Soplalou d cla.
Kmetijſke in rokodelſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 12.
V ſrédo 20. kimovza
1843.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fi.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Jék novíc od pokrajne.*
olgo so razgled dajale
U jeziku nam sestrice,
De bi v laſtnim vunder brale
Se od ljudſtva tud' novice.
Družba kmétijska v Ljubljani
Jih dajati je sklenila,
In nadvojvodu Joani
Pervi list blagoslovila.
Zalo so nam zadonéle
V čelo vtisnjene njim lajne,
Kmalo tudi so dežele
Jih zaslišale pokrajne.
Torej radovednost vnéle
So ne le samó v rojakih,
Al' per ptujcih zaslovéle
U jeziku nam enakih.
Hvalijo namen u novicah,
Kmeta tudi podučiti;
Pri slovénskih jim sestricah
Sklenejo podpornja biti.
In komú v očí ne sije
Vredno to prizadevanje?
Kdo, kter' je iz domačije,
Téh novic b' opušal branje?
Kaj umetin človek vstvári,
Kakšno rokodelstvo bodi,
Kdaj na žito céna vdari,
Kdaj voznik po njega hodi;
Poročila v domačijo;
Kakšnje je drugje orožje,
Skušnje lastne za kmetijo,
Kak' se kruh pridéla božje.
8
Vse to iz gotov'ga virja,
In več taciga boš zvedil,
De ne bodeš brez oštirja
Toljkrat rajtinge narédil. —
Jék ali odglaſ (Echo) — Raslagan je téga branja in pravopiſa
glej v liſtu Nr, 6 teh noviz
Kakor nas učijo ráde,
Táko radi jih berimo
In zastarane navade
V novih znajdkih pozabimo!
Saj se bodo povračvale
Dane dvakrat pet petice,
K' so v kmetije prid se dale
Družbe kmetijske novice.
Bernard Tomšič.
Nauk,
kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó
murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze
srediti.
(Na dalje.)
2. Od ſajenja murv.
a. Murve is ſemena.
Murve ſe dajo pomnoshiti ali is ſemena ali
pa ne is ſemena.
Murve is ſemena ſe takole isredé: Vsemi
ſad (ki je malizam ali malinam enak) od mozh-
ne, sdrave, ne premlade ne preſtare murve:
FA
46
béle, ki ſo boljſhi kakor zherne. Take maline
morajo popolnoma srele biti, takó de she ſame
rade is dreveſa padajo, zhe murvo potreſeſh ali
tudi le nekoliko pomajaſh. Naberi jih v poſodo,
in jih, kakor ſo zele, v perpravljeno gredo prez
poſadi ali vſeji, ki ti bodo ſhe tiſto leto lépe
koreninize naredile. Ali pa zhe hozheſh ſhe le
prihodno pomlad ſjati, poſodo, v ktero ſi murv-
nih malin nabral, s vodó nalij, maline v poſodi
s rokami sdrusgaj tako dolgo, de ſeme is njih na
dno gre, vodó odlij, in druge nalij, in to takó
dolgo, de ſeme zhiſto oſtane. Potlej ga pa na
ruho v ſenzo rasgerni in v ſenzi oſuſhi, in ga
ſpravi v ſuh in hladen kraj; s ſuhim peſkam
smeſhaniga hrani do maliga travna. Shtirnajſt
dní pred ſ. Jurjem, na Gorénſkim pa v meſzu
vélikim travnu, ga boſh na gredo vſjal, ko ſe
mrasa ne bo vezh bati. Pred simo pa semljo,
kjer miſliſh murve ſjati, dobro in globoko pre-
kopaj, de bo po simi prav premersnila in takó
bolj radovitna poſtala. Zhe jo s zeſtnim ali dru-
gim dobro uléshenim gnojem dobro pognojiſh,
zhe ni she ſizer doſti gnojna, je ſhe boljſhi. In
zhe tega prej ſtoriti ne moreſh, vſaj kake 3 ali
4 tjedne pred ſetvijo ſtori, in pred ſetvijo tiſti
dan jo ſhe enkrat prekopaj, ozhiſti in ograbi,
in vſe plevelne koreninize is nje poberi. Potlej
pa 2 pavza globoke brasdize po gredi naredi, v
ktero boſh ſeme redko ſjal. Seme dva dni pred
ſetvijo namozhi, de ſe napne in vodo odlij. Potlej
v brasdize saporedoma tri, ſhtiri pavze ſeme od
ſemena po ſamesnim dévaj, in brasda od brasde
bodi kako ped ena od druge, in ſéme s perſtjo
sagerni in malo potlazhi; nar bolj je, zhe ſe
semlja s reſhetam po brasdizi naſeje. Zhe po
ſetvi ſuho vreme naſtopi, perlivaj ſémenu nékaj
dni ſtaro vodo, de bo s-hajalo. Stara voda je
tiſta, ktera nekaj dní she v poſodi na to zhaka.
