mandat v upravnem svetu. To sta Bernard Soban in Stanko Kosič, ki bosta skupaj z ostalimi člani sveta še nadalje vodila doberdob-sko hranilnico.
prispevki
V	počastitev spomina drage mame prispeva Vilma Bregant 30 tisoč lir za KD Andrej Paglavec.
V	počastiev spomina Milice Rijavec Bralni daruje Danilo Marušič 30 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Za vzdrževanje partizanskega spomenika v Rupi daruje sekcija VZP1-ANPI iz Doberdoba 50 tisoč lir; v isti namen daruje NN 50 tisoč lir.
Za restavriranje freske v cerkvi na Travniku so darovali: uslužbenci socialnega večnamenskega centra 175 tisoč, Chiara Lesizza 30 tisoč, goriški jezuiti 1 milijon, Mantegna Beucic 300 tisoč, Walter Medessi 50 tisoč, Gio-vanni Battista Panzera 175 tisoč, Luigi Stanig 100 tisoč.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Silvana Sbisa 10 tisoč, Neri-na Malfatti 10 tisoč, družina Picci 100 tisoč, lolanda Martinetto 20 tisoč, sorodniki pokojne Olge Velleni 50 tisoč, družina Ardit, Covacig, Marinčič in Ines Gatti Riosa 80 tisoč, Elvira Galdi 15 tisoč, Ugo Collenzini 50 tisoč, Car-men lacobbi 100 tisoč, sosedje pokojne Carmen Marizze 100 tisoč, Rosy Mo-rassi 50 tisoč, Adele De Angeli 50 tisoč.
Za združenje Pionieri Volontari del Soccorso so v razne namene darovali: Margherita Orzan 13 tisoč, Igino Toso 4 tisoč, lolanda D Osvaldo 35 tisoč, Lu-igia Spessot 108 tisoč, Rosa Princi 4 tisoč, Liliana Azzarello 80 tisoč, Lio-nella Clansic 50 tisoč.
ica ~ KmtRk.i bank,* 6o»'kj x - RmtRku b&tik* Cone;)
- KmcCka banka Gorita -Kmeika bm irpe?ka bank] rtstka banka itkvi banka k? b.ink.i ta bank.)
banka Gori »anka Gorka'
»nša Gorica >ka Gorka - Kmečka
ta Gorica - Ktiečjta banka foric^-J<!«#ka_bankayorio ;_Kmet|abanka_Goric] Goric.) • K u Dorica Knt-
štr-ičku b.ink.r Gorica • Kmečka banka Gorica • Kmečka banko Gorita • Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gorka • Krnečks ročka banka Gorita •• Kmečka barka Gorica • Kmečka banka Gorita •• Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica • Kmečka ižka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka b« :.ka banka Gorka - Kmečka banka Gorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka ba* t banka Gorita - Kmečka banka Gorka - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmečka bani banka Gorka - Kmečka banka Gorita - iiijoičk^banka Gorir > • iGni čizji h.mk.ttlnrica - Kmečka banka Gorica • Kmečka bank; >.mka Gorica - Kmečka banka Gorita *	GetHi »nJkaBrnka^rim * Kmečka banka Goric.) * Kmečka banka C
»nk.) Gorica - Kmečka banka Gorica - Krneči »ka Gorita •< Kmečka banka Gorica ■ Kmečki a Gorica • Kmečka banka Gorica • Kmečka
Kmečka banka Gorica - Kmečka banka G< .mečka banka Gorica • Kmečka banka Go! Kmečka banka Gorica ■ Kmečka banka Gor
Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gori« Sorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goric; >ma - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorita > Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gorita * Kmečka barska Gorica ica - Kmečka banka Gorijo - Krnela banka Gorica - Kn»t£^ banka Gorica ^ Kmečka banka Gorica * Kmečka .banka Gorica -
«.• t <.	« --**- ^Aka Gorica - K»
t Gorica • Knu Gorica - Kmei rica - Krneči _;ica - Kmečka ita - Kmečka I - Kmečka b; Kmečka bat ka bani - Kmečka bank; .mečka banka { rJIH:a bo n ko G< - Kmečka banka Goi
ik.) G«i«W^Kypfička bairka Gor hm ^Kmečka bank# Gorka * Kmečka brnita G^/ica * Kmeika barija Gorica - Km
Kfbečka banka loricil' KfMMra bankaTJorica - Kmečka banka Gorici - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gor
‘tiča - Kmečka banka Gorica - Končka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica 'ica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica -« * Kmečka banka Gorica - \tr--::čko Ntnk,s GoVrJ 1 Kmečka banka Gorica - Kmečka banka SMito -ičmečka banka Gorica - Ko « •• Kmečka banka G o r:	V <’ <k	0^1 r'k	k a	• Ktr-*
‘ - Kmečka banka Gorica ^Rsfečkalbanka Gorica - Kmečka ban* cTorica - sčineckCcanka Gorica - Kmečka bankauorica - Kme« Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gojita - Kmečka bajika Gorica if^iiksjkinka Gorica • Kmečka banka Gorita •• Kmeti ^nefka barska Gorica - Kmečka	- IrM&vftraU Gorica - Kmečka banka Gorica - Kn-ečk.
!'-*čka banka Gorica - Kmečka baiiBr Oom.-r^KnnriTT-MnkJf	Goric.) - Kmečka banka Gorica - Kmečka I
•-ka banka Gorita • Krnela banka Gorita •• Kmečtoi banka Gorica - Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gorica • Kmečka h;
banka Gorica - Knsetka badka G«bta - Kmečka banka Gorka - Kmečka banka Gorki? • Kmečka barska Gorita • Kmečka bank; >ar»ka Gorica - Kmečka bank\Gorka Jimelka bftjka Gorita IKtilčka banka Gorica - Kmečka banki Gorica • Knsetka banka i
'!*■’ g*««"' -	£ i 4)flOJ)PIt©V wtlžlllč!0 Z8 DOSlOVIlO
Gorica - Kmečka banka Jloric.) - kmeckafeank.* oorrea - Kniecka nanka uortca ^Kinečk-Ioanka Gorita - Hinetk.i bank.) Goi Gorici . Kmečka banka Gorica « Kmečka baf	if* • Kmečka banka Gorica • Kmečka barska Gorica • Kmečka banka Gor
‘ Sorica • Kmečka banka Gorka "Ita^i^karlitOAlttt^Cmečfca banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gori« - Kmečka banka Gorica - I^rečIftJiKmkJ-SCirefl^^ečka banka Gorica - Kmečka banka Gorka - Kmečka banka Goric: iJica - Kmečka banka Gorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica * Kmečka banka Gorica !t« • Knsetka banka GoriM^Km^aJmiki Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica • Kmečka barska Gorica • l - Kmečka banka Garic%_,	- Kmečka banka Geriča - Kmečka banka Gorica ■ Kmečka banka Gorica - K«i
*	* Kmečka banka Gorica nmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Km« ’ Kmečka banka Gorica • Kmečka barska Gorita - Kmečka banka Gorica > Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica • Kmei
kKnsetka banka Gorica ‘^fka banka Gorica -.r-K.i banka Gorica - Ki banka Gorica - Krm
- Kmečka bar Kmečka bani
•—	.rwt g— y...... ..—.— —.. — ..... —..... ....... v.«. .....<	n.... nsrtec.Ka b.srtk.
•'pka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka basika Gorica - Kmečka banka Gorita - Knsetka banka Gorica - Kmečka banka < Gorica - Kmečka barska Gorita - Kmečka banka Gorica - Kmečka basika Gorica - Kmečka banka Gorita - Knsetka banka G< Sorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka bank.) Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goi
>,.•	• Kmečka banka Gorica • HmrJCa banka Gorica - Kmečka banka Gorica ■ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goric.
•	■ Kmečka banka Gorica Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - krm-Čka banka Gorica - Kmečka banka Gorica <•/ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - I
' Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica - Kn £gh:čk,i hank-i Goric.) •• Kmečka banka Gmio • Kmečka banka Gorica • Kmočk.) barska Goric.) - Kmečka banka Gorica • Km«
i Gorica - Kmečka banka Gorica -
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB CASSA RURALE ED ARTIGIANA D0BERD0 DEL LAGO
^>0fiERO°^
BILANCA 31. DECEMBRA 1988
AKTIVA			PASIVA		
Blagajna	L.	168.953.054	Operacije s strankami	L.	19.567.650.204
Vrednostni papirji	L.	3.089.645.000	Cedenti menic na inkaso	L.	92.165.093
Operacije z bančnimi ustanovami	L.	5.146.672.313	Razni upniki	L.	122.476.327
Operacije s strankami	L.	11.935.645.735	Anticipativna pasiva		
Razne postavke	L.	400.861.978	Vezani skladi	L.	105.929.828
Razni dolžniki	L.	698.180.779	Razni skladi	L.	288.750.300
Anticipativna aktiva	L.	271.030.284	Skladi knjigovodskih odpisov	L.	69.715.247
Imobilizacije	L.	288.148.371	Pasivne izločitve	L.	6.846.442
SKUPNA AKTIVA	L.	21.999.137.514	Čisti kapital	L.	1.280.483.500
			Poslovni dobiček	L.	465.120.573
			SKUPNA PASIVA	L.	21.999.137.514
Račun rizikov in obvez			Račun rizikov in obvez		
Razvidnostni računi	L.	12.296.060.699	Razvidnostni računi	L.	12.296.060.699
SKUPAJ	L.	34.295.198.213	SKUPAJ	L.	34.295.198.213
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI			STROŠKI		
Aktivne obresti	L.	1.636.705.660	Pasivne obresti	L.	1.432.212.346
Obresti pri bančnih ustanovah Obresti in dividende	L.	484.270.758	Stroški za osebje	L.	304.216.699
	L.	304.951.063	Davki in takse	L.	56.087.657
Dobiček pri vrednostnih papirjih	L.	5.098.957	Pasivne komisije	L.	8.889.143
Aktivne provizije	L.	204.276.176	Splošni upravni stroški	L.	313.055.973
Razni dohodki	L.	16.841.940	Knjigovodski odpisi	L.	24.239.403
Uporaba skladov	L.	46.986.558	Višanje skladov	L.	134.195.838
Nepredvideni dohodki	L.	38.886.490	SKUPNI STROŠKI	L.	2.272.897.029
			POSLOVNI DOBIČEK	L.	465.120.573
	L.	2.738.017.602	SKUPAJ	L.	2.738.017.602
Na razpolago cenjenim strankam z vsemi bančnimi uslugami
Dvanajsterica soglasno podpira Malim občinam
^	0x1.	nncmim
-■••i	• i | /k« • • •	UU^U 114 LA.
evropski sistem visoke deiinicije zaščito okolja
BRUSELJ - Vse kaže, da bodo še ta teden ministri za pošto in telekomunikacije Dvanajsterice soglasno sprejeli skupno strategijo za uveljavljanje evropskega sistema v televiziji z visoko definicijo. Dvanajsterica si bo prizadevala, da bi uveljavila evropski normativ HDTV tudi v svetovnem merilu.
Strategijo za uveljavljanje evropskih standar-dav na področju televizije z visoko ločljivostjo je izdelal Filippo Maria Pandolfi, ki je v evropskem merilu zadolžen za raziskovanje na področju telekomunikacij. Italija - in zlasti italijanska radiotelevizijska ustanova RAI - se doslej ni ogrevala za evropski sistem HDTV, ker je bila bolj naklonjena japonskemu sistemu MUSE. Sedaj pa se je premislila, ker so ji na evropski ravni jamčili, da bo tudi italijanska industrija soudeležena pri razvoju sistema in standardov.
Televizija z visoko ločljivostjo, kar pomeni doslej še nepoznano ostrino slike, je po Pandolfijevi oceni izziv za evropsko tehnologijo. Po njegovem mnenju bo v bližnji prihodnosti domači televizijski sprejemnik v bistvu kompjuter, medtem ko so sedanje televizije zgolj ekran. V prihodnje bo v vsakem sprejemnikov do 80 odstot-
kov tehnologije, medtem ko je je v sedanjih za borih deset odstotkov. To pa nakazuje znatne spremembe na področju tehnologije komunikacij.
Po oceni evropskih izvedencev bo vsakoletna vrednost trga visoke definicije okoli 154.000 milijard lir letno. Evropa pa mora biti absolutno prisotna, če noče izgubiti zelo pomembne ekonomske in tehnološke bitke. Evropski načrt zadeva področja tehnologije, tehničnih norm, sprejemnikov in oddajnikov, programov in storitev. O usodi sistema HDTV bo odločal prihodnje leto mednarodni odbor za radijske in televizijske oddaje, enotno stališče Dvanajsterice pa bo nedvomno okrepilo položaj Evrope. Sistem HDTV pa ima še eno prednost pred japonskim MUSE, ker je namreč uskladljiv s sedanjo televizijsko barvno tehniko.
Evropski sistem visoke ločljivosti razvijajo v okviru raziskovalnega programa Eureka. Italijanska industrija je bila doslej soudeležena le obrobno, v prihodnje pa bo kot kaže v znatno večji meri s podjetji javnih koncernov Finnmeccanica in Rel.
RIM — Državna posojilnica bo lahko v letošnjem letu posodila do 600 milijard lir majhnim občinam za dograditev ali posodobitev vodovnih napeljav, kanalizacije, naprav za prečiščevanje vode in obratov za uničevanje smeti. To je novost, ki jo je senat uvedel v besedilo odloka o finančnem poslovanju krajevnih uprav. Na ta način je bilo uvedeno finansiranje ukrepov za zaščito okolja v občinah z manj kot 5.000 prebivalci.
Po mnenju senata, o katerem mora še razpravljati poslanska zbornica, bo državna posojilnica lahko priznala posojila na dvajsetletno odplačevanje v višini najmanj sto milijonov lir (posojilnica ima na razpolago skupaj 600 milijard lir v ta namen), obresti pa bodo v breme državi. Pogoj, da občine ohranijo posojilo, je, da dobljena sredstva namenijo za dela v roku dveh let. Vsoto bodo finančno krili s sredstvi sklada za občinske uprave.
»Sistem Italija« v Braziliji
ZRN: počasnejša rast
RIM — Od 10. do 21. maja bo v brazilskem mestu Sao Paulo razstava »Sistem Italija«. To bo prva letošnja velika pobuda državnega zavoda za zunanjo trgovino ICE za uveljavitev znamke »Made in Italy« v svetu. Namen načrta, ki ga je izdelal ICE, je uveljaviti v svetu italijansko proizvodnjo in ovrednotiti italijansko podobo ter razvoj italijanskega proizvodnega sistema.
Po sporočilu zavoda ICE bodo na razstavi v Sao Paulu predstavili razne aspekte sedanje italijanske gospodarske stvarnosti, predvsem pa znanstveno, tehnološko in gospodarsko vsebino italijanske proizvodnje.
Ob obnovljenem zanimanju za italijanske proizvode skuša zavod za zunanjo trgovino prodreti na brazilskem trgu in prikazati Italijo kot možnega priviligira-nega partnerja, pri tem pa računa tudi na kulturno in narodnostno bližino med obema državama.
Razstava bo zavzemala prostor okoli 20.000 kvadratnih metrov v poslopju Bienale v Sao Paulu. Razstava »Sistem Italija« je zasnovana na dveh ravneh: prva prikazuje upravno stvarnost Italije, druga pa daje poudarek na na proizvodnispo-sobnosti podjetij. V okviru tega navideznega »popotovanja« po Italiji bodo na velikih ekranih skušali pokazati, kako se v italijanskih proizvodih spajajo zgodovina, kultura, oblikovanje in tehnologija, vse to pa naj bi prikazalo kompleksnost italijanske družbene in gospodarske stvarnosti.
Tematski del razstave pa bo z najboljšimi izdelki italijanskih oblikovalcev razvil predvsem tematike doma, delovnega mesta, mode in prostega časa.
BONN — Zahodnonemško gospodarstvo bo letos zabeležilo 2,75-odstotni prirastek, prihodnje leto pa 2,3-odstotne-ga. Tako trdijo največji zahodnonemski ekonomski raziskovalni inštituti v svojem zadnjem poročilu.
Napoved petih zavodov v glavnem sovpada s predvidevanjem zasebnih ekonomistov, medtem ko je vlada načrtovala nekoliko počasnejši razvoj (2,5 od sto rasti za letos proti 3,4-od-stotnemu prirastku lanskega leta). Za 1. 1990 pa bo po splošnem mnenju rast zahodnonemškega gospodarstva nekoliko počasnejša zaradi manj ugodnih pogojev zunanjetrgovinskih pogojev, ki jih sprostitev notranje potrošnje ne bo mogla odtehtati.
' Po mnenju omenjenih zavodov bo ZRN letos zabeležila 3-odstotno inflacijsko stopnjo (lani 1,2 od sto), brezposelnost pa bi morala biti za spoznanje manjša (170.000 brezposelnih manj), medtem ko bo prihodnje leto spet nekoliko narasla.
Zavodi tudi opozarjajo, da bi napovedana začasna odprava obdavčenja na donos kapitala lahko povzročila v državi znatno zmedo in napetosti na finančnem trgu. Finančni minister Waigel je namignil na to možnost pred nekaj dnevi in dodal, da bi tak ukrep veljal, dokler ne bi ustrezna komisija Evropske skupnosti na tem področju pripravila smernic, ki naj bi veljale v vseh državah Dvanajsterice.
Z reformo za avtomobilski sektor
Odslej tekmovanje med zavarovalnicami
RIM — Ko je vlada v začetku sedemdesetih let uvedla obvezno zavarovanje za vse avtomobiliste, je tudi sklenila, da bo sama določala višino zavarovalnine. Od tistih časov so bile tarife, ki so jih za osnovne obvezne storitve plačali avtomobilisti, enake, kakršna koli je bila zavarovalnica, pri kateri se je lastnik vozila zavaroval. Izbira med eno zavarovalnico ali drugo je bila lahko naključna, čustvena ali pa povezana s kakovostjo nudenih storitev, ne pa s ceno. Odslej pa bo zavarovanec lahko izbiral zavarovalnico tudi na osnovi cene. Medministrski odbor za cene Cip bo namreč jutri - če ne bo prišlo do nepričakovanih odložitev - na predlog ministra za industrijo Battaglie vsaj delno spremenil ustaljeno prakso in omogočil konkurenco med zavarovalnicami. Bolj učinkovita in bolje organizirana zavarovalnica bo lahko nudila boljše cene, ker bodo režijski stroški manjši.
Zavarovalnina bo, kot si jo zamišljajo na ministrstvu za industrijo, vsota dveh delov: dejanske premije, ki bo za vse enaka, in režijskih ter drugih stroškov, ki bremenijo zavarovalnico. Premijo bo kot doslej določal medministrski odbor za cene in bo za vse enaka, režijski in drugi stroški pa bodo lahko bremenili celotno zavarovalnino v razponu od 25 do 29 odstotkov. Povišek tarife bo torej lahko nihal od 4 do 10 odstotkov. Družba, ki bo bolje izkoristila storilnost svojih služb in bo imela nižje režijske stroške, obenem pa tudi večjo donosnost tehničnih rezerv, bo lahko nudila klientom ugodnejše cene. Večji del trga bo torej lahko osvojil, kdor bo nudil boljše pogoje, ki so nedvomno tudi sad večje strokovnosti.