Sjanje pridno vſelej oplevi, kolikrat ſe plevel
pokashe, ter na lahko, de murv ne ispuliſh. Murve
ali grede, kjer ſi murve vſjal, pokrij s drazhjem
ali ternjem, de jih shivali ne poſhkodujejo, in
pa de bo mladike pred vrozhino in mrasam ob-
varovalo. Murve ſe pokashejo is semlje dvanaj.
ſti dan po ſetvi. Mladike pokrij pred adventam
s ſuhim liſtjem eno dlan viſoko, zhe ſe ni ſkod-
ljivih shival, poſtavim miſh, pod tém liſtjem bati,
kar je v ſuhi in neſneshni simi ſilno haſno; in
tako tudi drugo léto pred simo ſtori.
Zhe ſi murve, bolj redko, kakor je sgorej
rezheno, ſjal; ſe ne bo bati, de bi dreveſza,
ktere hujſhi raſtejo, druge prihodno léto sadu-
ſhile. Zhe ſi jih pa goſto ſjal, ſe to lahko in
ſkorej vſelej sgodi, in je tréba ſlabſhi tiſto jeſen
ali pa drugo leto v dobro perpravljeno semljo
1 1 zhevelj vſah ſebi preſaditi. Dreveſza vender,
kadar jih hozheſh preſaditi, morajo vſaj masinez
od majhniga otroka debele biti, in mladike, kar
jih je oseblo, do seleniga leſa perresati. Preſa-
jajo ſe ali v jeſeni, kadar liſtje sgubé, ali pa
ſpomlad; ſuſhiza ali pa maliga travna, preden
mushéne poſtanejo. Kadar dreveſza is semlje jem-
ljeſh, moraſh varno ravnati, ne po ſili ampak s
lopato jih lepó vsdvigniti, de jim koreniniz ne
potergaſh; ſerzhna korenina, ktera naravnoſt is
ſrede dreveſza v tla gre, ſe mora malo perre-
sati, druge koreninize pa takó malo, kolikor je
nar manj mogozhe poſhkodovati. Zhe ktere ko-
reninize ſtergaſh, perreshi jih gladko s ojſtrim
noshem; kar je pa zelih, poſadi jih kakor ſo
prej v semlji ſtale, kar lahko s krajdo sasnam-
njaſh; in kadar jih is semlje vsameſh, ne devaj
jih na veter ali na ſolnze, de ſe koreninize ne
poſuſhé, ampak zhe dreveſz prezej ne poſadiſh,
deni jih v semljo, ali v moker mah ali v mokro
ſlamo, in poſadi jih, kakor bersh je mogozhe.
Takó ravnati s mladimi murvami — po simi
jih s liſtjem pokriti, ſpomlad liſtje od njih na
ſtran pograbiti, osebene ali poſhkodovane vejize
do shiviga leſá perresali, gradize varno okopati
in opleti, v ſuſhi dreveſzam ſtaro vodo, ne pa
lushe ali mlakushne perlivati i. t. d. — je tréba do
tretjiga leta, in tretje leto ſe preſadé; kar je lep-
ſhih dreveſz po ſamesnim na tiſte kraje, kjer bodo
smirej ſtale in velike sraſtle, ſlabſhi pa v meje,
de bodo meje is njih. V jeſeni prej takim dre-
veſzam vſe poſtranſke vejize do 2 ali 3 ozhéſ
perreshi, v ſpomladi pa, ko jih preſajaſh, ſe jim
tudi te ſhe do zhiſtiga odreshejo, in kar kore-
ninize lizhe, ravno takó ſtori, kakor per pervim
preſajenju. Zhe tako ne ſtoriſh, ampak jim vſe
vejize poresheſh, ſe ti dreveſza lahko poſuſhé;
zhe jim pa vſe vejize puſtiſh, ne bodo nikoli lepe
dreveſa sraſtle, ampak sdivjále.