Na ministrstvu za industrijo pojasnjujejo, da s tem sistemom hočejo vnesti med zavarovalnice neko tekmovalnost, ki je prvi korak v pripravah na leto 1992, ko bodo lahko tudi tuje zavarovalnice prisotne na italijanskem trgu tudi brez predhodnega dovoljenja. Ko je bilo uvedeno obvezno zavarovanje, poudarjajo na ministrstvu, je bilo pravilno administrativno določati višino zavarovalnine, da bi bil trg stabilen in da bi vse zavarovalnice imele enake pogoje razvoja. V nasprotnem primeru bi bili tudi zavarovanci lahko izpostavljeni tveganjim. Zato je medministrski odbor za cene doslej določal višino zavarovalnine, ki je bila preračunana tako, da je tudi majhna in obrobna zavarovalnica lahko krila stroške. Sedaj pa je, po mnenju izvedencev, taka usmeritev zastarela in je treba postopno uvesti tekmovalnost med zavarovalnicami.
Po ugotovitvah nekaterih italijanskih časopisov je vsekakor zavarovalnina v Italiji nižja kot v razvitih evropskih, državah. V Franciji, Belgiji, Avstriji, ZRN, VB in v Švici so zavarovalnine znatno višje, v Španiji pa precej nižje od italijanskega poprečja.
wm	H ti	Hill	m	1		i
■Sil il,, ■ * 1;! " V:	II		:/ *■■■	i	i	<

i|
;




J
¥» .... _____ .................... .. __ _ ___ __ «
> MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM S
21.4.	24.4.
URADNE KOTACIJE		
Generali		42790	42700
Lloyd 		18700	18700
Lloyd risp		9650	9640
RAS 		30800	31000
RAS risp		13670	13750
Sai 		20150	20100
Sai risp		8150	8200
Montedison 		2147	2142
Montedison risp		1215	1212
Pirelli 		3430	3450
Pirelli risp		3390	3405
Pirelli risp. nc 		1850	1890
Snia 		2755	2710
Snia risp		2680	2800
Snia risp. nc		1505	1500
Rinascente		4730	4700
Rinascente priv		3000	2990
Rinascente risp		3110	3110
Premuda 		1990	1920
Premuda risp		1450	1430
SIP 		2985	2980
SIP risp		2540	2550
Bastogi		413	414
Comau 		3120	3100
_____________________________24.4. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar......................... 9300	—2,09
Buitoni ................. —	—
Eridania....................... 5871	+0,85
Perugina.......................... —	—
ZAVAROVALSTVO • BANČNIŠTVO________________
Alleanza Ass.................. 40350	+0,37
Alleanza Ass. risp. por. . . .	38800	+0,91
Assitalia..................... 15530	+0,19
Ausonia ....................... 2304	—1,49
Latina Ass. ord............... 17900	—2,92
Generali Ass.................. 42630	—0,42
Italia Ass.................... 11350	+0,70
Abeille ..................... 115700	—1,65
La Fondiaria spa.............. 73350	+0,20
La Previdente ................ 26850	+0,20
Lloyd Adrihtico .............. 18690	+0,05
RAS fraz...................... 30990	+ 0,06
RAS risp. port................ 13750	+0,73
Toro ord...................... 21660	+0,69
Unipol priv................... 17530	—0,45
Banoa Comm. Italiana ....	4250	+1,07
Banco di Roma ................. 9880	+0,91
Credito Italiano .............. 2037	+0,19
Interbanca priv............... 31500	+0,31
Mediobanca.................... 21540	—0,04
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
Cart. Burgo ord............... 14340	+0,13
L'Espresso.................... 22180	+0,49
Mondadori .................... 25750	—0,94
Mondadori priv................ 15900	—0,31
Poligraf. Editoriale.....	4750	+2,59
Cementir ...................... 3594	+1,81
Italcementi.................. 114250	—0,47
21.4.	24.4.
Fidis		6870	6800
Gerolimich		103	102
Gerolimich risp		94	93
SME 		3970	3950
Štet		3450	3500
Štet W 10 		—	—
Štet W 9 		—	—
Štet risp		2970	2975
Tripcovich 		8500	8450
Tripcovich risp. nc		3850	3870
Att. Immobiliari 		4430	4300
FIAT 		9470	9500
FIAT priv		6070	6145
FIAT risp		6040	6100
Gilardini		16200	16120
Gilardini risp		.	11520	11700
Dalmine 		345	347
Marzotto		8010	8010
Marzotto risp		7810	7810
Marzotto risp. nc		6010	6040
NEURADNO TRŽIŠČE		
I. C. C. u		760	760
SO. PRO. ZOO		850	850
Carnica Ass		10500	10500
24.4. spr. %
Unicem................ 23420 +2,27
Unicem risp........... 11210 —0,35
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 		3585	—0,41
Fidenza Vetrar 1000 		8300	—0,59
Italgas 		2170	—1,16
Mira Lanza		41480	+ 0,97
Montedison 1000 		2145	+ 0,04
Montefibre 		1460	—0,68
Pirelli 		3451	+ 0,46
Pirelli risp		3395	+ 0,44
Recordati ord		12699	+ 0,86
Saffa		9500	—
Siossigeno		35000	+ 0,30
Snia BPD 		2770	+ 0,72
Snia Fibre 		1712	+ 1,84
Snia Tecnopolimeri		6399	+ 0,77
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		4820	+ 2,55
Silos Genova		—	—
Standa 		27400	—0,36
Standa risp. port		10320	+ 1,24
Alitalia cat. A		2150	—
Alitalia priv		1287	—0,30
Italcable		11850	—0,80
SIP 		2985	—0,13
SIP risp. port		2576	+ 0,01
Sirti		9399	—0,52
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti 		5120	—
Tecnomasio		2490	—1,96
Bastogi................... 413,50 —0,36
____________________________24.4 spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI
BTP maj 1989 10,5%............... —	—
BTP junij 1990 10,5 ......... 97,95	+0,05
BTP maj 1990 ................ 98,25	+0,10
BTP marec 1989 12,5% ...	—	—
BTP januar 1990 ............. 98,65	+0,05
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_____________
CCT ECU 1982/89 13% . . .	102,30	—0,20
CCT ECU 1982/89 14% ...	—
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	105,50	+2,08
CCT ECU 1984/91 11,25% .	103,40	—
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	102,45	+0,34
CCT ECU 1985/93 9% __________ 98,10	+0,10
CCT ECU 1985/93 9,6% .. .	100,20	+0,15
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	97,15	—0,10
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	101,40	—
CCT april 1992 10%........... 95,00	—
CCT julij 1992 IND........... 97,35	—0,05
CCT januar 1991 IND.......	99,15	—
CCT julij 1993 IND .......... 97,90	—0,05
	24.4.	spr. %
Bonifiche Siele 		40300	+ 0,37
Bonifiche Siele risp		.	11650	—
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5849	+ 1,54
CIR risp		2490	+ 0,40
Cofide		6000	+ 0,16
Comau Finanziaria 		3090	—0,96
Editoriale SpA 		3450	+ 4,36
Euromobiliare 		6066	+ 0,06
Ferruzzi Agric		2122	+ 0,56
Fidis 		6760	—1,52
Fimpar 		2145	+ 1,41
Finarte 		4800	+ 1,03
Fiscambi Holding		7100	—
Fiscambi risp		2230	—1,36
Fornara 		2830	—
Gale 		22710	—1,04
Gemina		1849	+ 0,38
Gemina risp		1824	—0,05
Gerolimich		.	120,50	—
Gerolimich risp. port. . . .	94,00	+ 1,07
IFI priv		18395	+ 0,27
IFIL fraz		4720	—0,50
IFIL risp. port. fraz		2638	+ 1,46
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare		, 158750	—0,15
Pirelli & C		8203	—2,28
Riva Finanziaria 		10120	+ 0,29
Sabaudia Finanziaria . . .	—	—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		2283	—0,73
SME 		3940	—0,37
SMI Metalli		1570	+ 1,15
SMI Metalli risp		1361	+ 0,44
SOGEFI		4491	+ 0,80
Štet		3489	—0,02
Štet risp. port		2980	+ 1,18
24.4.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	101,25	—
CCT februar 1991 IND ....	100,90	—
CCT februar 1997 IND______	92,80	—0,11
CCT junij 1993 CV IND_____	95,45	—0,05
CCT marec 1991 IND........	100,25	—
CCT nov. 1993 CV IND______	96,55	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,70	—
CCT avgust 1992 ................ —	—
CCT avgust 1993 ............ 97,85	—
CCT 1983/93 TR 2,5% ________ 90,15	+0,06
CCT avgust 1988/93 IND . .	—	—
CCT avgust 1990 IND.......	99,35	—0,05
CCT avgust 1991 IND.......	99,80	—0,05
CCT avgust 1995 IND.......	94,10	+0,11
CCT avgust 1996 ............ 93,50	—0,11
CCT april 1991 IND ........ 100,35	+0,05
CCT april 1992 ................. —	—
CCT april 1995 IND ......... 92,85	—0,11
CCT april 1996 ............. 93,45	+0,21
CCT december 1990 IND . .	101,25	—
CCT december 1991 IND . .	99,60	—0,10
CCT december 1995 IND . .	93,95	+0,16
24.4.	spr. %
Tripcovich .................. 8450	—0,58
Tripcovich risp. nc.......... 3866	+0,41
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO______________
Attiv. Immobiliari........... 4301	—2,89
Calcestruzzi............... 14950	—0,33
Cogefar ..................... 5550	+3,15
Del Favero................... 5305	+1,04
Grassetto SpA ............. 14800	—0.67
IMM Metanopoli.............. 1440	+0,84
Risanamento Napol! ........ 29350	—0,50
Vianini ..................... 4120	—0,60
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord................ 3300	—0,60
Danieli & C.................. 8600	—0231
Data Consyst............... 12500	—0,79
FiarSpA.................... 22150	+0,18
Fiat......................... 9490	—
Fiat priv.................... 6142	+0,82
Fiat risp.................... 6107	+0,57
Franco Toši ............... 25475	+1,69
Gilardini.................. 16120	+0,37
Magneti Marelli.............. 3092	+0,22
Merloni...................... 3300	—0,90
Necchi ord................... 3600	—0,82
Olivetti ord................. 9342	—0,28
Olivetti priv................ 5525	—0,09
Pininfarina................ 10900	—0,18
Rodriguez SpA.............. 10150	—
Safilo ...................... 8130	+2,13
Safilo risp.................. 7600	—1,23
Saipem....................... 3438	+1,11
Saipem risp................. 3080	+0,16
Teknecomp ................... 1475	+1,02
24.4.	spr. %
CCT december 1996 IND	.	.	93,55	—0,11
CCT ECU febr. 1994 ................. —	—
CCT ECU maj 1994 ............... 90,30	+0,22
CCT EFIM avg. 1988 IND	.	.	—	—
CCT ENI	avg. 1988 IND .	.	.	—	—
CCT februar 1991 IND______	100,90	—
CCT februar 1992 IND______	97,70	+0,05
CCT februar 1992 9,8%	..	.	101,50	—
CCT februar 1995 IND______	96,30	—0,05
CCT februar 1996 ............... 93,90	—
CCT februar 1997 IND	....	92,80	—0,11
CCT jan.	1990 BA 12,5%	.	.	101,30	—
CCT jan.	1990 BB 12,5%	.	.	100,50	+0,10
CCT jan.	90 USL 12,5% .	.	.	100,40	—0,54
CCT januar 1991 IND.......	101,05	—0,05
CCT januar 1992 IND.......	98,70	+0,10
CCT januar 1992 11%	....	97,90	—0,05
CCT januar 1993 IND.......	—	—
CCT januar 1996 CV IND	.	.	98,80	—
CCT januar 1997 IND.......	93,25	—0,05
CCT januar 1995 IND ....	.	—	—
CCT januar 1996 IND.......	93,85	+0,05
CCT INAM jan. 89 12,5%	.	.	—	—
CCT jul. 88 EM 83 IND_____	—	—
CCT julij 1990 IND..... 99,45	+0,10
CCT julij 1991 IND........	99,90	—
CCT julij 1995 IND ............. 97,95	+0,05
CCT julij 1996 ................. 94,25	+0,11
CCT maj 1991 IND..........	100,30	+0,05
CCT maj 1992 ................... 97,00	+0,10
CCT maj 1995 IND..........	93,30	—
CCT maj 1996 ................... 93,75	—0,05
CCT maj 1997 IND..........	93,50	—0,11
CCT marec 1991 IND........	100,25	—
CCT marec 1995 IND........	92,85	—0,05
CCT marec 1996 ................. 93,50	+0,27
CCT marec 1997 IND........	93,40	—
CCT nov. 1990 IND.........	99,55	+0,10
CCT nov. 90 EM 83 IND	..	.	101,15	+0,10
CCT nov. 1991 IND...... 99,95	—
CCT nov. 1992 IND...... 97,45	—
CCT nov. 1995 IND.........	93,70	—0,05
CCT nov. 1996 IND...... 93,40	—0,05
CCT oktober 1993 IND______	—	—
CCT okt. 88 EM 83 IND	.	.	.	—	—
CCT oktober 1990 IND______	99,55	+0,15
CCT oktober 1991 IND ...	.	99,90	—
CCT oktober 1995 IND______	93,65	—0,11
CCT oktober 1996 IND______	93,25	—0,05
CCT sep. 88 EM 83 IND	.	.	.	—	—
CCT sep. 1990 IND.........	99,35	—0,05
CCT sep. 1991 IND.........	99,75	—
CCT sep. 1995 IND...... 93,90	—0,05
CCT sep. 1996 IND.........	93,30	+0,16
CTT marec 1994 IND........	72,25	+0,07
CTT april 1994 IND ............. 71,75	—0,07
ED SCOL	1975/90 9% ....	100,10	—
ED SCOL	1976/91 9% ....	100,00	—
ED SCOL	1977/92 10% . . .	100,00	—
REDIMIBILE 1980 12% . . .	103,90	—
RENDITA —35 5% ........... 70,35	—

’

il


]
Odkril je prvi umetni element in antiproton, za kar je prejel Nobelovo nagrado
Umrl je Emilio Segre, oče antimaterije
Italijanski lizik Emilio Segrč
V San Franciscu je v soboto popoldne umrl za srčnim infarktom italijanski fizik Emilio Segre, eden od očetov atomske ere, Nobelov nagrajenec in odkritelj antimaterije. Star je bil 84 let in je že dalj časa bolehal, kljub temu pa je še zelo aktivno sledil znanstvenim dogajanjem v svetu in pronicljivo analiziral razvoj sodobne fizike. Prav včeraj bi moral s kolegi Amaldijem, Seabor-gom in Wheelerjem predsedovati velikemu znanstvenemu simpoziju v Washingtonu, na katerem so znanstveniki z vsega sveta proslavili 50-letnico jedrske fisije.
Ime Emilia Segreja je tesno povezano z odkritji jedrske energije v tridesetih in štiridesetih in antimaterije v petdesetih letih. Po rodu iz Latine se je Segre Že kot študent močno ogrel za fiziko, pa čeprav se je sprva vpisal na fakulteto za inženirstvo rimske univerze. Po enemu od predavanj velikega italijanskega fizika Enrica Fermija se je prepisal na fakulteto za fiziko in začel tesno sodelovati z uglednim »učiteljem«. To sodelovanje - ki je dobilo otipljiv izraz v sloviti Fermijevi šoli »fantov iz Ul. Panisperna« - je trajalo vse do Fermijeve smrti.
Segre je iz te šole prvi diplomiral iz fizike. Nekaj let se je nato šolal v Inštitutu Otta Sterna v Hamburgu. Prvo pomembno odkritje (za mnoge fizike je bilo to njegovo najbolj pomembno odkritje nasploh) je iz leta 1936. Tega leta je bil Segre poleti na obisku v Združenih državah. Med drugim si je »ogledal« tudi ciklotron v Ber-keleyu, ki je bil tedaj največji pospeševalnik delcev na svetu. Pri ameriškem znanstveniku Law-renceu, ki je zgradil pospeševalnik, si je izprosil nekaj kosov molibdena, ki so bili vgrajeni v napravo. Ti kosi so bili radioaktivni. Segre jih je kar spravil v kovček in jih prinesel s sabo v Italijo, v Palermo, kjer je takrat poučeval. Tu je
podrobno analiziral molibden, sad teh analiz pa je bilo odkritje »elementa 43«, ki ga je sam krstil za tehnecij. To je bil prvi element, ki ga je ustvaril človek s svojo tehnologijo.
Dve leti kasneje je bil spet na delovnem obisku v Združenih državah, ta obisk pa je trajal mnogo dlje od predvidenega. Mussolini je takrat izdal zloglasni »rasistični manifest« in Segreju, ki je bil po rodu Žid, ni preostalo drugega, kot da ostane v ZDA. Tu je nadaljeval svoje raziskave. Z nekaterimi drugimi fiziki je odkril kemijski element astat, plutonij 238 in razkroj plutonija 240.
Leta 1942, po znanem Einsteinovem pismu, ki je opozarjalo na nevarnost, ki bi pretila svetu, če bi se nacistična Nemčija prva polastila atomske bombe, se je ameriška vlada odločila za »projekt Manhattan«. Segre in vsi najvidnejši ameriški znanstveniki so bili »konfinirani« v Los Alamos, kjer so - po prihodu Fermija - uspešno dokončali zadano jim nalogo: atomsko bombo. Segreja so večkrat vprašali, če bi spet zgradil atomsko bombo. Radovednežem je italijanski fizik takole odgovarjal: »Tudi dve, če bi bilo potrebno. Veste, kdo je vodil skupino znanstvenikov, ki je delala v Los Alamosu? Nihče drug, kot sam general Hitler!«
Po drugi svetovni vojni se je lotil raziskav o antimateriji. Sredi petdesetih let je odkril antiproton in s tem dejansko dokazal obstoj antimaterije. Za to odkritje je leta 1959 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Segre je ostal odtlej v ZDA, večkrat pa se je vračal v Italijo. Med vsemi obiski mu je ostal najlepše v spominu tisti iz leta 1974, ko je vlada izdala poseben zakon, s kateri je na rimski univerzi ustanovila zanj katedro, ki jo je 36 let prej črtal Mussolinijev »rasistični manifest«.
Janko Ferk: Vsebina peščenih ur
Pri celovški Mohorjevi založbi je pred kratkim izšla knjiga Janka Ferka Vsebina peščenih ur. To je prvo slovensko prozno delo koroškega avtorja, ki se je doslej uveljavil v slovenščini predvsem kot pesnik. Knjiga vsebuje dvanajst proznih besedil, ki tvorijo vezni člen med Ferkovo liriko in njegovo prozo, kakor jo pomnimo iz njegovega v nemščini napisanega romana. Knjigo dopolnjuje Leksikon Petra Kerscheta, ki nudi bralcu vrsto informacij o Janku Ferku.
Sporočilo odbora za zaščito mišljenja in pisanja pri DSP in UO DSP
Ob začetku pregona proti intelektualcem s Kosova
»Apel 215 kosovskih intelektualcev, ki so ga sredi letošnjega februarja naslovili Skupščini Srbije in jugoslovanski javnosti, je v bistvu pamflet s sovražno vsebino in v nasprotju s politiko ZKJ.«
Tako se začenja poročilo o seji OK ZK Prištine, objavljeno v Delu 17. aprila 1989.
Brali smo apel. Nismo ga prebrali kot pamflet. Nikjer ni bilo zaslediti kakršnekoli "sovražne vsebine". Brali smo ta sestavek in imeli občutek, da 215 albanskih intelektualcev preponižno in s premalo odločnosti zahteva za svoje ljudstvo tisto, kar mu pripada. Če so Albanci na demonstracijah zahtevali samo tisto, kar jim po človekovih pravicah pripada (ustavo, ki vsaj dopušča svobodno voljo tistim, za katere je bila napisana), zakaj je bilo potem potrebno pobijati otroke? Upamo, da to vprašanje ni "lažni humanizem". 'Lažni humanizem" ni samo krilatica, ki so jo uporabljali pri izvrševanju svojih namenov nacisti, ampak se je porodila v prvi socialistični deželi na svetu, v času Stalinovega zločinskega diktatorstva. Tako nas "lažni humanizem" in način, kako je OK ZK Priština obravnaval in opredelil apel 215 albanskih intelektualcev, opravičeno spominja na čase klasičnega stalinizma: izdelovanje sovražnikov, sovražnih vsebin brez dokazov v delavnici laži in demagogije z vsemi posledicami, kot so izguba zaposlitve, preverjanje moralno-politične (ne)oporečnosti v delovnih organizacijah, kjer so podpisniki apela zaposleni. Kdo bo preverjal, kako bo preverjal, kam bo preverjanje podpisnikov pripeljalo, je skorajda jasno: zapori na Kosovu so, kot poročajo, prenapolnjeni. 215 intelektualcev pa ni takšno število, da jih ne bi bilo mogoče kamorkoli stisniti. Najbolj grozljiv pa je poziv vsem "zapeljanim" podpisnikom apela, da morajo za odkupnino izdati svoje zapeljevalce".
Če je Kosovo danes vojaško-policijski poligon, kjer mračne sile urijo svoje moči za čas, ko bo jugoslovansko ozemlje pod njihovo kontrolo, potem vse tiste slovenske intelektualce, ki so odklonili sprejetje ustavnih dopolnil, ne čaka nič boljša usoda, kot je načrtovana za kosovske intelektualce.
Beremo, da PK SZDL Kosovo zahteva odstavitev predsednika Društva pisateljev Kosova Ibrahima Rugovo. Odstavlja ga vojaško-partijska policijska združba, ki na Kosovu vlada. Ob tem postopku se nam slika sledeča prihodnost: predsednika društva, ki so ga izvolili člani Društva, prepričani v svojo pravilno voljo, lepega dne prežene iz njegovih prostorov policist, premaskiran v družbenopolitičnega delavca. To je torej ta poligon, ki ga je v svojem času s krvjo in kostmi označil neumrljivi Džugašvili.
Ob vsem tem nas presenečajo "srbski klici po pluralizmu" (Dnevnik 18. 4. 1989). Srbija, pravi Odbor za svobodo misli in izražanja, je dobila 27. marca svojo ustavo in si tako zagotovila, kar ji gre. Odbor se zavzema za demokratizacijo (beseda iz klasičnega partijskega besednjaka, kjer se deli demokracija po dragocenih kapljicah) in pravi, da je "treba vsem občanom brez razlik omogočiti svobodo političnega združevanja in svobodo mirnega zbiranja brez poprejšnje napovedi in dovoljenja".
Ali "vsi občani" niso tudi prebivalci Kosova? Ali so srbski občani bolj občani kot občani aneksirane avtonomne pokrajine Kosovo? In če so aneksi-rani, če se je Srbiji izpolnila stoletna želja, da je priključila svojo "Gospo Sveto , zakaj Odbor, ki ga predstavljajo znamenita imena srbske besede, misli, da so v SR Srbiji eni prebivalci poklicani za to, da so svobodnejši od tistih, ki so se rodili z usodnim pečatom, da niso Srbi?
Ali bo Odbor odslej ščitil samo še srbske intelektualce, ob primerih drugih državljanov SR Srbije pa bo molčal in z molkom povzročal razlikovanje? Ali pa bo počakal na to, da se bo na vratih pojavil zgoraj omenjeni aparatčik in Odbor in njegovo dvoličnost presenetil s krilatico "lažni humanisti" z vsemi posledicami, ki jih pojav in krilatica označencu prinaša?
Predsednik Društva slovenskih pisateljev:
Rudi Šeligo
Predsednik komisije za zaščito mišljenja in pisanja pri DSP:
Dane Zajc
Knjiga naj bi bila zametek posebne zbirke Nove revije
Slovenska državnost Tineta Hribana
Prejšnji teden je bila v Društvu slovenskih pisateljev tiskovna konferenca, ki jo je uredništvo Nove revije sklicalo z namenom, da javnosti predstavi knjigo Slovenska državnost Tineta Hribarja, zametek posebne knjižne zbirke Nove Revije. Filozofske razsežnosti aktualnega Hribarjevega dela je predstavil Jože Snoj (povezal jo je s temeljito programsko usmeritvijo NR, ki brani spoznanje, da je človeško življenje sveto, enkratno in nedotakljivo). Knjiga Tineta Hribarja je preveč zanimiva in pomembna, da bi jo odpravili v kratkem poročilu. Tokrat želimo povzeti nekatere misli iz razprave, ki je predstavitvi Slovenske državnosti sledila.
»Spregovoril bi le o pragmatični ravni svoje knjige,« je dejal Tine Hribar. »Zagovarjam tezo, da moramo Slovenci postati moderna nacija, kar pomeni narod z lastno suvereno državo.« Ne glede na tradicionalni odpor Slovencev do države kot institucije (Kocbek), po Hribarjevem mnenju brez pravnega (institucionalnega) normiranja etične podstati v modernem svetu ne gre. V tem smislu je nova "evropska pomlad" v resnici boj zoper politični unitarizem; Slovenci smemo na federacijo pristati le, če bomo živeli v klasični demokratični državi. V nasprotnem primeru moramo vztrajati na asimetričnem, konfederativnem sistemu državne zveze. Hribar je - s stališča državnosti - zbor v Cankarjevem domu ocenil negativno: politiki so se umaknili v sfero kulture, vsi skupaj pa smo za svoje zahteve "uporabili albanske rudarje". Spet nekoga zunaj, sebe, namesto da bi lastno moč izrazili ob zavrnitvi ustavnih dopolnil. »Zato so naši miličniki in rezervisti na Kosovu,« je dejal Hribar: ker smo znova kapitulirali na ravni slovenske suverenosti. V bodoče moramo "od spodaj" vzpostaviti to suverenost. Vzpostaviti tako, da nase prevzamemo osebni, eksistencialni riziko, na način "civilne neposlušnoti", nepokorščine do nesposobne države. »Namesto da bi slovenska politika že po 57. številki Nove revije sama zahtevala sklic izrednega kongresa, je kar naprej podpirala in barantala z okorelimi jugoslovanskimi voditelji in njihovimi političnimi usmeritvami...« Hribar je še dodal, da
bodo pri formiranju slovenske suverenosti pomembne zunanje, "kapilarne" zveze: ekonomski prostor Alpe-Jadran, intelektualni prostor Tretje univerze, neposredni stiki s Slovenci v svetu (ki jih je kar tretjina). Na kratko: »Nehajmo kar naprej učiti druge, kako naj se obnašajo (na primer Srbe), če se prej nismo postavili na trdne noge,« je dejal Hribar.
France Bučar je v razpravi omenil, da je po nekakšnem srečnem naključju prav na dan tiskovne konference izšla osemstranska priloga Gorenjskega glasa z naslovom Demokracija (kot prva številka Slovenske demokratične zveze), medtem ko je Jože Pučnik poudaril, naj slovensko politično vodstvo preneha manipulirati z ljudstvom in prične opravljati svoje državniške posle: na vseh nivojih, posebej pa v skupščini. Niko Grafenauer se je zavzel za samoosvoboditev Slovencev -tudi od nacionalizma in vseh sort gen-tilizmov v tistem smislu, kot se je NR vedno zavzemala za princip individualizma.
Milan Apih je polemiziral z (dirigiranim) načinom oblikovanja skupščinskega telesa, ki takšen, kot je, ne more ravnati drugače kot defenzivno, brez lastnega stališča. Mišo Jezernik je menil, da moramo v nasprotju s Srbi, ki hočejo zamenjati posadko, zamenjati ladjo. Pučnik je še enkrat spregovoril o civilni neposlušnosti in menil, da ta "nevidno" že biva med nami, postati mora le bolj manifestativna, povzročiti mora v ljudeh globoke duhovne in kulturne premike zavesti. »Nerazvitost državljanske nepokorščine pri nas je značilna,« je dejal France Bučar: »razvita Evropa jo je znala pravno normirati, predvsem pa oceniti kot drugačnost, specifično držo posameznikov v imenu razsvetljenske tradicije!«
Razgovor se je dotaknil različnih sfer slovenskega duhovnega bivanja. Zanimiva je bila, na primer, opomba Janeza Rotarja, ki je dejal, da je civil-
na nepokorščina morda najbolj očitna med študenti na Univerzi: predavanj (in to tistih najbolj pripravljenih) se udeležuje komaj tretjina vpisanih! Udeležuje fizično, kaj šele intelektualno.
Spomenka Hribar je razpravo vrnila v problem nacionalne suverenosti: opozorila je, da se moramo izogniti nacionalizmu "kot zadnjemu cilju", ki vodi v šovinizem. Prav zategadelj je tako važno konstituirati se kot država (in uresničiti narodno spravo, vzeti usodo svoje prihodnosti v roke itd.) Predpogoj takšnega ravnanja pa je duhovna osvoboditev od "vsake eshato-logije in mitologije". Ali kot je dejal Mišo Jezernik: »Plediram za ofenzivno odprtost Slovencev, ne za naš etno-centrizem in ksenofobijo.« (md)
Koroški pesniki v srbski reviji
Na pobudo Mohorjeve založbe so v najnovejši izdaji literarne revije Mostovi Združenja literarnih prevajalcev Srbije zastopani koroški slovenski pesniki s prevodi v srbščino. Branimir Živojinovič je prevedel dela Andreja Kokota, Gustava Januša, Erika Prunča, Karla Smolleta, Staneta Wakouni-ga, Franceta Merkača, Janija Os-walda, Janka Ferka, Olgo Vouk, Jožico Čertov, Majo Haderlap in Fabjana Hafnerja. Živojinovič je upošteval pesmi, ki so bile objavljene v dvojezični antologiji Koroška slovenska poezija. Knjigo sta v Mohorjevi založbi in pri Slavica Publishers v Columbusu, Ohio, ZDA, izdala Feliks J. Bister in Herbert Kuhner. V številki sta s pesmimi zastopana še avstrijska pisatelja Erich Fried in Georg Bydlinski.
revije - revije - revije - revije
Zadnja številka literarne revije Sodobnost
Pred kratkim je izšla letošnja 4. številka literarne revije Sodobnost. Revija objavlja med leposlovjem pesmi Dušana Ludvika iz cikla V zvon Pretočen, prozo Pavleta Zidarja z naslovom Les (II) in poezijo koroškega pisca Janka Ferka z naslovom In naj je bil puh med ustnicami. (Kot zanimivost naj omenimo, da je isti tekst objavljen tudi v Ferkovi knjigi Vsebina peščenih ur, le da je v prozni obliki!).
Glavni urednik revije je intervjuval pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, katerega zadnjo komedijo Pesnikova žena prihaja so prav pred nekaj dnevi krsto uprozorili v Sloveniji. Partljič v interjuju govori o vlogo humorja in satire v sedanjem slovenskem družbenem trenutku, o času, ko je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, o sedanjem delovanju Društva, o svojem odnosu do Zveze komunistov (Partljič je bil .član ZK, a je iz nje izstopil), o njego-
vem vodenju Mestnega gledališča ljubljanskega in njegovem delu v gledališču. Ob intervjuju Sodobnost ponuja bralcem tudi tekst zadnje Partljičeve komedije Pesnikova žena prihaja. Med leposlovjem je objavljena tudi poezija Ruže Tremski-Gradišnik, ki je svojemu ciklu dala naslov Tod je dišala akacija.
Janko kos v tej številki nadaljuje svoje razmišljanje o slovenski literaturi po modernizmu. Bogomir Kovač piše o brezpotjih jugoslovanske družbe. V drugem nadaljevanju Bralnice 88 František Benhart piše o nekaterih delih, ki so izšla lani. Med temi je tudi ocena pesniške zbirke Irene Žerjal Let morske lastovice.
Ob koncu Tone Peršak piše o knjigi Petra Stoparja Kave, kavice, kofetki, Aleš Erjavec pa se sprašuje o estetiki (filozofija lepega ali filozofija umetnosti?).
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
DEŽELNA DIREKCIJA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE
Zadnji rok za vložitev prošenj za financiranje poklicnega usposabljanja
Deželna direkcija za poklicno usposabljanje je odločila, da 29. aprila zapade rok, do katerega lahko ustanove in drugi zainteresirani predložijo programe za poklicno usposabljanje za leto 1989/90, ki naj bi jih financirali v skladu z deželnim načrtom za poklicno usposabljanje, kot to določa deželni zakon št. 76, z dne 16. novembra 1982.
DEŽELNI DIREKTOR (dr. Gelsomina Cozzarini)
Avstrijski pilot je grozljivo trčenje prestal skoraj nepoškodovan
Imola v znamenju Bergeijeve nesreče
INNSBRUCK — VN Imole v formuli ena je minila v znamenju hude nesreče ferrarijevca Bergerja, ki je čudežno preživel, potem ko je njegov bolid pri hitrosti 280 km na uro čelno treščil v zidek ob progi in se vnel. Samo hitremu posegu reševalcev, ki so ugasili ogenj po samih 23 sekundah, se je treba zahvaliti, da avstrijski pilot ni utrpel hujših opeklin. Bergerjevo zdravstveno stanje je glede na okoliščine nesreče preseneltjivo dobro. Zlomil si je prvo desno rebro in lopatico, dobil je rahel pretres možganov in opekline najnižje stopnje po roki in hrbtu. Že nekaj ur po dirki so ga s posebnim letalom iz bolonjske bolnišnice pripeljali v neko kliniko v Innsbruck. Najbolj optimisti celo napovedujejo, da se bo 7. maja udeležil VN Monte Carla.
Natančni vzroki nesreče še niso znani. Ostanke bolida bodo pri Ferra-riju analizirali v prihodnjih dneh, domala vsi poznavalci pa izključujejo možnost, da je šlo za napako pilota. Tako meni tudi bivši as Lauda (protagonist podobne nesreče leta 1976 v Niirburgrnigu), za katerega je le čudež rešil njegovega mlajšega rojaka. Bivši prvak James Hunt, ki je dirki sledil kot komentator BBC, pa je izjavil, da je bila to najhujša nesreča, kar jim je bil kdaj koli priča. Splošno mnenje pa je, da pred petimi leti, s takratnimi bolidi, bi ničhe ne preživel tako silovitega trčenja.
Dirka v Imoli je potrdila, da je bil Ferrarijev podvig v Riu muha enodnevnica. Senna in Prost sta v nedeljo vozila v lanskem slogu in vsem ostalim, vključno tretje uvrščenemu Nan-niniju zadala najmanj krog zaostanka. Zmagal je Senna, po dirki pa mu je baje Prost očital, da se bi držal klubskega dogovora, po katere naj bi se ne mclarnova pilota v prvem krogu med sabo prehitevala. Mansell je odstopil zaradi okvare na menjalniku.
Udinese ni dorasel Bariju
Videmski drugoligaš je v Bariju, tako kot že v prvi tekmi doma, gladko izgubil. Po uvodnem zadetku Loseta v 23. minuti je Maiellaro podvojil šele dve minuti pred koncem srečanja, toda premoč gostiteljev je bila očitna, če vemo, da je bil vratar Garella najboljši igralec Udi-neseja.
Po tem neuspehu je Videmčane na 4. mestu spet dohitel Cremonese, a Reggi-na ima le točko zaostanka. Položaj So-nettijevih mož se je torej zapletel.
Razbitine Bergerjevega ierrarija.	(Telefoto AP)
Triestina še upa
Čeprav z igro ni navdušila je Triestina proti Trentu dosegla gladko zmago, ki bi lahko bila še bolj izdatna, ko ne bi napadalec Russo zamudil dveh res ugodnih priložnosti za zadetek, en gol pa je Tri-estini razveljavil sodnik. Toda treba je hkrati reči, da je vratar Gandini opravil najmanj dva odločilna posega, brez katerih bi bil lahko razplet povsem drugačen.
Po nedeljskem kolu je Triestina tudi povečala svoje možnosti v boju za napre-odvanje, ker je Spezia izgubil v Modeni, Prato pa je doma prepustil točko Luc-cheseju. Do konca sezone manjka še pet kol. Triestina bo v gosteh igrala z ekipami Venezia Mestre, Derthona in Spal, doma pa z Arezzom in Lucchesejem. Trener Lombardo meni, da bi za drugo mesto morda zadostovalo končnih 43 točk..
Play out:
A-1 ligašem trda prede
V 3. kolu je videmski Fantoni dosegel svojo prvo zmago. Položaj v zeleni skupini je zelo odprt, zanimivo pa je, da sta A-1 ligaša Riunite in Phonola v težavah, medtem ko se je Glaxo (Dalipagič 36 točk) prebudil ob pravem času. V rumeni skupini je turinski Ipifim izgubil v Livornu in ostaja pri eni sami zmagi, nepremagan je le Neutroroberts iz Firenc.
Kdo proti Stefanelu?
Stefanel je v Pordenonu obsodil tamkajšnji Elettrolux na izpad iz lige (v B-2 ligo pojdejo še Full Mestre, Docksteps in Faciba), a vprašanje, s kom se bodo Tržačani pomerili v play offu, je še odprto. Conad iz Siene je premagal Rangera iz Vareseja, ki je tako najverjetnejši tekmec Tržačanov, vendar pa bo le zadnje kolo dokončno razrešilo vse dvome.
Play off: že jutri četrtfinale
Le Novoselov Paini v tretji tekmi osmine finala play off za naslov košarkarskega prvaka ni izkoristil prednosti domačega igrišča. Divarese ga je v Neaplju vnovič premagal. Najbolj presenetljiva je vsekakor izločitev Koračevega finalista Vismare, Snaidero in Philips pa sta se morala pošteno namučiti. Prve tekme četrtfinala bodo odigrali že jutri, pari so sledeči: Scavolini - Divarese; Benetton - Philips; Knorr - Snaidero; Enichem -Arimo.