Poſadi lépſhi dreveſza, kadar ſo she perſt
debele in po téj meri viſoke v rodovitno, peſhe-
no semljo proti ſolnzu od burje in ſeverja. V
ilovizi niſo slo dobre, nar ſlabſhi pa ſo v mokri
ali mozhirni semlji. Dobre ſo ob njivi, nogradih,
v bregéh, na gmanji i. t. d., vender zhe je mozh
ne predaljezh od dóma, de ne boſh prevezh mu-
dil, po perje vſak dan hoditi. Ob vodah, na
travnizih, poſebno mozhirnih ne ſadi, ker je
perje od tazih murv zhervam ſhkodljivo, de ali
bolesni dobé, ali pa poginejo.
Préden dreveſza na meſto, kjer imajo smirej
ſtati, preſadiſh, jim v jeſeni jamize perpravi. Sko-
paj namrezh sa verſtjo po 2 ſeshéni ali pa ſhe
vezh drugo od druge. Skopaj jih 1 ſeshen okoli
in 2 zhevlja globoke in tako jih puſti zhes simo,
de semlja premersne in bólj rodovita poſtane. V
ſpomladi, ſuſhiza ali od konza maliga travna, do-
bre, rodovite perſti, smeſhane, zhe je mogozhe,
s sdrobljenim omêtam ali moltram od sidov na
dno in okoli koreniniz deni, ko dreveſza poſa-
jaſh, in dreveſza takó oberni, kakor ſo prej v
semlji ſtale, to je, kar je prej proti ſolnzu ober-
njeno bilo, bodi tudi sdaj; kar lahko, ko jih
40
semlje jemljeſh, s krajdo sasnamnjaſh, kakor je ze vmeſ, ravno to je, zhe je v ſuhim in v mo-
krim teſhka sa orati ali kopati; kolikor menj ilo-
sgorej rezheno.
vize in vezh peſka je vmeſ, toliko losheji je sa
Takó poſajene dreveſza ohrani in oſkerb-
obdelovati.
ljuj, de bodo velíko in dobriga perja iméle, de
bodo dolgo terpéle, in takó de boſh perje na
Ljubi moji! ſliſhali ſte , kako ſe mnogotere laſtnoſti semlje
njih lahko obéral. To pa doſesheſh, zhe preſa-
ſposnavajo; sa tem je vam vediti, kako ſe morajo
mnogotere semlje obdelavati, de bodo bolj
jenih dreveſz ſhe 2 leti ne obéraſh; zhe ſuhe,
rodile.
poſhkodovane vejize sveſtó obresujeſh in istrebiſh;
Ilovnata ali debela semlja hozhe vezh-
zhe veje, ktere hozhejo prenaglo raſti, vſhibiſh,
de ſe ſok v njih pomanjſha in v druge vejize
krat preorana in prebranana biti, kakor rahlja
gre, in zhe takó braniſh, de drevó prevezh vi-
peſhenka. Osiminji ſtresheſh, ako jo po enkrat
— dvakrat — ali trikrat preorjeſh; jarinjo pa en-
ſoko in ſhiroko ne sraſte, in zhe jih, dokler ſo
ſhe majhne, varujeſh, de jih shivina ne objé,
krat — ali dvakrat.
ker je ſlína shivinſka hud ſtrup sa drevó.
Plevelno njivo moraſh vezhkrat preorati, ko
(Dalje ſledi.)
zhiſto.
Zhe imaſh ilovnato semljo na njivi, bo
prav, zhe jo v mokrim pred simo preorjeſh,
pa vari ſe, jo ſpomlad ali po letu mokro ob-
delovati.
Zhe hozheſh ilovnato semljo po letu s
pridam obdelovati, ne delaj v premokrim, ne
v preſuhim, tudi ne takrat, kadar je semlja terda.
Teſhko ilovnato semljo vſelej globoko
orji. To jo rahlo in mehko ſtori.
Bolj ſtoriſh, ako rahlo semljo nekoliko v
mokrim kakor v ſuhim obdelujeſh; v ſuhim bi
ſe prevezh preſuſhila in tako kerpkoſt sgubila.
Ako ti ni kaj na póti, globoko orji, in glej,
de boſh szhaſoma na globoko priſhal.
Sterniſhe in gonj ſe ne ſme globokeji pod-
oravati, ko sa dva — tri pavze.
Je semlja teſhka in mokrotna, naredi
ſhtir — do oſem zhevljov ſhiroke lehe; na rahli
semlji pa ſheſtnajſt — ſhtir in dvajſet, — do dva
in trideſet zhevljov.
Priden kmet bo vſako ſterniſhe pred simo
preoral.