Gota nov predsednik FIDAL
RIM — Na skupščini FIDAL so za novega predsednika imenovali polkovnika Giannija Golo, ki bo na čelu atletske zveze naodmestil Prima Nebiola. Prejel je 70 odstotkov glasov, protikandidat Eddy Ottoz pa manj kot 30.
Danes znan tekmec Coccaglia
RIM — Danes bosta ekipi Arena iz Verone in Cagliari odigrali tretjo odločilno polfinalno tekmo za naslov ženskega namiznoteniškega prvaka. Zmagovalec se bo v finalu pomeril s Coccagliom.
Jugoslavija v soboto v Parizu proti Franciji
Modri le s tremi iz državne lige
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V Zagrebu je naposled zbrana petnajsterica najboljših jugoslovanskih nogometašev, ki bodo v soboto v kvalifikacijah za SP igrali s Francijo v Parizu. Zanimivo je, da Jugoslavija ne bo imela 16 igralcev kot omogočajo pravila FIFA, ampak enega manj. Udarna enajsterica je znana, selektor Ivica Osim pa bo z objavo vendarle počakal do sobote, da bi tako Platini-ja držal v negotovosti.
Osim pravi, da si poleg petnajsterice niti en igralec več ne zasluži mesta v reprezentanci, jugoslovanski selektor pa naj bi imel s tem tudi manj problemov. Sicer pa bo v štartni enajsterici kar osem igralcev, ki igrajo v tujini, in le trije iz jugoslovanske lige. Postava bo naslednja: Ivkovič, Stanoj-kovič, Spasič, Zo. Vujovič, Jozič, Had-žibegič, Stojkovič, Katanec, Sušič, Baždarevič, Zl. Vujovič. V ekipi bo torej en sam napadalec (Zl. Vujovič), toda to še zdaleč ne pomeni, da se bo Osim opredelil za povsem obrambno taktiko. Tudi v zvezi s taktiko pravzaprav ni skrivnosti, Katanec, Sušič, Stojkovič in Baždarevič bodo skušali s kratkimi podajami obladovati sredino igrišča, Zlatko Vujovič pa bo prežal na nasprotne napade. Jugoslovan-
ski igralci so v glavnem zmerni optimisti pred tekmo na Parcs des Princes. Ljubljančan Srečko Katanec na primer meni, da bi bil remi glede na trenutno razmerje moči najbolj logičen izid. Prednost modrih naj bi bila predvsem ta, da Francozi to tekmo morajo dobiti, prav tako pa tudi preostale tri. Za Jugoslovane na drugi strani tekma ni usodnega pomena, tudi ob porazu bi imeli še vedno precej več možnosti kot Francozi. Vratar Ivkovič je eden takih, ki gleda bolj »celovito«: »Tekmo lahko izgubimo, to bi bilo tudi realno, toda za nas je bolj pomemben skupen seštevek.«
Jugoslovanska reprezentanca bo danes igrala prijateljsko tekmo z Zagrebom.
Zaradi priprav prvoligaši niso igrali, na delu pa so bili drugoligaši. Toda Olimpija vendarle ni igrala, tekmo s Prištino so preložili na sredo. Moštva s Kosova namreč tekem ne smejo igrati doma, Priština pa menda v Srbiji ni našla pravega prizorišča. Glavna Olimpijina tekmeca Proleter in Borac sta po streljanju 11-metrovk izgubila, zato bo tekma s Prištino v Novem Pazarju za Ljubljančane izredno pomembna. Z zmago bi se jima namreč Olimpija približala na eno in dve točki. Sicer pa ima Olimpija še težave v zvezi z zadnjo tekmo z Beog-
radom, beograjski tisk je namreč zagnal vik in krik, kako negostoljubni gostitelji so bili Ljubljančani, da so jih pretepali, s pomočjo sodnikov pa še okradli za zmago. Zanimivo je, da je tekmovalna komisija splitskega sodnika kaznovala s prepovedjo sojenja na osmih tekmah, delegat pa mu očita predvsem napake v škodo Olimpije.
IZIDI 28. KOLA 2. ZNL: Priština -Olimpija preloženo, Bačka - Kikinda 2:1 (1:0), Leotar - Borac (BL) 4:3 (0:0) -po Hm, Radnički - Pelister 5:6 (2:2, 0:1)
-	po Hm, Borac (Č) - Sutjeska 3:1 (1:0), Sloboda - Mačva 4:2 (1:1, 1:1) - po llm, Beograd - Liria 3:2 (3:2), Novi Pazar -Šibenik 1:4 (1:1, 1:0) - po llm, Belasica
-	GOŠK Jug 2:3 (0:0) - po llm, Dinamo
-	Proleter 4:3 (2:2, 2:1) - po llm.
VRSTNI RED: Proleter 33, Borac
(BL) in Šibenik 32, Kikinda 30, Olimpija 39, Sutjeska 28, Beograd in Borac (Č) 27, Priština in GOŠK Jug 24, Leotar 23, Bačka 22, Dinamo, Lirija in Pelister 21, Radnički in Sloboda 20, Mačva 19, Novi Pazar 17, Belasica 16.
PRIHODNJE KOLO (30. t. m.): Olimpija - Sloboda, Dinamo - Bačka, Proleter - Belasica, GOŠK Jug - Novi Pazar, Šibenik - Beograd, Liria - Priština, Mačva - Borac (C), Sutjeska - Radnički, Pelister - Leotar, Borac (BL) -Kikinda.
		nedeljski	izidi		
VN San Marina v F 1
VRSTNI RED: 1. Senna (Braz.) mclaren 1.26'51"245 s poprečno hitrostjo 201,939 km na uro; 2. Prost (Fr.) mclaren po 40"225; 3. Nannini (It.) benetton po 1 krogu; 4. Warwick (VB) po 1 krogu; 5. Pal-mer (VB) po 1 krogu; 6. Targuini (It.) ags ford po 1 krogu; 7. Cheever (ZDA) arrows po 2 krogih; 8. De Cesaris (It.) dallara po 2 krogih; 9. Herbert (VB) po 2 krogih.
SKUPNA LESTVICA PILOTOV ZA SP:4. Prost 12; 2. Mansell in Senna 9; 4. Nannini in Warwick 5; 6. Gungelmin 4; 7. Herbert 3; 8. Palmer 2; 9. Targuini 1.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ ZA SP: 1. Mclaren 21; 2. Ferrari 9; 3. Benetton 8; 4. Arrows 5; 5. March 4; 6. Tyr-rell 2; 7. AGS 1.
nogomet
Italijanska B liga
IZIDI 31. KOLA
Bari - Udinese 2:0; Brescia - Ancona 1:0; Catanzarao - Reggina 1:2; Empoli -Avellino 0:0; Licata - Genoa 0:0; Messina - Barletta 4:1; Padova - Taranto; Parma -Cremonese 1:1; Piacenza - Cosenza 0:1; Sambenedettese - Monza 0:0.
LESTVICA
Genoa in Bari 43; Udinese in Cremonese 37; Reggina 36; Avellino 34; Padova in Cosenza 33; Messina 32; Licata, Parma in Ancona 29; Catanzaro in Empoli 28; Monza in Barletta 27; Brescia 25; Sambenedettese in Taranto 24; Piacen za 22. PRIHODNJE KOLO Ancona - Piacenza; Avellino - messina; Barletta - Catanzaro; Cosenza - Empoli; Cremonese - Padova; Genoa - Bari; Monza - Parma; Reggina - Sambenedettese; Taratno - Brescia; Udinese - Licata.
Italijanska C-1 liga
TRIESTINA - TRENTO	3:0 (2:0)
STRELCA: Belardinelli v 9. min. (avtogol), Simonetta v 25. in 70. min.
TRIESTINA: Gandini, Polonia, Costan-tini, Tomasoni, Butti (od 80. min. Casona-to), Dussoni, De Falco, Pasgualini, Simonetta, Lenarduzzi, Russo (od 67. min. Trombetta).
TRENTO: Ouironi, Vittillo, Gabrieli, Sordo, Belardinelli, Benedetti, Bortolotti, Lucchetta, Bresciani, Mauro, Labardi.
IZIDI 29. KOLA
Arezzo - Mantova 2:2, Carrarese - Derthona 1:0, Centese - Livorno 3:0, Modena - Sepzia 1:0, Prato - Lucchese 0:0, Reggi-ani - Venezia mestre 1:0, Triestina -Trento 3:0, Vicenza - Spal 2:1, Virescit -Montevarchi 1:0.
LESTVICA
Reggiana 40, Prato 37, Spezia in Triestina 35, Modena 33, Carrarese 32, Lucchese 31, Montevarchi 30, Mantova 28, Arezzo, Derthona in Venezia Mestre 27, Virescit in Vicenza 26, Centese in Trento 25, Spal 21, Livorno 17.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Prato, Derthona - Vicenza, Livorno - Virescit, Lucchese - Centese, Mantova - Reggiana, Spal - Modena, Spezia - Carrarese, Trento - Montevarchi, Venezia Mestre - Triestina.
Italijanska B-1 liga
ELECTROLUK - STEFANEL 76:85 (27:34)
STEFANEL TRST: Procaccini 4, Pilutti 18, Bonino 12, Bianchi 22, Colmani 8, Lokar, Cantarello 6, Zarotti 2, Maguolo 8, Sartori 5.
IZIDI 29. KOLA
Faciba - Numera 75:79, Inalca - Delizia 97:90, Coop - Benati 88:79, Mar - Full
94:89, Rieti - Racine 89:96, Electrolux -Stefanel 76:85, Conad - Ranger 74:63, Ra-gusa - Montegranaro 83:78.
LESTVICA
Stefanel Trst 46, Numera Sassari in Conad Siena 42, Ranger Varese 40, Coop Ferrara in Racine Trapani 34, Benati Imola 30, Sebastiani Rieti in Mar Roseto 28, Delizia Campobasso in Inalca Modena 26, Virtus Ragusa 24, Electrolux Por-denon in Full Mestre 20, Doscksteps Montegranaro 18, Faciba Busto Arsizio 6.
PRIHODNJE KOLO Campobasso - Faciba, Stefanel - Ferrara, Varese - Modena, Mestre - Electro-lux, Imola - Ragusa, Docksteps - Rieti, Numera - Roseto, Trapani - Siena.

1
Kenijec Douglas VVakiihuri, ki je osvojil prvo mesto na maratonu v Londonu.
PLAV OFF OSMINA FINALA
Paini Neapelj - Divarese 65:70; Philips Milan - Irge Desio 93:84, Snaidero Caserta - Standa Reggio Calabria 96:81, Arimo Bologna - Vismara Cantu 82:74. V četrtfinale so se uvrstili: Divarese, Philips, Snaidero in Arimo. JUTRIŠNJI ČETRTFINALNI PARI: Scavolini - Divarese, Benetton - Philips, Knprr - Snaidero, Enichem - Arimo.
PLAV OUT
ZELENA SKUPINA IZIDI 3. KOLA
Fantoni - Kleenex 89:81, Glaxo -Marr 97:93, Cantine Riunite - Phonola 94:85.
LESTVICA
Glaxo Verona 6, Kleenex Pistoia 4, Cantine Riunite Reggio Emilia, Phonola Rim, Fantoni Videm in Marr Rimini 2.
PRIHODNJE KOLO
Kleenex - Glaxo, Phonola - Fantoni, Cantine Riunite - Marr.
RUMENA SKUPINA
IZIDI 3. KOLA
Allibert - Ipifim 102:86, Annabella -Sharp 91:93, Neutroroberts - Filodoro 106:92.
LESTVICA
Neutroroberts Firence 6, Allibert Livorno in Sharp Montecatini 4, Anna-bella Pavia in Ipifim Turin 2, Filodoro Brescia 0.
PRIHODNJE KOLO
Sharp - Neutroroberts, Ipifim - Annabella, Allibert - Filodoro.
i. —	1. Elspeet	2	Bari - Udinese	1
	2. Diamant B/Gilab 1	2	Brescia - Ancona	1
2. —	1. Docteur VB	2	Catanzaro - Reggina	2
	2. Guadalcanal	X	Empoli - Avellino	X
3. —	1. Fulviomon	1	Licata - Genoa	X
	2. Evalon	1	Messina - Barletta	1
4. —	1. Felicio	1	Padova - Taranto	X
	2. Bier	1	Parma - Cremonese	X
5. —	1. Play on Words 2	1	Piacenza - Cosenza	2
	2. Nigth Fleet 1	2	Sambenedettese - Monza	X
6. —	1. Med Reel	1	Catania - Casarano	1
	2. Bionica	X	Foggia - Brindisi	1
	KVOTE		Civitanovese - Chieti	X
12 (24 dobitnikov)	25.014.000 lir			KVOTE	
11 (662 dobitnikov)	910.000 lir	13 (751 dobitnikov)	13.796.000 lir
10 (8457 dobitnikov)	70.500 lir	12 (18.660 dobitnikov) 553.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Cesena - Ascoli; Como - Roma; Inter -Milan; Lazio - Lecce; Pescara - Fiorentina; Piša - Atalanta; Sampdoria -Juventus; Torino - Bologna; Arezzo - Prato; Spal - Modena; Monopoli - Fog-gia; Salernitana - Casertana; Airagolese - Kroton.

Danes je zelo enostavno kupiti avto. Treba se je le obrniti na eno od podružnic goriške hranilnice Cassa di Risparmio di Gorizia ali pa na svojega prodajalca avtomobilov in takoj boste lahko koristili najugodnejši način financiranja.
, | Stalni mesečni obrok*
'b-čpM Naj višji znesek: 30.000.000
Odplačilna doba največ 36 mesecev
* odvisno od gibanj na trgu
&
Tak nakup ima še eno prednost: brezplačno zavarovanje za eno leto;
kasko, proti kraji, ropu, eksploziji in požaru
V sodelovanju z zavarovalnico
CAR/MICA
ašsicuraziom
jijiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiijiilliijiiiiliiiljlijijiilliillililliiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiilijijiiiji^jiiiiiiiiiiljiiiiiiiiiiiljiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii-iiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii
iiiijiliiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiilliijijjjjjijiilijilijiiiiliiililiiiijiiiiiiiliiiiliiiliiiiiiiiiiiiliililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-liliiiiiiiiiiiiiiiiililiiiliiiHliiliiiiiiii:::!::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
PR0NT0CASSAUT0
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Po zasluženi nedeljski zmagi v 29. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige proti Oderzu
Jadranovci v končnici prvenstva
JADRAN - ODERZO	,	94:84 (47:40)
JADRAN: Starc 19 (7:9), Persi, Čuk 22 (2:3), Manzano 10 (1:2), Corsi, Sosič, Gobbo 4 (2:2), Rauber 6 (2:2), Ban 23 (8:10), Daneu 10 (2:6).
ODERZO: Camatta 3, Zulian 4 (2:4), Perin 14 (0:1), Zannol 5, Mezzavilla, Zecchi 2, Nobile 15 (4:5), Carramei, Amadio 22 (5:12), Carniato 16 (8:12).
SODNIKA: Teolili in Furlotti (oba iz Rima). PM: Jadran 24:34; Oderzo 19:32. ON: Jadran 30; Oderzo 26. PON: Zecchin (30), Čuk (37), Camatta (37). TRI TOČKE: Ban 1, Manzano 1; Perin 4, Amadio 1, Camatta 1, Zannol 1.
Mauro Čuk (eden boljših na igrišču) med metom na koš (Foto Križmančič)
GLEDALCEV: 1.500.
Z nedeljsko zmago proti neposrednemu tekmecu za "play-off" Oderzu in ob istočasnem porazu Montebellune v Asoli so si Jadranovi košarkarji kolo pred koncem regularnega dela prvenstva B-2 lige tudi letos priigrali pravico nastopa v končnici prvenstva.
To je seveda najpomembnejša in najrazveseljivejša ugotovitev po nedeljskem srečanju, ki je bilo kakovostno, zanimivo, izenačeno in privlačno.
Jadranovci so si prislužili zmago predvsem z dobro obrambo, zagrizenostjo, odločnostjo in skupinsko igro, čeprav v napadu našim ni šlo od rok.
Košarkarji Oderza so se predstavili v Trstu kot mlada, ambiciozna in kakovostna ekipa in ni naključje, da je tako visoko na lestvici.
Naši so začeli samozavestno, odločno. V uvodnih minutah sta se predvsem izkazala Starc in Čuk. V 7. min. je bil tako izid že 23:8 za jadranovce, v 10. min. pa 25:12. Že minuto pozneje pa so gostje znižali zaostanek na sedem točk (20:27). V 12. min. si je Gobbo prislužil že četrto osebno napako. Naši so spet strnili vrste, napravili delno razliko 7:0 in v 16. min. je bila Jadranova prednost dokajšnja, 36:24. V 18. min. si je Starc nabral tri osebne napake. Jadranovci pa so zanesljivo vodili igro, čeprav nasprotniki niso popustili.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 6:9; Persi 0:1; Čuk 10:19; Manzano 3:5; Gobbo 1:4; Rauber 2:3; Ban 6:8; Daneu 4:5. TRI TOČKE: Starc 0:3; Manzano 1:2; Rauber 0:2; Ban 1:5. SKOKI: Starc 5 v obrambi, 2 v napadu; Persi 1, 0; Čuk 10, 2; Manzano 1, 0; Corsi 1, 0; Sosič 1, 0; Gobbo 1, 2; Rauber 0, 1; Ban 3, 2; Daneu 5, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 4, 4; Čuk 2, 2; Manzano 1, 1; Corsi 2, 0; Sosič 1, 0; Gobbo 0, 1; Rauber 0, 2\ Ban 3, 5; Daneu 1, 0. BLOKADE: Čuk 1; Gobbo 1; Rauber 1. ASISTENCE: Starc 1; Persi 1; Manzano 1; Ban 1.
Začetek drugega polčasa ni obetal nič dobrega. Gostje so bliskovito nadoknadili vso Jadranovo prednost in v 24. min. celo povedli s točko razlike (51:50). Minuto pozneje pa si je Marko Ban prislužil še četrto osebno napako. Tedaj pa so naši prešli na consko obrambo (3-2), ki je dala zaželene sadove. Jadranovci so namreč prestregli nekaj žog in v 27. min. vodili za osem točk (62:54), v 29. min. pa kar za 13 (69:56). Gostje pa niso popustili, organizirali so svoje napade in se v 33. min. spet nevarno približali jad-ranovcem na pet točk (69:74). Naši pa so tedaj spet spremenili obrambo (svoje najnevarnejše orožje 1-3-1). Košarkarji Oderza se proti tej obrambi niso znašli, zapravili so nekaj žog in naši so si spet priigrali zanesljivo prednost (v 37. min. 86:73), ki so jo nato ohranili do konca srečanja.