Kadar hozheſh zelino preorati, ſtori to vſelej
pred simo, ker mras semljo perhljivo naredi.
(Dalje ſledi.)
Tretjo nedeljo.
Ko ſo ſe ſoſedji sopet v kup sbrali, je ſtaraſhina sazhel
dalje brati:
Od nekih snaminj, po kterih ſe semlja posná.
Ako je brasda ſhpehaſta viditi, ali de ſe ſveti,
kakor de bi jo polsh oblesel, boſh vedil, de ilov-
nato teſhko semljo orjeſh; zhe ſe pa zheſ ne-
kaj zhaſa kruſhi in sdrobi, ſi lapornato ali
apneno semljo oral. Ilovnata semlja tudi
je, kadar ſe per oranju velike kepe delajo; ka-
dar ſe semlja v mokrim oródja mozhno prije-
ma; kolikor vezh peſka je vmeſ, toliko menj ſe
ilovnata semlja zakljá. Tudi je ilovna potem
posnati, ker ſe v veliki ſuſhi raspoka. Peſhena
semlja v mokrim rasorana ſe ne ſveti.
Belkaſta semlja kashe, de je apnena perſt
ali pa gipſ vmeſ. S satamnelo semljo je shiva perſt,
s rumenkaſto ali s rudezhkaſto je pa ilovnata
ali apnena perſt nameſhana.
Po nishavah in dolinah, kjer je nekadaj po-
mok bil, ſe najde satamnelo-rjava semlja.
Poſkuſite nekaj perſti na vodi kuhati, in zhe
bo voda rjavo-rumenkaſta, bote svedili, de je
dobra shiva perſt; zhe je pa voda bres farbe,
dobre perſti ni vmeſ.
Zhe vlijeſh hudiga jeſiha ali pa lozhivnize
(Scheidwasser) na semljo, in je saſliſhiſh ſhu-
meti ali vreti, boſh svedil, de je apnena ali
lapornata.
Ilovnata semlja po deshju dolgo mokrôt-
na oſtane, ne tako peſhena. Na apneni sem-
lji raſte lapejſh, gladesh, divji shajbelj, hme-
lova deteliza; na mozhvirni pa bizhje, lozhje
in druga ſhara.
Ako semljo v kaki poſodi poblodiſh, ali,
kadar jo med sóbe déneſh, ſhkriplje, sveſh, de
je peſhéna.
Ako je semlja, kadar jo s perſtmi potipaſh.
maſtna in gladka, boſh svedil, de je veliko ilovi-
KMETIJSKA SHOLA
(Na dalje.)
Zerkve na Krajnſkim.
(Konez.)
Deſiravno pravimo, de nemſhka sidarija ali arhitektura
kerſhanſkim zerkvam lepſhi ſtoji, pa moramo vender poter-
diti , de je tudi italianſka prijetna in prijasna, zhe je le
sidanje lepo ſpeljano in zhiſto po regelzah sdelano. V ita-
lianſki arhitekturi ſe raslozhi pet verſt, ali pet ſort sida-
rije, namrezh: dorſhka, toſkanſka, joniſhka, ko-
rinſhka in romanſka, in ſe ſposnajo ena od druge
poſebno po glavah ali kapitalih ſtebrov in po okrajnikih ali
simſih.
Sdrava pamet mora vſakimu zhloveku dati, de, po
kteri arhitekturi je zerkev od sidarjov ſpeljana, po tej ſe
mora tudi vſak drug delovez snotraj zerkve ravnati; poſebno
pa podobar, ker ſe v zerkvi njegoviga dela nar vezh vidi. V
nemſhko zerkev gredo toraj nemſhki, v italianſko pa ita-
lianſki altarji, tabernakelni i t. d. Sato mora pa
tudi vſak podobar vſe te ſorte arhitekture in njih verſte posnati.
in vajen biti po teh ſvoje altarje i. t. d. na popir riſati:
zhe ne, ſe ne ſme med podobarje, ſhe manj pa med moj-
ſtre ſhteti.
Zhe zerkve krajnſke deshele pregledamo, najdemo ve-
liko lepih ſtarih malarij od krajnſkih mojſtrov, poſtavim od
Menzingarja, Lajerja (Leyer); podobarſkiga dela pa,
to je: altarjev, prishniz, podob ſvetnikov ne bo-
mo nikjer dobili, de bi bile mojſtrovſko delo, zhe niſo od
italianſkih podobarjov delane. Is tega vidimo, de ſe notri
do danaſhniga dne noben Krajnez ni podobarſkiga uzhil po
regelzah delati, ampak is ſvoje glave ſo teſali in ſekali,
kolikor je kteri bolj mogel; mojſter ſkasa je novinze uzhil,
in novinzi ſo novi mojſtri ſkase poſtali. Kjer ſo hotli pravo
podobarſko delo imeti, kakor v Ljubljani ali po drusih
krajih, poſebno kloſhtrih, ſo mogli v Italijo po podo-
barje piſati.
Ali bo pa to smiraj pri ſtarim oſtalo? Ali ſe reſ med
ſlovitimi, pribriſanimi krajnſkimi glavami tudi sanaprej ne
bo nihzhe najdel, kteri bi ſe podobarſkiga mogel nauzhiti?
Tega ne moremo miſliti. Saj eniga she imamo, kteri ſe
je dobro poprijel, in mu, ko je komaj pred nekaj letmi sa-
zhel, delo she prav dobro ſpod rok gré. Matevsh Tomiz,
podobar v Shentvidu pri Ljubljani, opomnjen od umet-
nih mosh v Ljubljani, ſi je nakupil mojſtrovſkih bukev nemſhke
in italienſke arhitekture, ſi je napravil riſanih podob od nar
boljſhih mojſtrov podobarſke umetnoſti, poſebno imenitnih
podobarjov Vischerja, Canova, Thorwaldsena, in
she je v ſtanu tako delo pokasati, de ſe v arkitekturi nizh
boljiga ni treba sheleti; v podobah ſvetnikov pa ſe ſme rêzhi,
de je vſe druge krajnſke podobarje daljezh sad puſtil, in ſe
mojſtrovſkimu delu slo blisha. Riſati pa sna tudi prav dobro
na plan in na vsdignjeno, ali kakor pravijo, na perspektiv.
Vſi, kteri ſe pri njem uzhé, bodo kdaj kaj dobriga snali
narediti.
Tako imamo pa upanje, de ſe bodo tudi drugi podo-
barji krajnſke deshele, ſaj tiſti, ki ſo ſhe mladi, in imajo
glavo sa to, predramili, in ſe sazheli ſramovati, de nar bolj
potrebnih regelz podobarije ne vedó. V Ljubljani ſe v ro-
kodelſki ſholi sidarji, teſarji, misarji in drugi
riſanja in arhitekture uzhé; oni bodo snali kdaj kaj lepiga
narediti. Ali podobarji pa ne bodo nizh ſtorili, ali jih ne bo
ſram, zhe bodo sidarji od arhitekture vezh vedili, kakor oni?
Zerkvenim kljuzharjam ſvetujemo, de naj v zer-
kev nikoli nobene rezhi, ſhe ſpovednize ne dajo drugazhi
delati, kakor de jim delovez pred obriſ ali plan na po-
pirji pokashe, po kterim bo delal; sakaj, zhe she doma v
ſvoji hiſhi kaj lepiga radi imate, morate ſhe toliko bolj
ſkerbeti, de ſe to, kar ſe sa zerkev dela, ne le terdno,
ampak tudi zhedno in lepo naredi. Pa pri vſakim delovzu
ſe nikar ne sanaſhajte na njegove beſede, ali pa na njegov
obriſ; ampak isgovorite ſi vſelej to pravizo, de bote obriſ
ali plan popred umetnim moshem pokasali, de ga poterdijo,
de je po regelzah arhitekture delan. Zhe to ſtorite, bote
vſelej lepo in zhedno delo sa ravno tiſti denar, ali pa ſhe
zenéje dobili, kakor ko bi vam nesaſtopin delovez novo,
drago in ſkasheno delo v zerkev poſtavil.
Potozhnik.
Nék bogat kmet, domiſhljajozh ſi, de je bolán, — vedno
kiſliga obrasa, — je ſklenil gorjanſkiga dohtarja obi-
ſkati in ga v ſvoji novi in zhudni bolesni ſvéta praſhati.
„Jes imám, mu rêzhe, ſedem hudih duhov v ſebi; ſhéſt pa
gotovo." — ˛Shuka mu prav ojſtro odgovori: „Sédim? Ne,
ljubi moj! Na tanko ſhtetih imaſh ófim.“ —
Papraſhuje ga sdaj vſih okoljnoſt njegove bolésni in ko
ga na tanko pregleda, mu obljubi, ſleherni dan mu eniga
hudih duhov is shivôta isgnati in ga tako v ôſmih dnevih
osdraviti; priſtavi pa ſhe: „Sa ſleherniga hudiga duha mi mo-
raſh zekin plazhati, sa poſledniga nar bolj terdovratniga
pa dvá zekína.“ —
Kmet ſe v tó vdá ter gré; ljubesni polni sdravilnik
je pa devét zekinov sa uboge ſvojiga kraja namenil.