Veliko zaslugo za to zmago imajo tudi Jadranovi navijači, ki so v nede-
ljo v velikem številu prišli v športno palačo ter so zanosno in burno navijali skozi vse srečanje. Naj omenimo tudi posrečen nastop med polčasom odseka za ritmično gimnastiko pri ŠD Konto-vel.
Za odločilno zmago za play-off proti Oderzu si vsi naši košarkarji zaslužijo pohvalo, vseeno pa bi posebej pouda-
rili dober nastop Maura Čuka, pri gostih pa se je predvsem odlikoval Amadio.
Do konca regularnega dela prvenstva manjka še kolo. Jadranovci bodo zadnje srečanje igrali v gosteh proti moštvu Dueville. Nato pa jih čaka prva tekma končnice prvenstva v San Lazzaru proti Malagutiju. (B. Lakovič)
Brumen: »Kakovostna košarkarska predstava«
»Gledali smo lepo in kakovostno košarkarsko predstavo. Zadovoljen sem ne samo zaradi zmage, temveč predvsem zaradi igre, ki smo jo pokazali proti močnemu, mlademu in ambicioznemu nasprotniku. Košarkarji iz Oderza igrajo s srcem, požrtvovalno, borbeno. Mislim, da smo zasluženo zmagali predvsem z dobro igro v prvem polčasu in tudi v nadaljevanju nismo popustili. Tokrat pa je bila naša obramba boljša kot napad«, je zadovoljen po srečanju dejal Jadra-nov trener Peter Brumen.
Trener Oderza Aldo Ermano je športno sprejel poraz ter dejal: »Mislim, da je bila tekma lepa in kakovostna. Jadran pa je povsem zasluženo zmagal, saj uvršča večje število izkušenih igralcev kot mi. Mislim tudi, da nam je bil usoden nekoliko slab začetek srečanja. Jadranovci so bliskovito začeli in si takoj priigrali zanesljivo prednost. Mi smo nasprotnika stalno lovili in ga tudi prehiteli v začetku drugega polčasa. Očitno pa smo v tem zasledovanju dali preveč od sebe in jadranovci so nam nato spet zbežali.«
Trener gostov je tako nadaljeval: »Sicer svojim fantom nimam kaj očitati za ta poraz. Enakovredno so igrali z Jad-
ranom. Sploh pa moram vsem svojim fantom čestitati za odlično igro skozi vse prvenstvo. Ne smemo nanireč pozabiti, da smo novinci v ligi in da je bil naš začetni cilj izključno ta, da se rešimo pred izpadom. Presegli smo zato najbolj rožnata pričakovanja.«
Ermana smo tudi vprašali za Jadranove možnosti v končnici prvenstva. »Menim, da imata Ravenna in Jadran najboljši igralski potencial v tej ligi in presenečen sem, da Jadran ni na prvem ali vsaj na drugem mestu lestvice. Jadranovi košarkarji pa so povsem nepredvidljivi. Lahko premagajo oba nasprotnika v play-off, kot tudi lahko izgubijo že v prvem srečanju«.
Jadranov pomožni trener Luka Furlan je takole na kratko ocenil nedeljsko tekmo: »Zasluženo smo zmagali. Zadovoljen sem predvsem zato, ker je ekipa z dobro igro v obrambi reagirala, ko so nasprotniki nadoknadili vso razliko. Nismo dovolili nasprotnikovim strelcem, da se razigrajo. Vsa ekipa je tokrat zadovoljila. Sedaj le upajmo, da bomo tako in še bolje igrali v play-offu.« (bi)
V nedeljo v košarkarskem prvenstvu D lige
Borovci osvojili zlata vredni točki
Borovec David Pregare med metom na koš
BOR RADENSKA - PONTE Dl PIAVE	90:87 (55:42)
BOR RADENSKA: Gulič 5 (1:4), Korošec, Klobas 6, M. Per-tot, Laudano 29 (5:9), Pregare 31 (8:10), Kneipp 2, Smotlak 15 (3:3), Guicciardi 2, Paulina (0:3).
SODNIKA: Gentile (Gorica) in Orlando (Videm). PON: Klobas (33).
TRI TOČKE: Laudano 6, Pregare 3.
Borovci so v nedeljo doma osvojili zlata vredni točki v boju za obstanek. Naši so bili stalno v vodstvu (v 5. min.: 14:10, v 10. min.: 27:23, v 15. min.: 39:35). Borovci so bili v prvem polčasu zelo zbrani in odločni, predvsem pa sta se izkazala Laudano in Pregare. Laudano je namreč v tem delu dosegel kar 21 točk, Pregare pa 15.
Borovci so tudi v drugem polčasu nadaljevali zelo uspešno in v 23. min. celo vodili z 20 točkami razlike (66:46). Laudano in Pregare pa sta bila še naprej nezaustavljiva, nezadržna. Odtlej pa se je v naših vrstah nekaj zataknilo, saj borovci celih pet minut niso dosegli niti točke, tako da so se nasprotniki nevarno približali na 59:66.
V zadnjih minutah je bila igra precej živčna, sodnika pa sta gostom preveč dovoljevala agresivno igro, ki je bila včasih tudi groba. Našim pa je le uspelo ohraniti rahlo prednost in tudi zasluženo zmagati.
Vsi borovci si zaslužijo pohvalo, saj so požrtvovalno in borbeno igrali. Posebno pohvalo pa si zaslužijo Laudano, ki je dosegel kar 6 trojk in je imel tudi 11 skokov v obrambi, Pregare in Gulič.	(š. Pegan)
V nedeljo v Repnu
w
Šesto kolo Trofeje Jadran v minibasketu
V nedeljo, 30. t. m., bo v repen-ski telovadnici 6. kolo turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran za letnike 1977 in mlajše.
SPORED 9.30: Polet - SGT 10.30: Bor - Kontovel 12.00: Breg - Sokol Prost: Don Bosco Še posebno zanimivo bo srečanje med Borom in Kontovelom, ki bo najbrž odločalo o drugem mestu, saj je prvo mesto, razen presenečenj, že oddano Don Boscu.
V prvem srečanju so minikošarkr-ji SGT favoriti proti poletovcem. Na zadnji tekmi sporeda se bosta sporpijela Sokol in Breg. Nabrežine! so na tem srečanju nesporni favoriti, saj Brežani nastopajo na tem turnirju z mlajšimi igralci.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem morajo odigrati še vrsto zaostalih tekem
CUS - CICIBONA	74:96 (36:44)
CICIBONA: Kovačič 8, Perčič 4 (2:2), Jogan 12 (4:4), Volk 2, Pertot 12 (3:3), Smotlak 11 (1:3), Š. Semen 12 (4:6), Lipollis 5 (1:2), Gregori 14 (4:6), Pieri 18 (3:4).
PM: 22:30. ON: 18. TRI TOČKE: Pieri 3, Pertot 1.
Cicibonaši so v zadnji prvenstveni tekmi dosegli Prvo letošnjo zmago na tujem igrišču in si s tem tudi zagotovili obstanek v ligi. Tekmo proti šibkemu nasprotniku, ki pa je v zadnjih tekmah presenetljivo dvakrat slavil zmagoproti visoko uvrščenim ekipam, so plavi začeli na najboljši način, saj so v 7. Ulinuti že vodili s 24:8. V nadaljevanju sta si bili ekipi enakovredni, domačini pa so se približali na Pet točk le v 25. minuti 65:51. Zatem so naši igrali res sijajno in z dobro skupinsko igro povsem strli °dpor domačinov. Zadnje minute srečanja so bile mrmalnega značaja, saj je bila tekma že zapečatena.
V četrtek je na sporedu še zaostala tekma proti Alabardi, v telovadnici Poggi s pričetkom Ob 20. uri. 'vanja Jogan)
FERRoviARIO - BREG ADRIATHERM 110:73 (54:30)
BREG ADRIATHERM: Kovačič 2 (2:2), Žerjal 17
(3:5), Furlan 4, Bandi 2, Barini 20 (2:4), Salvi 2 (2:2), Corbatti 17 (3:5), Piscianz 4 (2:4), Canciani 7 (1:4).
TRI TOČKE: Corbatti 4. Izključen Salvi v 28. min.
Brežani so proti Ferroviariu odpovedali na vsej črti in utrpeli daleč najhujši poraz v letošnjem prvenstvu. Ironično bi lahko pristavili, da so Brežani doživeli katastrofo prav proti ekipi, s katero so slavili najbolj izdatno zmago v prvem delu prvenstva, le da so jim železničarji povrnili vse z znatnimi obrestmi.
O tekmi sami ni kaj povedati, saj so domačini igrali tako kot da bi izvrševali demonstracije taktike brez obrambne peterke. Brežani pa niso bili kaj prida uspešni niti v napadu, kjer so zagrešili preveč vsemogočih lahkih metov. Glede na to, da je Liber-tas premagal Barcolano in da bodo Brežani danes odigrali zaostalo tekmo z miljskim Interjem v močno okrnjeni postavi, poleg Furlana in Piscianza bo verjetno izostal tudi Salvi zaradi izključitve v tej tekmi), postaja borba za obstanek vse težja in bo treba za vsa upanja računati izključno v zmagi v preostalih srečanjih z Libertasom in Stello Azzurro.
(Cancia)
Brežani (v belih dresih) med tekmo s CUS
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 29. KOLA
JADRAN - Oderzo	94:84
Castelfranco - Dueville	68:67
Asola - Montebelluna	98:84
Castel SP - Petrarca	92:88
Faenza - Ravenna	74:81
Imola - San Dona	81:92
Virtus PD - Malaguti	76:72
Čampi Bis - Stefanel	86:80
LESTVICA
Malaguti
Ravenna
Virtus PD
JADRAN
Oderzo
Castel SP
Montebelluna
Imola
Faenza
Asola
Dueville
Petrarca
San Donš
Čampi Bis
Castelfranco
Stefanel
29 21 8 2642:2465 42 29 20 9 2602:2360 40 29 19 10 2442:2321 38 29 17 12 2611:2528 34 29 16 13 2287:2255 32 29 16 13 2380:2455 32 29 15 14 2527:2453 30 29 15 14 2550:2612 30 29 14 15 2331:2351 28 29 14 15 2541:2567 28 29 14 15 2214:2316 28 29 13 16 2544:2534 26 29 13 16 2234:2351 26 29 12 17 2560:2590 24 29 8 21 2101:2149 16 29 5 24 2286:2545 10
PRIHODNJE KOLO (30. 4.)
Dueville Vicenza - JADRAN; Malaguti - Faenza; Montebelluna - Virtus PD; Oderzo - Čampi Bis; Ravenna - Castelfranco; Stefanel - Castel San Pietro; San Don& - Asola; Petrarca -Imola.
JADRANOVI STRELCI Ban 632, Starc 424, Čuk 414, Rauber 272, Daneu 260, Gobbo 254, Manzano 219, Sosič 93, Persi 23, Corsi 5, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 24. KOLA
Soteco - Latisana	81:65
POM - Tecnoluce	87:108
Roncade - Miane	93:84
Ormelle - Mogliano	87:82
Inter 1904 - Arte	80:75
Amici PN - Autosandra	104:54
Bor Radenska - Ponte Piave LESTVICA	90:87
Amici PN
Soteco
Roncade
Moglinao
Tecnoluce
Autosandra
Arte GO
POM Tržič
Latisana
Ponte Piave
BOR RADEN.
Inter 1904
Miane
Ormelle
24 21 3 2173:1865 42 24 19 5 2014:1998 38 24 19 5 2023:1788 38 24 16 8 2018:1866 32 24 14 10 1941:1814 28 24 11 13 1887:1976 22 24 11 13 1937:1981 22 24 9 15 1960:1932 18 24 9 15 1855:1853 18 24 9 15 1900:1959 18 24 8 16 1928:2058 16 24 8 16 1878:2017 16 24 7 17 1878:2017 14 24 7 17 1794:1977 14
PRIHODNJE KOLO (29. in 30.)
Latisana - Minae; Mogliano -POM; Tecnoluce - Inter 1904; Roncade - Amici PN; Ormelle - Ponte Piave; Autosandra - Soteco; Arte GO -Bor Radenska.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Na Goriškem
IZIDI 19. KOLA
Alba - Ardita	68:62
Edera - Ist. Manzoni	83:84
Petrolifera - Ronchi	89:90
Grado - Dom Gom. Simek	93:56
Senators - Libertas	89:83
Corridoni - Staranzano	87:90
ZAOSTALO SREČANJE Ist. Manzoni - Alba	75:70
LESTVICA	
Ardita	19 17 2
Alba	19 15 4
Staranzano	19 13 6
Petrolifera	19 11 8
Corridoni	19 11 8
Ist. Manzoni	19 11 8
Grado	19 9 10
Edera	19 7 12
Senators	19 6 13
Ronchi	19 6 13
Dom G. Simek	19 5 14
Libertas	19 3 16
1644:1390 34 1637:1390 30 1539:1493 26 1538:1447 22 1470:1452 22 1419:1429 22 1459:1426 18 1422:1471 14 1453:1552 12 1508:1641 12 1479:1625 10 1485:1635 6
PRIHODNJE KOLO (29. IN 30. 4.)
Staranzano - Alba, Ardita - Grado, Libertas - Edera, Dom Gometal Simek - Corridoni (29. 4. ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici), Ist. Manzoni - Petrolifera, Ronchi - Senators.
Na Tržaškem
IZIDI 22. KOLA
Intermuggia - Kontovel ES	neod.
Alabarda - Motonavale	83:92
Ferroviario - Breg Adriath.	110:73
Libertas - Barcolana	84:82
CUS - Cicibona	74:96
Scoglietto - CGI	80:81
LESTVICA
Scoglietto
CGI D. Conti
Intermuggia
KONTOVEL ES
Ferroviario
Barcolana
Motonavale
Alabarda
CICIBONA
Libertas
BREG ADRIA.
Cus
22 18 4 22 18 4
20	16 4
21	11 10 21 11 10 22 10 12 20 10 10 21 9 12
8 13 6 13 5 14 3 19
21
19
19
22
1778:1580 36 1889:1764 36 1714:1547 32 1795:1738 22 1645:1656 22 1771:1766 20 1383:1385 20 1648:1638 17 1600:1686 16 1501:1637 12 1422:1508 10 1576:18166.
V tem prvenstvu morajo odigrati še vrsto zaostalih tekem, zato je lestvica nepopolna tako na samem vrhu kot na spodnjem delu.
Po zmagi nad Banco Popolare Nabrežinke dejansko že napredovale v C-2 ligo
| deželna prvenstva
Sokol Indules zdaj naskakuje še prvo mesto
Na naših odbojkarskih igriščih je bila v soboto osrednja tekma bržkone v Nabrežini med domačim Sokolom Indules in šesterko Banca Popolare Tarcento.
Pred tem izredno važnim nastopom so imele odbojkarice iz Cente še teoretične možnosti, da se borijo za mesto pod samim vrhom na končni lestvici. Po prepričljivem porazu s 3:0 ni več niti teh. Varovanke trenerja Pertota sedaj lahko naskakujejo tudi prvo mesto na končni razpredelnici, saj bo moral vodilni CUS iz Vidma v preostalih treh kolih kar dvakrat počivati.
Kakorkoli že, je Sokol Indules svoj cilj, to je napredovanje v C-2 ligo, že dosegel. Le ob senzacionalnem razpletu, ki je zgolj teoretičen, bi se lahko izteklo drugače in sicer z napredovanjem ekipe Al Fungo iz Humina. Ta bi moral v preostalih dveh nastopih z Danonejem iz Rivignana in Fincantie-rijem iz Tržiča zmagati brez izgubljenega niza (kar je možno), slovenske odbojkarice pa bi morale v preostalih treh tekmah vedno izgubiti s 3:0. Po tem bi obe šesterki imeli na končnem vrstnem redu 34 točk, razlika v nizih pa bi bila 54:24 za Al Fungo in 53:24 za Sokol Indules. Glede na nasprotnike, ki jih bo odslej imel Sokol Indules na drugi strani mreže, v bistvu ni mogoče, da bi prišlo do takega razpleta: v soboto bo slovenski derbi s Konto-velkami na Proseku, potem bodo Nabrežinke gostile Danoneja, zadnjo prvenstveno obveznost pa bodo opravile s skromnim Fincantierijem sredi Tržiča in vsaj ta zadnja tekma je za Nab-režjnke res zelo lahka.
Če se povrnemo k sobotni tekmi v Nabrežini moramo omeniti, da sta obe šesterki pokazali zelo dobro odbojko glede na važnost srečanja. Zmaga do-
mačink je povsem zaslužena, saj so pokazale bolj zanesljivo odbojko in predvsem učinkovit servis ter izredno prodoren protinapad. Neposredno s servisom so gostiteljice izbojevale 14 točk, produktivnost protinapada je bila dokaj učinkovita (15 točk), blok je prinesel zmagovalkam 3 točke, nasprotnice pa so v treh nizih naredile 13 napak. Omeniti moramo, da so slovenske odbojkarice slavile tudi sredi Čente, a s tesnim izidom 3:2. Obe šesterki sta se odlikovali z izredno učinkovitimi servisi. Pri domačinkah je bilo sicer nekaj manj napak. Zgrešile so jih štiri, gostje pa 11. Treba je reči, da so bili nekateri prvi igralni udarci nasprotnic izredno močni in v prvem nizu so imele Nabrežinke - po vodstvu s 14:10 - kar precej težav, ker so se jim
nasprotnice nevarno približale s tremi zaporednimi asi.
Po tekmi nam je vidno zadovoljni trener Sokola Indules Damjan Pertot povedal naslednje:
»Za to domačo tekmo smo se zelo dobro pripravili. V zadnjih štirinajstih dneh smo delali samo v funkciji tega srečanja. Vedeli smo namreč, da sta točki z odbojkaricami iz Čente odločilni za napredovanje. Bili smo izredno motivirani, ker smo želeli zmagati s 3:0 in si s tem tudi matematično gotovo zagotoviti napredovanje v Č-2 ligo (ekipo Banca poplare so res izločile, a kot smo napisali v začetku za tekmeca Al Fungo iz Humina to docela še ne drži, op. ur.). Pri treningih smo posvečali največjo pozornost servisu. Prav servis se je na tekmi tudi
krepko obrestoval. Vedeli smo namreč, da so nasprotnice zelo dobre v obrambi. Naša taktika je bila v tem, da jih s servisom spravimo v zadrego, da jim preprečimo organizirati dober napad.«
»Pohvaliti moram prav vse svoje igralke za prikazano igro. Dokazale so namreč, da lahko uspešno nastopajo tudi v višji ligi. Mirne duše pa lahko trdim, da bi se štiri do pet šesterk iz naše lige lahko borilo za prva mesta tudi v C-2 ligi. Ekipa Sokola Indulesa je mlada in ima pred seboj še lepo bodočnost. Z nekaterimi izboljšavami upam, da bomo uspešno igrali tudi v višji ligi.«
K letošnjemu prodornemu uspehu Nabrežink je izdatno prispevala tudi 21-letna kapetanka Tamara Ušaj. Svoje vtise po uspešnem nastopu je takole strnila:
»Igralke začetne postave smo izredno motivirano in koncentrirano stopile na igrišče. V prvem srečanju v Čenti smo se morale izredno potruditi in krčevito boriti, preden nam je uspelo zmagati s 3:2. Zavedale smo se namreč, da se nasprotnice ne bodo predale prav do zadnjega sodnikovega žvižga. Velika želja po uspehu in vloženi trud na treningih je bil poplačan s prestižno zmago in toliko bolj dragocenima točkama. Kljub dejstvu, da je bilo zadnje čase nekaj težav zaradi vrste odsotnosti (bolezen in šolski izleti), smo bile trdno prepričane v našo zmago.«
»Glede ostalih ekip v ligi bi dejala, da so si šesterke, ki so na zgornjem delu lestvice, med sabo precej enakovredne in tudi razmeroma dobre za to tekmovalno raven.«
(G. F.)
V deželnih odbojkarskih ligah
Skromneje od pričakovanega
Po nerodnem porazu na gostovanju v Padovi
Kras Trimac spet v težavah
Za sobotno kolo v deželnih odbojkarskih ligah smo napovedovali rekorden izkupiček točk, a smo se pošteno ušteli. Svečano obljubljamo, da se odslej ne bomo več prenaglili.
V osmih tekmah so naše šesterke dosegle štiri zmage (Sloga Koimpex, Agorest, Sokol Indules in Breg Agrar), objektivno smo jih pričakovali šest (še Bor Cunja Avtoprevoz in Meblo Imsa), po tihem pa smo upali, da bo kolo prineslo 100-odstotno uspešnost, kar bi bilo prvič, odkar se v prvenstvih igra s sistem 14 ekip.
Še najbolj so tokrat razočarale moške ekipe. Bor Cunja Avtoprevoz se obljube, da bo naskakoval končno četrto mesto ni držal, pa (verjetno) ne zaradi pomanjkanja motivacije (če namreč sodimo po stopnji napetosti, ki je v prevečkrat živčnem Borovem taboru povzročila celo dve izključitvi!).
Novega domačega poraza združene ekipe Meblo Imsa proti šibkejšemu nasprotniku zdaj vendarle ne moremo spet opravičevati z običajno trditvjo, da gre pač za mlado ekipo. Bo že res, da je vprašanje obstanka že rešeno, toda zaenkrat velja le to, da so vsi neposredni tekmeci Goričanov zmagali, zdaj pa premagujejo tudi že ekipe do tretjega mesta lestvice. Popravni izpit imajo Brožičevi fantje že v prihodnjem kolu, ko bodo spet igrali doma, tokrat proti tržaški ekipi Lego-vini šport.
Najmanj boleč je poraz Soče Sobe-ma, ki je že izpadla iz lige. Tekma s Fiume Venetom, za katerega sta bili točki res zlata vredni (glej lestvico moške D lige), pa je pokazala, da bi lahko sočani v tej sezoni le dosegli
kaj več, če se ne bi (delno) prebudili šele v povratnem delu.
V	ženski C-2 ligi so člani »velike peterice« (po razmeroma dolgem času) vsi znova zmagali, tako da ostaja položaj na lestvici nespremenjen. Slogašice so sicer v primerjavi s Kennedyjem in Villacherjem pridobile niz, kar ni od muh, če vemo, da bi lahko o napredovanje odločal količnik v nizih.
Bodisi Villacher bodisi Kenendy sta se morala v minulem kolu za zmago (oba s 3:1) pošteno namučiti. Slogašice so bile pred lahko nalogo, a jih je treba kljub temu pohvaliti, saj so Spi-limbergheseju prepustile v treh nizih samo 16 točk, ta ekipa pa je v dosedanjih 11 nastopih doma osvojila sicer eno samo zmago, toda 11 nizov (v tem kraju je na primer Villacher zmagal šele po petih nizih). Kaže, da je vz-hodnokraška ekipa zdaj spet v odlični formi, kar dobro obeta pred končnim naletom.
Agorest je v Pierisu po pričakovanju premagal tamkajšnjo ekipo in ga po porazu Torriane doma z vodilnim Cordenonsom od šestega mesta ločita le točki, dohitel pa je tudi Juniorsa.
V	ženski D ligi si je Breg Agrar z lahko zmago proti tržaškemu Virtusu matematično zagotovil obstanek v ligi, ta minimalni cilj sicer za ekipo iz dolinske občine že pred tem kolom ni bil sporen.
Kontovelke so v Huminu proti močnemu nasprotniku igrale slabo, zato pa so zapustile igrišče gladko premagane in možnosti za razmeroma solidno končno uvrstitev so verjetno dokončno splahnele.
CELLINI - KRAS TRIMAC 23:19
(10:16)
KRAS TRIMAC: Klinc, Glavina, Weissenegger 1, Kozlovič 5, Grilanc 2, Predonzani, Raseni 3, Race, Milič, Oberdan, Gruden 3, Sardoč 5.
PADOVA — Naši rokometaši so si proti Celliniju spet na »nemogoč način« zapravili zmago, podobno kot v prvem delu prvenstva.
V razmeroma dobro igranem prvem polčasu so bili krasovci boljši od nasprotnikov v vseh elementih igre, kar potrjuje delni izid 10:16. Po golu Grilanca v prvi minuti drugega polčasa, prednost Krasove ekipe je tako povečal na 7 golov, pa so odpovedali na vsej črti. Krasovci so v nadaljevanju bili popolnoma neaktivni v napadu in dokaj nepazljivi v obrambi. Če pomislimo, da je fantom v tridesetih minutah drugega polčasa uspelo doseči
samo tri gole, lahko žal spet ugotovimo, da je za poraz kriva neplodnost Kraševega napada.
Ta poraz pomeni za krasovce veliko razočaranje, saj je kazalo, da so se na zadnjih tekmah vendarle uigrali in pridobili kaj več zaupanja v lastne sposobnosti.
Kras Trimac in Cellini si zdaj delita predzadnje mesto na lestvici, v preostalih dveh kolih bo Kras imel opravka s presenetljivim Cividinom (tretji na lestvici) in z že izpadlo Auroro, Cellini pa z nevarnim Ouartom D Altino ter z vodilnim CUS iz Vidma.
Objektivno ima Kras več možnosti, da v teh tekmah zbere več točk kot Cellini, vsekakor pa bo zdaj njihova usoda v dvomu vse do zadnje minute prvenstva.
(Pjotr)
Danes kolesarji za Pokal Montes
Danes ob 14. uri bo s Trga Republike v Tržiču startala 35. kolesarska dirka za pokal Montes - "Gran premio della resistenza", ki jo prireja športni odsek ANPI-VZPI v sodelovanju s KK Monfalcone in pod pokroviteljstvom goriškega pokrajinskega odbora VZPI. Kolesarska dirka je namenjena vsem kolesarjem kategorije mladincev, ki so včlanjeni v državno kolesarsko zvezo. Zmagovalec bo pokrajinski prvak. Zbor tekmovalcev bo ob 12. uri na Trgu Republike, start pa bo ob 14. uri. Zaključek dirke bo prav tako v Tržiču v Ul. F.lli Rosselli. Kolesarji bodo prevozili 125 kilometrov dolgo pot do Pierisa in Poljana, nato bodo šli skozi Ronke in Papariano do Ogleja. Od tod bodo nadaljevali skozi Vileš in Gradišče do Krmina, kjer bodo preko Subide nadaljevali skozi Ločnik, Podgoro in Gorico. Kolesarji se bodo po Sovodnjah povzpeli na Vrh ter nato nadaljevali pot po Petovljah, Martinščini in Doberdobu do Jamelj in nazaj v Tržič. Prihod je predviden ob 17. uri. Tekmovalci bodo imeli na razpolago 15 letečih ciljev, dva gorska cilja na Vrhu in v Martinščini, v Gorici pa bodo nagradili najhitrejšega z zlato kolajno mesta Gorica.
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije.
Dnevni red: 5. medšolski nogometni turnir in razno.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ulici sv. Frančiška 20 seja smučarske komisije.
ZSŠDI
obvešča, da bo v četrtek, 27. t. m., ob 20.30 v koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije.
Na dnevnem redu: 9. zamejsko balinarsko prvenstvo.
KD LIPA, SŽ SLOGA IN ŠD ZARJA organizirajo dne 30. t. m., prvomajski kres in tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Zbirališče ob 21.00 pri "bazovskem kalu". Vabljeni!
NOGOMETNI TURNIR Jutri, 26. t. m. bosta na športnem igrišču v Bazovici ob 17. uri treninga za dečke sledečih osnovnih šol: Grbec, Milčinski, Bevk, Trubar, Kajuh, Tomažič in osnovna šola na Pesku.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Uspešen začetek sezone KŠD Vipava
Začetek letošnje sezone je prinesel več uspehov kotalkaricam in kotalkarjem KSD Vipava s Peči. Na pokrajinskem finalu mladinskih iger, ki je bil v Pierisu, je namreč Tiziana Tomšič zasedla 1. mesto in se tako uvrstila v deželni finale, ki bo 25. aprila v Trstu.
Na tem tekmovanju je v kategoriji srednješolcev Štefan Tommasi zasedel 6. mesto. Med osnovnošolci (A skupina) je bil Erik Peteani peti, Elizabeta Klede deveta, Eliša Petean pa deseta. V B skupini je Mattia Piras zasedel 4. mesto, Federica Bressan je bila dvanajsta, Maja Klede pa sedemnajsta.
Na pokrajinskem prvenstvu UISP, ki so ga pripravili na Peči in na katerem so tekmovali tudi predstavniki iz Tržiča in Ronk, je bila bera medalj za naše predstavnike še izdatnejša. Med mladinci je zmagal Štefan Tommasi; isto je storil Erik Peteani med pionirji. Prvo mesto sta si priborila tudi Mattia Piras (cicibani) in Tiziana Tomšič (mladinke). Med cicibankami je Federica Bressan zasedla 3. mesto, Valentina Florenin (članice) pa je bila druga.
Zaradi odličnih rezultatov se bodo vsi predstavniki Vipave udeležili deželnega finala prvenstva UISP.
Na sliki skupina pečanskih kotal-karic in kotalkarjev.
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 23. KOLA
Legovini Šport Trst - Bor Cunja Avtoprevoz 3:1, Meblo Imsa - Futura Tomana Belca 2:3, DLF Trst - Volley Bali Videm 3:0, Fincantieri Tržič - Libertas Turjak 3:1, Pav Natisonia - Fontanafredda 3:2, Volley Pordenon - ASFJR Čedad 0:3, Pav Remanzacco - Cima Truciolari 1:3.
LESTVICA
ASFJR Čedad	23	20	3	63:12	40
Pav Natisonia	23	20	3	62:25	40
Fincantieri	23	18	5	56:34	36
Cima Truc.	23	16	7	54:32	32
Bor Cunja Av.	23	15	8	53:35	30
VB Videm	23	14	9	48:40	28
Remanzacco	23	10	13	40:47	20
Meblo Imsa	23	9	14	37:53	18
Legovini Trst	23	8	15	42:52	16
Pordenon	23	8	15	37:55	16
Libertas Tur.	23	7	16	40:57	14
DLF Trst	23	7	16	36:56	14
Torriana	23	7	16	34:56	14
Fontanafredda	23	2	21	17:65	4
PRIHODNJE KOLO (29. 4.)
Meblo Imsa - Legovini Šport Trst, Bor Cunja Avtoprevoz - Pav Remanzacco, Cima Truciolari Sacile - Volley Pordenon, ASFJR Čedad - Pav Natisonia, Fontanafredda - Fincantieri Tržič, Libertas Turjak - DLF Trst, Futura Torriana -Volley Bali Videm.
Ženska C-2 liga
IZIDI 23. KOLA
Pieris - Agorest Gorica 1:3, Glnnasti-ca Spilimberghese - Sloga Koimpex 0:3, Villacher Bier Tržič - Libertas Martig-nacco 3:1, Pav Natisonia - Celinia Mani-ago 0:3, Fontanafredda - Kennedy 1:3, Torriana Gradišče - Ottica Tomasini 0:3, Juniors Casarsa - Prata 1:3.
LESTVICA
Ottica Tom.	23	21	2	66:24	42
Villacher	23	18	5	57:28	36
Kennedy	23	17	6	59:27	34
Sloga Koimpex	23	17	6	60:31	34
Prata	23	16	7	54:31	32
Torriana	23	12	11	37:40	24
Agorest	23	11	12	46:44	22
Juniors	23	11	12	46:50	22
Celinia	23	10	13	41:50	20
Fontanafredda	23	10	13	43:50	20
Martignacco	23	9	14	45:44	18
Pav Natisonia	23	7	16	27:56	14
Ginn. Spilim.	23	1	22	19:66	2
Pieris	23	1	22	9:67	2
PRIHODNJE KOLO (29. 4.)
Sloga Koimpex - Torriana Gradišče, Prata - Agorest Gorica, Juniros Casarsa
-	Ginnastica Spilimberghese, Ottica Tomasini - Virtus Fontanafredda, Kennedy
-	Pav Natisonia, Celinia - Villacher Bier, Libertas Martignacco - Pieris.
__________Moška D liga____________
IZIDI 23. KOLA
Soča Sobema - Fiume Veneto 2:3, Ma-janese - Friuli Povoletto 0:3, Carmona Ruote - San Sergio Trst 1:3, Pallavolo Lu-cinico - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Volley Club Trst - Pallavolo Trst 0:3, Prata -Acli Ronchi 3:0, Libertas Martignacco -Intrepida 0:3.
LESTVICA					
Prata	23	22	1	66:14	44
Intrepida	23	19	4	65:20	38
Friuli	23	18	5	61:28	36
Martignacco	23	16	7	51:33	32
Pall. Trst	23	15	8	51:39	30
N. Pall. TS	23	14	9	51:31	28
Volley Trst	23	13	10	44:37	26
Pall. Lučin.	23	11	12	44:43	22
S. Sergio TS	23	9	14	39:55	18
Fiume Veneto	23	8	15	31:54	16
Acli Ronchi	23	7	16	32:56	14
Majanese	23	5	18	30:61	10
Soča Sobema	23	3	20	21:64	6
Carmona Ruote	23	1	22	16:67	2
PRIHODNJE KOLO (29. 4.)
Soča Sobema - Libertas Martignacco, Intrepida - Prata, Acli Ronchi - Volley Club Trst, Pallavolo Trst - Pallavolo Lu-cinico, Nuova Pallavolo Trst - Carmona Ruot, San Sergio Trst - Majanese, Fiume Veneto - Friuli.
__________Ženska D liga_____________
IZIDI 23. KOLA
Breg Agrar - Virtus Trst 3:0, Sokol Indules - Banca Popolare Tarcento 3:0, Al Fungo Humin - Kontovel Electronic
Shop 3:0, Gammalegno Cecchini - Dano-ne Rivignano 3:0, CUS Videm - Fincantieri Tržič 3:0 (nista igrala Promovolley in Lavoratore Fiera Martignacco).
LESTVICA
CUS Videm	21	19	2	59:15	38
Sokol Indules	19	17	2	53:15	34
Al Fungo	20	15	5	48:24	30
Tarcento	19	13	6	44:33	26
Danone Riv.	19	10	9	36:36	20
Promovolley	19	8	11	34:38	16
Breg Agrar	19	8	11	35:44	16
Gammalegno	21	8	11	35:45	16
Martignacco	20	7	13	33:43	14
Kontovel ES	19	7	12	32:43	14
Fincantieri	19	4	15	19:48	8
Virtus TS	19	1	18	12:56	2
PRIHODNJE KOLO (29. 4.)
Kontovel Electronic Shop - Sokol Indules, Banca Popolare Tarcento - Breg Agrar, Fincantieri Tržič - Gammalegno Cecchini, Danone Rivignano - Al Fung°' Promovolley Pordenon - Virtus Trst (po-čivata CUS Videm in Lavoratore Fiera Martignacco).
Po 27. kolu 1. AL (skupina B)
Primorju slabo kaže
Po zmagi v 27. kolu 2. AL (skupina E)
Vesna danes za deželni pokal
PRIMORJE - SANGIORGINA 0:0
PRIMORJE: Allisi, Lukša, Milani, Pipan, Antoni, Livan (v 46' Trampuž), Barbieri, Crevatin, Sullini (v 75' Pas-con), Cavalli Saraullo.
Prosečani so zamudili priložnost, da i vsaj delno popravili položaj na lestvici. Neodločen izid proti Sangiorgini je celo zmanjšal možnosti za obstanek, saj je na dnu lestvice ostalo vse nespremenjeno, a do konca prvenstva manjkajo samo še tri tekme. V tako kritičnem položaju bo prihodnji teden na gostovnaju v Cervignanu zmaga-nujna.
Proti Sangiorgini so "rdeče-rumeni" igrali zadovoljivo. V prvem polčasu so bili nekoliko preveč napeti, saj so se bali, da bi gostje v protinapadu povedli, a ta zvrhana mera previdnosti seveda ni mogla obroditi sadov. Na drugi strani pa so gostje nekajkrat bili zelo nevarni.
V drugem polčasu so Prosečani končno začeli napadati odločneje, vendar so imeli precej smole. Trener Di Bene-detto je zaradi odsotnosti Oliva, ki se je med tednom poškodoval, moral nekoliko spremeniti taktično razporeditev ekipe. Poleg tega je med odmorom zamenjal ne najbolje razpoloženega
Livana z mladim Trampužem, ki pa je uspešno opravil svojo nalogo.
Začetek srečanja je bil v znamenju gostov, ki so v dveh priložnostih nevarno streljali proti vratom Allisija, ki pa je najprej z nogami odbil žogo po strelu srednjega napadalca Pentoreja, a nato je zelo lepo posegel po močnem udarcu veznega igralca Moretta.
Prosečani so kmalu reagirali. Crevatin je po osebni akciji na desnem krilu podal v kazenski prostor, kjer pa ni bilo nobenega soigralca. Kmalu zatem je po prostem strelu Barbierija žoga prišla do Cavallija, ki jo je v kazenskem prostoru usmeril proti vratom, vendar se je odbila na hrbtu branilca. V 40. min. so gostje po strelu Moretti-na celo zadeli vratnico.
V drugem polčasu so domačini igrali bolje. Sullini pa po kakih 10 minutah res ni imel sreče: je po lepi podaji Saraulla je s težkega položaja zelo močno streljal, vendar je žoga zadela prečko. Domačini so še nadaljevali z napadi, toda akcij niso uspeli tudi zaključevati. Nekaj osebnih akcij Saraulla in Crevatina ter streli Antonija v zadnjih minutah rezultata niso več spremenili. (Š. M.)
VESNA - OPICINA	4:0 (2:0)
STRELCI: v 22' Papini (11-metrov-ka), v 35' N. Sedmak, v 55' Papini, v 70' Barilla.
VESNA: Francioli, N. Sedmak, Ri-dolfo, Podgornik, Rados (v 65’ D. Sedmak), F. Candotti, Barilla, Papini, Kos-tnapfel, R. Candotti (v 65' Caniglia), Švab.