Drugo jutro dene Shuka kmeta na kolovrat (Elektri-
sirmaſhino) in ga pervi pot dobro vdari. Kmet je na glaſ
savpil, pa sdravilnik mu rezhe: Eden jo je shé pobrál.
Tako ſe je po verſti ſedem dni sgodilo. Oſmi dan pa sdra-
vilnik rezhe kmetu: Ker je danaſhni hudi duh nar bolj
terdovraten, ſe bo tudi gotovo nar bolj branil; torej bo treba
mozhnejſhih perpomozhkov, de ſe is tebe pobere in sa vſe-
laj odshene.“ — Rezhe mu sdaj ſi ſerze ſtoriti in poſledni-
krat ga s kolovratam tako vdari, de ſe nesvéden na tlà
preberne.
Ko ſe je prebrihtal, je sagotovil, de nizh vezh hudih
duhov ne zhuti in ſtókrat ſe je dohtarju sahválil. S veſeljem
mu devét zekinov plazha in gre na ſvoj dom.
To ſe je v Shvajzi sgodilo, in vezh ljudí je reſnizo
te prigodbe poterdilo, ki ſo bili prizhe. — Naj ſe vſi tiſti
nad tem rasgledujejo, ki ſi ſamo domiſhljujejo, de ſo bolni,
in kterim take muhe po glavi rójijo.
Domazhe povéſti.
(Goſpod fajmoſhter Joshef Shemlja umerl.)
Sopet vam moramo shaloſtno povéſt na snanje dati, de nam
je nemíla ſmert praviga rojaka vsela, ki je sa ˛Slovenze
in njih rod in jesik veſ shivel. V petik 15. kimovza je nam-
rezh zhaſtitljivi goſpod Ovſiſhki fajmoſhter Joshef Shemlja
v 38 letu ſvoje ſtaroſti po dolgi bolesni, na jétki umeri.
Sa naſhe novize je veſ gorel, in ſhe na ſmertni poſtlji je
od njih govoril. Ravno na dan njegove ſmerti pred ſhterimi
tjédni nam je péſim „Novim ſlovenſkim novizam“ v
liſtu Nr. 10 poſlal in obljubil, tudi v prihodno veliko sa-
naſhe novize piſati. Njegovo poſljedno vezhji delo je poveſt
v péſmi: Sédim ſinov, ki je vſim Slovenzam gotovo
dopadla. — Bog mu daj mir in pokoj!
Povedka.
Norzhvavez je moshá praſhal, ki je rad vinze ſerkal
in od tega lepo rudezh noſ dobil, zhe je dál ſvoj nóſ aſe-
kurirati? „Niſim ga ne dal — mu odgovori pivſki bratez
— ſaj vidiſh de ni potreba, ſaj je s kufram krit!“
U Ljubljani
U Krajnu
Zhudno sdravijenje.
Miha ˛Shuka, gorjanſki dohtar imenovan, je tako
zhudno ljudi osdravljeval in tako daljezh je njegovo imé
ſlovelo, de ſo is nar daljnih krajev ljudjé k njemu derli. Bo-
gatinze in ſromake je enako miloſtno ſprejemal in saupanje
v njega je ſhe vezhji bilo, kér v ſvoji umétnoſti nikakiga
dobizhka ni iſkal.
Bolan ptujez nekadaj moshá vpraſha, ki ga je dohtar
Shuka osdravljeval, zhe je tá dohtar réſ tako prebriſan
kakor ſlavi? Mosh mu odgovori: „Tega jes ne vém, zhe
je uzhen sdravilnik ali ne; to pa vém, de bolnike osdrav-
lja.“ To je pazh nar bolje, kar ſe od sdravilnika rêzhi samore.
Shitni kup.
1 „
1 „
1
„
1 „
1 „
I mirnik l'ſhenize domazhe
banaſhke
Turſhize
Sorſhize . .
Ershi . . .
Jezhmena . . .
Proſa . . .
Ajde.
Ovſa
1
14. kimovza.
fl.
kr.
21
22
57
50
3
36
11. kimov-
za.
fl. kr.
1
1
1
1
28
28
5
10
52
1
1
38
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.