Križani so zmagali brez večjih težav. Igra se je v glavnem odvijala enosmerno, saj so domačini kmalu po začetnem žvižgu zagospodarili na igrišču, gostje pa so igrali nemotivirano, saj so praktično že obsojeni na izpad. Zato se je vodstvo Opicine odločilo, da prvenstvo dokonča z mladimi igralci. Slednji zaradi svoje neizkušenosti seveda niso mogli biti kos bolj prekaljenim Križanom, ki se borijo za prestop v višjo ligo. Pri Opicini pa je bilo nekaj zelo dobrih in perspektivnih mladincev, ki so nekajkrat resno zaposlili Vesnino obrambo. Drugače so Križani trdno držali tekmo v svojih rokah in po mili volji razpolagali z nasprotnikom. Prvi zadetek je padel iz 11-metrovke, potem ko je vratar Opicine podrl srednjega napadalca. Sodnik je upravičeno dosodil 11-metrov-ko, ki jo je Papini učinkovito izvedel.
V zraku je visel drugi zadetek, saj so se mu Vesnini napadalci večkrat zelo približali. Vrsta je bila na Nikolu Sedmaku, ki je v lepem prodoru kar s sredine igrišča preigral vrsto nasprotnih branilcev in naposled še vratarja. Gostje so proti koncu prvega polčasa izvedli zelo lep kazenski strel, toda rezervni vratar Francioli, ki je zamenjal bolnega Savarina, se je res dobro izkazal. V drugem polčasu je svojo tehnično veljavo pokazal Papini, ki je z lepim prodorom preigral branilca Opicine in vodstvo še povišal. Opicina je medtem nekajkrat streljala proti vratom Vesne, toda brez uspeha. Na drugi strani se je nadaljeval naval plavih, ki jim izid očitno ni bil še pogodu. Četrti gol je z diagonalnim strelom dosegel Barilla. Vesna bi lahko dosegla še višjo zmago, toda kriški napadalci so prepogosto preveč odlašali s strelom v vrata.
Vesna bo spet zaposlena že danes, in sicer v deželnem pokalu. Doma se bo ob 15.30 pomerila s Santomario. Upati je, da se bodo kriški navijači tekme polnoštevilno udeležili, saj je njihov doprinos zelo pomemben za kriško enajsterico. (A. Kostnapfel)
Po 27. kolu 2. AL (skupina D)
Kras še ni odpisan
KRAS - BERTIOLO
1:0 (1:0)
Po 27. kolu v 2. AL (skupina F)
Prednost Juventine manjša
STRELEC: Granata v 35’
KRAS: Messina, Indrigo, Villalta, D. Škabar, A. Škabar, Gašperini, Rotta, Fabris, Fonda, Granata (v 73^ Mitja Terčon), Parma (v 85' Lucijan Škabar) Krasovim nogometašem se je upanje na obstanek v ligi še povečalo. Novi par točk so si Giovanninijevi varovanci povsem zaslužili, saj so bili večji del srečanja v terenski premoči. Imeli so tudi številne ugodne priložnosti, ki pa so jih zapravili, sicer bi bil rezultat brez dvoma veliko bolj okrogel. Že v peti minuti je po podaji s kota Fonda z glavo zapravil lepo priložnost. V naslednjih minutah so se branilci Bertio-la v lastnem kazenskem prostoru žoge dvakrat očitno dotaknili z roko, a povprečni sodnik je bil mnenja, da je bilo to nenamerno. Kljub temu da je Bertiolo prišel v Repen s trednim namenom, da ne prekine serije kar 12 zaporednih pozitivnih rezultatov, pa se tokrat ni najbolje odrezal, saj je bilo v njegovi krhki obrambi opaziti
veliko vrzeli. Tega se je najprej zavedel Fonda, ki je v 25. minuti znova z glavo poskušal presenetiti nasprotnikovega vratarja, a žoga je žal le oplazila prečko. Premoč rdeče-belih se je stopnjevala iz minute v minuto do odločilnega zadetka v 35. minuti: po izredno lepi kombinaciji je žoga ob robu 16-metrskega prostora prišla do Fonde, ki bi lahko streljal proti vratom, a jo je nesebično preusmeril do prostega Granate, ki jo je spravil v mrežo. Do konca prvega dela srečanja smo zabeležili še krasen strel Guidet-tija, vendar je nasprotnikov čuvaj mreže žogo, čeprav s težavo, odbil v kot. V 51. minuti je prečka ponovno prepreprečila, da bi sicer zgrešena podaja Parme postala nerešljiva uganka za furlanskega vratarja. Skozi vseh 90 minut so gostje izvedli le dva strela proti Krasovim vratom, a so bili obakrat netočni. Krasovi igralci pa so še bolj strnili svoje vrste in se ob koncu globoko oddahnili. (Z. S.)
JUVENTINA - PIEDIMONTE (0:0) 1:1
STRELEC: Tesolin v 67'
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin (v 86' Tegas), Trevisan, Krpan, Paziente, Furlan (v 55' Kavs), Bas-tiani, Tabaj, Cingerli, Tesolin.
Vse kaže, da vprašanje napredovanja zadeva izključno Juventino in San Nazario, saj ostali zasledovalci niso znali izkoristiti polovičnega uspeha vodeče štandreške enajsterice. Tržaš ka ekipa, ki so jo Grionovi varovanci dvakrat porazili, pa je slavila zmago na tujem proti Villanovi in se približala vodeči. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu odločilno srečanje med Pro Romansem in Juventino, a San Nazario bo igral doma proti Edileju.
Glede nedeljskega srečanja na Baia-montiju je treba povedati, da si je Ju-ventina zaslužila nekaj več, predvsem po tem, kar je pokazala v drugem polčasu.
Prvi del srečanja je bil dokaj slab in obe ekipi sta pokazali dokaj povprečno igro. Piedimonte je v nekaterih priložnostih pobliže ogrozil vratarja Mo-linarija in to predvsem zaradi slabega dne celotne obrambe (razen Paziente-ja), v prvi vrsti pa je tokrat slabo igral Trevisan, ki je zgrešil skoraj vse podaje.
Gostje so že v uvodnih minutah drugega polčasa izkoristili podajo s kota in prešli v vodstvo. Od tega trenutka dalje so se domači zdramili in zaigrali kot znajo. Ustvarili so več lepih priložnosti za zadetek, odločilni gol pa ga je dosegel Tesolin, ki je z zvijačo ukanil najprej branilca in potem še vratarja. Odtlej so Štandrežci imeli še nekaj lepih priložnosti, da bi podvojili in dosegli zmago, s katero bi verjetno že zapečatili prvenstvo.
Glede Tesolina bi rekli le tole: igralec je verjetno edini v štandreški konici, ki zna spretno izkoristiti skoraj vsako podajo. Čudi pa nas, da ga soigralci premalo zalagajo spodajami. (rp)
V derbiju 23. kola v 3. amaterski nogometni ligi (skupina L)
Z zmago proti Primorcu Zarja praktično nedosegljiva
SKUPINA I
SOVODNJE - S. LORENZO 1:0 (1:01
STRELEC: Čevdek v 36' SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, l omšie, Braini, Marson, Mrak, Accon-cia, M. Fajt, Čevdek (v 75' Pahor), Bic-ciato, A. Fajt.
Sovodenjska enajsterica je zaključila letošnje prvenstvo 3. amaterske lige z lepo zmago proti solidnemu S. Lorenzu. Spangherjevi varovanci so v prvem polčasu povsem nadigrali nasprotnika. Z dobro obrambno igro in hitrimi protinapadi so ustvarili nekaj takih priložnosti, da bi lahko že v tem delu tekme zapečatili končni izid v svojo prid. Sovodenjski fantje so v 36. minuti po zaslugi Čevdka, ki je s silovitim strelom izkoristil Biciattovo Podajo, zasluženo povedli in prednost ohranili vse do sodnikovega končnega žvižga. V prvem polčasu so domačini prikazali verjetno letošnjo najboljšo igro.
V drugem polčasu so imeli terensko Premoč gostje, ki pa so le v enem napadu nevarno ogrozili Gergoletova vrata. Sovodenjci so z nedeljsko zmago zaključili prvenstvo na solidnem 8. niestu, kar je, glede na nesrečni prvi del prvenstva, gotovo prav lep uspeh.
SKUPINA L
Primorec - zarja i:2 (0:2)
STRELCI: Leone v 21' (avtogol), Pis-ehianz v 41', Edvin Kralj v 78'.
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Castro, Canziani (v 57' Fachin), Flore-Coppola, Mule, Andrej Carli (v 67' Edvin Kralj), Pitacco, Ferluga, Husu.
ZARJA: Šardi, Samec, Gregorič, Grgič, Fonda, Jerman, Antonič, Kalc, Za-9aria (v 82' Zeugna), Žagar, Pischianz 'v 79' M. Kalc).
Derbi leta med Primorcem in Zarjo je končal korist Bazovcev, ki dve Jddi pred koncem prvenstva lahko Pfaznujejo prestop v višjo ligo. S tem P°razom pa je Primorec ostal na družbi mestu lestvice, vendar skupaj z ^brisino.
j, Eazovci so prišli v Trebče brez trenja Sosiča, na klopi pa je sedel Križ-bhčič. Tekma je bila zelo prijetna, u/Pi sta igrali vneto, kajti obema je le za zmago. V prvih minutah je
pobudo imela Zarja in njen hiter tempo je spravil v veliko zadrego treben-ske vezne igralce. Tako so Bazovci imeli večjo priložnost, vendar je do gola bilo treba čakati do 24. minute, ko je po žagarjevem strelu Leone žogo zaustavil, a mu je ušla iz rok in se od kolena odbila prav v mrežo. Gol je nekoliko prebudil zmedene Treben-ce, ki so končno začeli s hitrimi akcijami, vendar so se gostje dobro branili in s hitrimi protinapadi večkrat bili blizu drugega zadetka. Tako je po kotu Antoniča pred vrati Leoneja nastala velika gneča. Najspretnejši je bil prav Pischianz, ki je dosegel še drugi gol. Z rezultatom 2:0 v korist gostov sta ekipi šli na odmor. Trener Primorca Favento je v slačilnicah nekoliko predramil svoje fante, kajti Primorec je prvih 45 minut bil le senca ekipe, ki je pred osmimi dnevi visoko premagala Begliano. Tako je v drugem polčasu stopil na igrišče povsem prerojen Pri-
Skupina I
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Audax - Medea	3:3
Aiello - Fossalon	4:2
Brazzanese - Sagrado	2:1
Moraro - Visco	2:0
Pro Farra - Poggio	5:3
SOVODNJE - S. Lorenzo	1:0
Torre Tap. - Azzurra	4:2
LESTVICA
LESTVICA
Pro Farra	26	20	3	3	53:19 43
Moraro	26	17	7	2	62:14 41
Torre Tap.	26	18	5	3	54:17 41
Audax	26	13	8	5	50:30 34
Poggio	26	15	4	7	49:30 34
S. Lorenzo	26	11	7	8	33:26 29
Medea	26	9	10	7	31:28 28
SOVODNJE	26	9	6	11	29:30 24
Fossalon	26	8	7	11	36:42 23
Aiello	26	7	7	12	27:34 21
Azzurra	26	5	7	14	17:37 17
Sagrado	26	4	4	18	22:54 12
Visco	26	2	6	18	11:51 10
Brazzanese	26	2	3	21	26:887
Darujte vjsklad
Mitje Čuka
moreč, ki je kaj kmalu potisnil Bazov-ce na njihovo sredino igrišča, vendar je Trebencem manjkala zadnja podaja, tako da so Fonda in tovariši zelo spretno zaustavljali trebenske napadalce. Deset minut pred koncem pa je Edvin Kralj po napaki bazovskega branilca spravil žogo v mrežo in odprl iskro upanja vsem svojim navijačem. Primorec je tako še močneje pritisnil na nasprotna vrata in prav v zadnjih minutah sta imela Pitacco in Fachin priložnost za izenačenje, vendar sta streljala mimo vrat. Ob treh sodnikovih žižgih se je začel velik praznik Zarje. Trebencem ostaja le velika grenkoba zaradi izgubljenevv priložnosti, vendar vsi slovenski športniki zaupajo Primorcu, da bo lahko osvojil dvoboj z Aurisino in tako skupaj z Zarjo prihodnje leto igral v 2. amaterski ligi.
(Andrej)
ISONZO - MLADOST	3:1 (2:0)
STRELEC za Mladost: H. Kobal v 80'
Skupina L
IZIDI 23. KOLA
Aurisina -	J. Aurisina				6:0
BREG - Vermeg		liano			1:0
Hermada -	Begi	iano			1:1
Isonzo - MLADOST					3:1
PRIMOREC - ZARJA					1:2
Romana - SanfAndrea					1:1
Počitek: Počitek: GAJA					
	LESTVICA				
ZARJA	22	13	7	2	30:17 33
PRIMOREC	22	11	8	3	43:20 30
Aurisina	22	13	4	5	39:21 30
Isonzo	23	11	7	5	35:21 29
GAJA	21	8	10	3	21:13 26
Begliano	23	8	7	8	18:28 23
Vermegliano	22	5	10	7	17:18 20
SanfAndrea	22	4	11	7	22:27 19
BREG	21	6	5	10	19:23 17
MLADOST	22	6	5	11	22:34 17
Romana	22	4	6	12	17:26 14
J. Aurisina	21	3	8	10	13:28 14
Hermada	21	3	6	12	11:31 12
PRIHODNJE KOLO					
GAJA - Isonzo, J. Aurisina					- BREG.
MLADOST -	Romana, SanfAndrea -				
Aurisina, Vermei		gliano		-	PRIMO-
REC, ZARJA	- I	lermada,			počitek:
Begliano.					
MLADOST: Zanier, Gergolet, Zavadlav, Devetak, Frandolič, H. Kobal, Sambo, Argentin, A. Kobal, Lavrenčič.
Doberdobska ekipa je zaradi neraz-položljivosti večjega števila igralcev (trener Barbana je imel na razpolago le 10 mož) doživela v Šempetru ob Soči poraz. Kljub temu je treba Kraševce pohvaliti, saj so prikazali pogumno in živahno igro. V 10. minuti je Argentin zamudil priložnost po lepi podaji H. Kobala. Sreča se je nato nasmehnila domačinom, ki so štiri minute kasneje dosegli prvi gol. Kraševci si pa se niso vdali in so stalno napadali. Vsi napori pa so niso obrodili sadu, saj so nekaj minut kasneje najprej z Lavrenčičem, nato pa še z Devetakom zgrešili kar dva strela proti vratom.
V	31. minuti je sodnik zaradi prekrška doberdobske obrambe dodelil domačinom enajstmetrovko. Najstrožjo kazen pa sta najprej Zanier in nato še Zavadlav ubranila. V 40. minuti je Isonzo podvojil.
V	drugem polčasu smo prisostvovali nekoliko dolgočasni igri, saj ekipi nista ustvarili nobene prave priložnosti vse do zaključnih minut srečanja, ko so domačini najprej dosegli še tretji zadetek, H. Kobalu pa je v 80. minuti le uspelo ublažiti pekoč poraz. Tri minute pred zaključkom srečanja je sodnik zaradi protestov izključil Lavrenčiča. (Igor Lakovič)
BREG - VERMEGLIANO 1:0 (1:0)
STRELEC: Švara
BREG: Petronio, Slavec, Pečar, Jež, Kozina, Prašelj, Corbatti (Sancin), Ole-nik, Celin (Tamaro), La Calamita, Švara.
Brežani so v nedeljo zasluženo zmagali in so tako že štiri kola neporaženi. Bregov trener Colovecchia je tako ocenil tekmo: »Mislim, da smo si zmago zaslužili, čeprav nismo igrali najbolje. Nasprotnik nas ni nikoli spravil v težave, tako da je bil vratar Petroniio brez dela. Naši napadalci pa so ustvarili nekaj lepih priložnosti in škoda, da smo dosegli le en zadetek, čeprav zelo lep, saj je Švara po podaji z desnega krila z lepim strelom premagal nasprotnikovega vratarja.« (E. B.)
3. AMATERSKA LIGA
rezultati
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 27. KOLA
Gradese - San Canzian	3:0
Lignano - Azzanese	2:3
PRIMORJE - Sangiorgina	0:0
Costalunga - Tamai	0:1
Palmanova - Portuale	0:0
Porcia - Ronchi	0:1
Codroipo - Cervlgnano	1:0
Torviscosa - Spal	1:1
LESTVICA
Palmanova	27	15	10	2	30:11 40
Gradese	27	17	6	4	50:22 40
Tamai	27	14	10	3	35:17 38
Codroipo	27	14	7	6	31:17 35
Ronchi	27	13	7	7	30:20 33
Sangiorgina	27	10	11	6	31:27 31
San Canzian	27	9	9	9	30:30 27
Torviscosa	27	10	7	10	30:36 27
Costalunga	27	9	7	11	34:25 25
Azzanese	27	5	14	8	30:31 24
Porcia	27	9	5	13	21:28 23
Cervlgnano	27	6	10	11	24:31 22
Portuale	27	5	11	11	19:26 21
Spal	27	6	8	13	19:36 20
PRIMORJE	27	6	7	14	23:39 19
Lignano	27	2	3	22	12:51 7
PRIHODNJE KOLO San Canzian - Codroipo, Pro Cervig-nano - PRIMORJE, Spal Cordovado -Gradese, Ronchi - Costalunga, Azzanese - Torviscosa, Tamai - Palmanova, Portuale - Lignano, Sangiorgina - Porcia.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina D
IZIDI 27. KOLA
KRAS - Bertiolo	1:0
Flambro - Zaule	0:1
Pocenia - Latisana	0:3
Varmo - Gonars	1:0
Mortegliano - San Marco	2:3
Castionese - Indipendente	0:0
Maranese - Morsano	1:0
Olimpia - Rivignano	0:1
LESTVICA
Varmo	27	13	9	5	34:17 35
San Marco	27	13	8	6	26:18 34
Gonars	17	23	7	7	41:30 33
Maranese	27	9	15	3	19:10 33
Castionese	27	9	13	5	36:27 31
Rivignano	27	11	9	7	36:24 31
Mortegliano	27	9	10	8	39:33 28
Olimpia	27	10	8	9	28:33 28
Latisana	27	6	16	5	26:21 28
Indipendente	27	6	15	6	28:27 27
Zaule	27	11	5	11	26:28 27
Flambro	27	7	12	8	21:19 26
Bertiolo	27	5	14	8	18:23 24
KRAS	27	6	11	10	25:35 23
Pocenia	27	5	9	13	32:48 19
Morsano	27	1	3	23	18:57 5
PRIHODNJE KOLO Bertiolo - Maranese, Morsano - Pocenia, Rivignano - KRAS, Indipendente - Varmo, Zaule - Olimpia, Gonars - Mortegliano, San Marco S. -Flambro, Latisana - Castionese.
Skupina E
IZIDI 27. KOLA
Ruda - Turriaco	2:0
Staranzano - Santamaria	1:3
Fiumicello - San Vito	0:0
Fincantieri - Aguiieia	0:1
Porpetto - Architrave	5:1
VESNA - Opicina	4:0
CGS - Muggesana	2:1
Pieris - Paviese	0:1
LESTVICA
Fiumicello	27	14	10	3	48:23 38
Ruda	27	15	7	5	36:15 37
VESNA	27	13	11	3	37:18 37
Santamaria	27	13	9	5	40:24 35
Muggesana	27	11	8	8	35:26 30
Aguiieia	27	10	10	7	39:33 30
Staranzano	27	9	10	8	32:33 28
Porpetto	27	9	10	8	42:23 28
Pieris	27	10	6	11	24:29 26
CGS	27	6	13	8	28:40 25
Paviese	27	8	8	11	24:36 24
San Vito	27	5	13	9	25:25 23
Turriaco	27	4	12	11	28:42 20
Architrave	27	4	12	11	26:43 20
Fincantieri	27	4	11	12	19:41 19
Opicina	27	4	4	19	17:49 12
PRIHODNJE KOLO Isonzo - CGS, Muggesana - Pro Fiumicello, Paviese - Ruda, Opicina -Fincantieri, Santamaria - Pieris, Aguiieia - Porpetto, Architrave -Staranzano, San Vito - VESNA.
Skupina F
IZIDI 27. KOLA
Čampi Elisi - Mossa	2:0
E. Adriat. - Mariano	1:1
Fogliano - Pro Romans	1:1
JUVENTINA - Piedimonte 1:1 Madeuzza - Capriva	0:0
S. Luigi - Natisone	0:0
Villanova - S. Nazario	0:1
Villesse - Giarizzole	0:0
LESTVICA
JUVENTINA	27	12	11	4	28:15 35
S. Nazario	27	11	12	4	32:22 34
Fogliano	27	9	14	4	24:19 32
Pro Romans	27	11	9	7	36:27 31
Natisone	27	9	12	6	29:23 30
Piedimonte	27	9	12	6	18:17 30
Villesse	27	9	8	10	25:24 26
E. Adriat.	27	7	12	8	20:20 26
Mariano	27	7	11	9	19:21 25
Capriva	27	6	13	8	18:22 25
Mossa	27	6	12	9	17:18 24
Villanova	27	6	12	9	22:24 24
S. Luigi	27	6	12	9	27:29 24
Giarizzole	27	6	12	9	15:26 24
Čampi Elisi	27	6	10	11	23:32 22
Medeuzza	27	4	12	11	30:44 20
PRIHODNJE KOLO Capriva - S. Luigi, Giarizzole - Fogliano, Mariano - Villesse, Mossa -Medeuzza, Natisone - Villanova, Piedimonte - Čampi Elisi, Pro Romans - JUVENTINA, S. Nazario - E. Adri-| at.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch

alijanst
isopisn
založnikov FIEG
25. aprila 1989
Kalabrijsko levičarsko deželno vodstvo v središču nove afere
Odbornik za pogozdovanje v zaporu Osumljen je sodelovanja z mafijo
REGGIO CALABRIA - Deželna uprava Kalabrije se je znašla v hudih škripcih. Karabinjerji so namreč aretirali deželnega odbornika za pogozdovanje socialista Givannija Palamaro, ker je osumljen izrabljanja svojega položaja in grabeža. Skupaj z njim je za zapahi tudi koordinator posebnih posegov za pogozdovanje Aldo Gange-mi. Oba zaporna naloga je izdal sodnik iz Locrija Nicola Gratteri.
Sum, da sta deželni odbornik in koordinator vodila nepoštene posle, je nastal že lanskega junija, ko so neznanci ubili gradbenika Giuseppa Ga-luccija. Slednji je od deželne uprave dobil 820 milijonov za ureditev umetnega jezerca v kraju S. Agata del Blanco. Dela so dejansko stekla, kmalu pa se je izkazalo, da pristojni deželni
urad ni opravil vseh potrebnih tehničnih pregledov in kolavdacij. Ti spodrsljaji so pripeljali v zapor že dva deželne funkcionarja, ki sta tudi obtožena zlorabe položaja, malomarnosti in grabeža.
Druga groteskna plat celotne afere pa je, da je deželno odborništvo za pogozdovanje zaposlovalo preko 27 tisoč ljudi in da so pristojni upravitelji »pristransko in neortodoksno« obračali subvencije. Delavci so ta sum večkrat potrdili z živahnimi protesti, saj se je denar redno prilival v deželno blagajno, sami pa so ostali večkrat brez plač z izgovorom, da »ni dovolj denarja«. Sedanji levičarski deželni odbor je v preteklih mesecih večkrat opozoril na nepravilnosti, državnemu pravdništvu in izrednemu komisarju za boj proti
mafiji Sici pa je pred časom tudi izročil zajeten sveženj dokazov. Odboru ni bilo jasno predvsem, kam je izginilo 1.500 milijard. Ta velika vsota je vzbudila sum, da obstaja širši krog interesov, ki ga je bilo težko nadzorovati. Govor je bil tudi o poseganju mafije v delo odborništva oziroma v dodeljevanje zakupov raznih del. Deželni odbor je skušal vse te sume izpodbiti, aretacija Palamare pa jih sedaj nekako potrjuje.
V zapornem nalogu za odbornika Palamaro in koordinatorja Gangemija je med drugim navedeno, da sta od deželnega prispevka za ureditev umetnega jezerca oklestila 905 milijonov lir, od teh jih je 74 izginilo decembra lani, šest mesecev po umoru gradbenega podjetnika Galluccia.
Zaradi neredov odstopil jordanski premier Rifai
V napadu na vojake ubit neki pastir
NUORO — Trije britanski vojaki, ki v okviru vojaških enot pakta Nato na področju Nuora sodelujejo na posebnih vojaških vajah za komandose, so bili v nedeljo zvečer vpleteni v še ne povsem pojasnjen dogodek, v katerem je izgubil življenje 24-letni živinorejec Antonello Frongia. Po prvih podatkih so trojico (imen vojakov niso sporočili) nekje na periferiji kraja Desulo napadli trije pastirji, ki naj bi skušali vojake oropati, ker so jih najorž po vsej verjetnosti zamenjali za turiste. Vojaki niso bili v uniformi, bili so pa tudi brez orožja. Prišlo je do pretepa in vojaki, so uspeli ujeti enega od napadalcev in mu odvzeti puško. Druga dva pastirja naj bi pobegnila.
S svojim »ujetnikom« naj bi se nato vojaki podali proti Desulu, da bi napadalca izročili karabinjerjem. Toda na poti naj bi jih ponovno napadla pobegla pastirja, ki sta medtem dobila pomoč še nekaterih prijateljev in v prerivanju naj bi se sprožila puška in ranila Frongio. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Sorgo-nu, vendar je že med prevozom umrl. To verzijo so potrdili tudi karabinjerji iz Cagliarija, ki so tudi povedali, da so vojaki člani britanskega letalstva in služijo vojaški rok v oporišču Nato v Decimomannu pri Cagliariju. Trojica vojakov je trenutno še vedno v karabinjerski kasarni v Desulu, kjer karabinjerji zbirajo vse podatke, da bi lahko čim prej identificirali napadalce, ki so skušali oropati trojico vojakov.
Tudi Sovjeti čistijo morje
AMAN — Zaradi neredov, ki so v prejšnjih dneh pretresali južno in zahodno Jordanijo, je premier Zeid Rifai kralju Huseinu ponudil odstop svoje vlade. Ha-šemitski suveren bo bržkone sprejel odstop, tako da bo Rifai edini grešni kozel za podražitve najosnovnejših življenjskih potrebščin, ki jih je Jordanija sprejela na sugestijo mednarodnega denarnega sklada. Ob tem je treba poudariti, da so ma-nifestanti kljub protestom izražali vso podporo jordanskemu kralju, zahtevali so le revizijo vladnih sklepov.
Protesti so se začeli 18. aprila v Maanu (200 kilometrov južno od Amana) in so se kot blisk razširili na dober ducat drugih večjih in manjših krajev. V spopadih z varnostnimi silami je po uradnih podatkih izgubilo življenje osem oseb, po ne-uranih pa enajst. Varnostne sile so po nekaj dneh obvladale položaj in začele pravi lov za pripadniki prepovedane komunistične partije. Da bi preprečili razširitev ljudskega nezadovoljstva, so varnostnim silam baje priskočili na pomoč tudi pristaši Arafatove PLO, ki so v bistvu izničili poskuse prosirskih Habašev-skih Palestincev, da bi z letaki in z drugačno propagando netili nadaljnje neza-dovoljstvo.
V Maanu še vedno ni pouka, policijsko uro so nekoliko omilili, v drugih krajih pa se je položaj normaliziral.
Na sliki (telefoto AP); je jasno razvidno razdejanje, ki so ga v Saltu pri Amanu povzročili manifestanti.
Na nezavarovanem tiru lokomotiva v tovornjak
TERNI - Neprevidnost voznika tovornjaka se za las ni spremenila v pravi pokol. Voznik tovornjaka za prevažanje betona je včeraj zjutraj nekaj pred osmo uro zapeljal na železniških tir. Prehod pri vasi Aguasparta na železniški progi med Perugio in Terni-jem ni označen s svetlobnimi signali in ni niti zavarovan z zapornicami. Ko je bil tovornjak prav sredi tirov, se je vanj z vso silo zaletel krajevni vlak, ki ob tisti uri običajno prevaža delavce in študente. V nesreči je bilo 12 oseb ranjenih, za nekatere, med temi tudi za neprevidnega voznika, so si zdravniki pridržali prognozo. Obračun bi bil lahko veliko hujši, če bi bile včeraj šole odprte, saj se z vlakom, ki odpelje iz Perugie približno ob 6 uri, dnevno vozi najmanj 200 študentov.
Preiskovalci so doslej ugotovili, da je vlak odpeljal s precejšnjo zamudo. Voznik tovornjaka je bil najbrž prepričan, da je vlak že mimo, zato se ni prepričal, ali je prehod prost. Očitno so »Andrejevi križi«, ki opozarjajo na nezavarovane prehode, premalo. Strojevodja je z vso silo zaviral, vendar je bila hitrost vlaka prevelika, da bi lahko pravočasno ustavil. Trčenje je bilo neizbežno, vlak pa je dobesedno strl kabino tovornjaka. Kljub silovitosti trčenja, pa se vlak, ki sta ga sestavljala le dva vagona, ni iztiril. Tudi to je ena od srečnih okoliščin, kajti v nasprotnem primeru bi bilo ranjencev veliko več. Sreča pa je tudi v tem, da je bil zaradi prazničnega »mostu« vlak skoraj prazen.
Zveza potrošnikov zahtevala
prepoved lotiona za rast las
RIM - Državna zveza potrošnikov je od ministra za zdravje zahtevala, da prepove izdajanje zdravniških receptov in proizvodnjo preparatov na bazi mino-xidila za boj proti plešavosti. Različne klinične preiskave so namreč pokazale, da so ti preparati, ki jih uspešno uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega pritiska, povsem neprimerni v boju proti plešavosti. Prav to pa se je v zadnjem času
ZRN^je uporabo teh preparatov že prepovedala, pa tudi v ZDA so prišle na dan podobne zahteve. Lotioni na osnovi minoxidila so namreč povzročili pacientom kup nevšečnosti, le v redkih primerih pa se je rast las ponovno okrepila.
V Iranu obesili 4 prostitutke
TEHERAN - Na stadionu v Bušeru v Iranu so v nedeljo obesili štiri osebe, enajst pa so jih kamenjali. Obsojeni so bili zaradi prostitucije in zvodništva.
Po navedbah sodišča je petnajsterica sodelovala v tolpi prostitutk in zvodnikov, ki je štela 58 oseb. Delova-
li so v različnih iranskih mestih in še v neki drugi arabski državi ob Perzijskem zalivu. Od 58 članov tolpe so jih 6 oprostili zardi pomanjkanja dokazov, 37 pa so jih obsodili na različne zaporne kazni ali bičanje.
Stavka v BBC
LONDON — Prvič od kar je pred desetimi leti Thatcherjeva postala predsednica vlade, so včeraj stavkali novinarji in tehniki državne radiotelevizije BBC. Osebje zahteva 16-odstotno zvišanje plač, uprava pa je pripravljena le na 7-odstotno. Ob tem je treba poudariti, da ima osebje konkurentnega samostojnega omrežja ITN in drugih komercialnih družb do 30 odstotkov višje plače. Sindikalni spor se je zaostril do take mere, ko je uprava jasno povedala, da lahko plače zviša le do 7 odstotkov in da v bistvu ni več maneverskega prostora. Sindikat je zato sprejel drastični sklep, tako da je včeraj v štiriindvajseturni stavki prekrižalo roke 18 od 25 tisoč ljudi, ki dela v BBC. Odpadle so vse neposredne oddaje in vesti, tako da so politiki že pričeli pritiskati na upravo.
Na zasedanju obrambnih ministrov atlantske zveze v Bruslji seveda razpravljajo tudi o najnovejših sovjetskih pobudah in predlogih v zvezi s problematiko razoroževanja v Evropi. Sovjetska zveza je še zmeraj kar se da aktivna in ne varčuje z idejami, da bi le pričeli globlje orati na tem polju. Notranjih problemov, ki si jih prizadeva reševati v duhu perestrojke, ima že tako več kot dovolj in bi jih razorožitveni proces zlasti v Evropi še kako prijal. V ostalem je ta proces v duhu politike Mihaila Gorbačova.
Prav pred dnevi so končali tudi sestanek obrambnih ministrov Varšavske zveze (bil je v Berlinu) in obelodanili predlog, da bi v Evropi, sporazumno z Zahodno Evropo, zmanjšali obseg jedrskih izstrelkov kratkega dosega, hkrati pa tudi obseg tako imenovanega konvencionalnega orožja. Vzhodni predstaviki predlagajo kar čimprejšnjo razpravo o teh pobudah. Se ni povsem jasno, kaj bodo končno odgovorili, oziroma storili zahodni predstaviki, ki svojih pogledov seveda razčiščujejo predvsem na ravni Zahodna Evropa - Združene države Amerike.
Prvi odmevi niso negativni (in tudi ne bi mogli biti), so pa že tudi v znamenju nekega protip-redloga, naj bi namreč dežele varšavske zveze, predvsem pa Sovjetske zveze, prehodno same zmanjšale svoj potencial tako v jedrskem orožju kratkega dosega, kakor tudi v klasični oborožitvi. To zmanjšanje pa naj bi bilo kar 14-kratno, češ, tolikšna je vzhodna premoč v teh vrstah orožja. Vzhodni predstavniki kajpak čakajo na uradno stališče s sestanka obrambnih ministrov
Zaradi vse bolj dinamične politike Mihaila Gorbačova
Nadaljnji premiki v razorožitvi Novi obrisi na evropski podobi
Atlantske zveze, ki so začeli pripravljati tudi vse potrebno za zasedanje atlantskega vrha (tedaj bo razen tudi Bush), ki pa bo konec maja prav tako v Bruslju.
Ti predlogi in protipredlogi pa se že dajo tolmačiti ne le skozi vojaške vidike, marveč tudi v luči novejše miroljubnejše politike med velesilama, ki hočeš nočeš neustavljivo prodira. Razo-roževalne iniciative z ene ali druge strani (za zdaj vsekakor bolj s strani Sovjetov) niso več, kakor je bilo še pred leti, »govorice«, marveč stvarni koraki, da bi prešli v novo, kvalitetnejše obdobje svetovnih odnosov. Reagan in Gorbačov sta še pred dvema letoma morala nekako »dokazovati«, da nameravata resno, zdaj pa o tej resnosti domala ni več dvoma.
Svetovna (posebno pa, v tem primeru, evropska) javnost bi že z nepopisnim razočaranjem sprejela danes na primer vest, da ena ali pa druga velesila zavrača razoroževalne pobude. Vse ostalo namreč tako hitro napreduje in se širi, da začenja biti problematika oboroževanja
objektivno zmeraj bolj cokla v medsebojnih odnosih. Krepe se kulturi stiki (12 novih kulturnih konvencij v enem letu), pričeli so poglabljati gospodarske vezi (prvi stiki med Evropsko skupnostjo in SEV so že bili in bili so kar obetavni), vsebolj, tako na Zahodu kot na Vzhodu, nagla-šajo vzgonski pomen helsinških sporazumov.
Širjenje dialoga je že postalo skorajda vodilo v svetovni, predvsem pa v evropski politiki. Ze pravi nonsens je, mimogrede, politika oboroževanja, pri kateri pa žal nočejo popustiti nekatere tako imenovane neuvrščene dežele (za oboroževanje bržčas dajejo okrog 120 milijard dolarjev na leto), pa čeprav je takšno početje na antipodu temeljnih izhodišč neuvrščenosti. Seveda pa je v evropski razsežnosti čedalje bolj na dlani, da ta celina tudi ne namerava več igrati stranske vloge, marveč meni, da ima pravico do primarne.
Neglede na to pa so interesi velesil seveda še kako prisotni in bodo še dolgo. Vendar tudi te interese zmeraj bolj oplaja težnja za vseevropsko sodelovanje, ki je komponenta novih politič-
nih razmer na Vzhodu, pa tudi na zahodu Evrope. Gorbačov posodablja, pravzaprav korenito spreminja ne le taktike, marveč dobesedno strategijo do dežel na Vzhodu (do Madžarske in Poljske na primer), na Zahodu pa so pri številnih deželah vse bolj prozorna hotenja za novo Evropo, ki naj ne bi bila več sekundant.
Sliši se o tezi, po kateri naj bi Sovjetski zvezi kajpak omogočili, da bi utrjevala svojo politiko relorm v Vzhodni Evropi, hkrati pa naj bi zahodnjaki potrdili svojo »zadržanost« (se pravi, v bistvu, politiko nevmešavanja) do tega procesa. Govori se o novi Jalti. Zdajšnja značilnost Evrope so tudi krize (s svojimi pozitivnimi in negativnimi aspekti), ki so dejansko zajele vse nekoč zamišljeno »tamponsko« območje od baltskih dežel, skozi srednjo Evropo (odnosi med Madžarsko in Romunijo), navsezadnje še do Kosova in naprej do Sredozemlja.
V Evropi se resnično vsiljujejo novi pristopr pa tudi nove formule za razčiščevanje njenih razmer. Politika tako imenovanega »internacio-nalizma« je že zdavnaj propadla. Razredna postavka ni prevladala nad nacionalno. Te probleme pa lahko jemljemo, čeprav zveni protislovno, tudi kot delež k urejanju stvarnejše in sodobnejše Evrope, pri čemer naj bi glavno besedo imel' seveda Evropejci. Taki viziji pa bi kar ustreza tihi dogovor med velesilama o nevtralizaciji Evrope, o čemer se prav tako sliši, sicer sila diskretno, v zadnjem času.
MIRO KOCJAN