Slika zgoraj: Ekipa U-17 Futsal kluba Dobrepolje je postala državni prvak in tako v letošnji sezoni spisala pravo športno pravljico. (foto: Bojan Novak) Slika levo: Na izvirni in zanimivi prireditvi Pokaži kaj znaš, ki je potekala v krajevni knjižnici, se je zbralo veliko število otrok in mladih. Mladi harmonikarji so na koncu nastopili skupaj in razvneli obiskovalce. (foto: Franci Novak) Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 17. 5. 2016. s.0/02!6),/.)..#%.)4%6.6/:),.:!.63%. 3,/6%.3+%.:!6!2/6!,.)#% s.."2%:0,!o./..!$/-%34./.6/:),/ .s.65,+!.):%2346/ s.0/02!6),/.6/:),..!.2!6.!,.).-):) s..3%26)3.6/:), s..02)02!6!.6/:),!..!.4%(.)o.).02%',%$ s..0/,.*%.*%.)..0/02!6),/.. +,)-!43+)(..!02!6 s..):05ń.).3)34%-) s..!64/$)!'./34)+! s..!64/6,%+! s..0/-/o..!.#%34) .A.VOLJO.TUDI ALU in jeklena platišča, pnevmatike za osebna, poltovorna, kombinirana, kmetijska vozila ter pnevmatike za motorje, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avtodeli. OB SERVISU KLIMATSKE NAPRAVE BREZPLAČNA DEZINFEKCIJA Spoštovane bralke in bralci Našega kraja! Bojan Novak V prejšnji številki ste na tem mestu brali besede dosedanje ure­dnice, gospe Mojce Kebelj. S 1. aprilom je občinski svet mesto odgovornega urednika zaupal meni. Na tem mestu se najprej zahvaljujem občinskemu svetu za izkazano zaupanje, prejšnjim urednicam Mihaeli, Viti in Moj­ci, ki so časopis pripeljale do te stopnje, kjer je sedaj. Seveda glasila ne bi bilo brez vestnih dopisnikov, ki si vzamejo čas in dokumentirajo zanimivosti iz našega življenja. Upam, da bomo s številnimi dopisniki še naprej odlično sodelovali, ob tem pa vabim vse občane, da sooblikujete naš časopis. Napišite prispe­vek ali me pokličite in bomo prispevek o vaši dejavnosti pripra­vili skupaj. Kontaktne podatke najdete v kolofonu. Prepričan sem, da je časopis po vseh spremembah, ki jih je doživel, oblikovno privlačen za branje, ob tem pa tudi dovolj informativen, saj ponuja širok spekter novic z najrazličnejših področij. V sodelovanju z izdajateljskim svetom glasila se bom trudil, da bo časopis vsebinsko še bogatejši. Naš kraj bo odslej izhajal vsak zadnji petek v mesecu. Prosim, da se vsi, ki boste želeli objavljati v Našem kraju, roka za oddajo prispevkov držite, saj boste lahko le tako svoj izvod dobili ob koncu meseca. Aprilska številka ima na naslovnici fotografijo selekcije U-17 Futsal kluba Dobrepolje, ki ji je uspel sanjski podvig – po odlič­nih predstavah skozi vso sezono je postala državni prvak. O do­sežku pišem tudi na športnih straneh. Vsekakor vredno branja, saj je bilo naravnost neponovljivo. Novost v časopisu je urednikov intervju. Prvi intervjuvanec je dr. Zdravko Marič, naš zdravnik in tudi eden najbolj zve­stih in iskrivih dopisnikov časopisa. Njegove prispodobe nas na malce drugačen način osveščajo o zdravstvenih tematikah. Obiskal sem ga v ordinaciji in nastal je zanimiv intervju. Letošnji april je bil precej sončen. Malce je zadišalo po po­letju, zemlja se je prebudila, marsikje pa je bilo treba še do­končati kake poznozimske dejavnosti. V časopisu boste tako našli prispevke o prireditvah in dejavnostih raznih društev in organizacij. Zanimivo bo branje o čebelah. Predsednik čebe­larskega društva je pripravil zanimiv članek, v katerem boste lahko izvedeli marsikatero zanimivost. Tudi na Čebelarski zvezi Slovenije so pripravili zanimiv prispevek. Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Verjetno bo mlade bralce zanimal razpis Rdečega križa za poletno letovanje. Ljubitelji glasbe boste na svoj račun prišli ob prebiranju člankov Glasbene šole Grosuplje. V številki so tudi trije prispevki Rdečega križa Slovenije, prostor pa najde tudi poročilo Šolskega sklada OŠ Dobrepolje. Številne organizacije vas vabijo tudi na številna predavanja, objavljeni pa so tudi javni razpisi. Domača društva vam bodo predstavila svoje dejavnosti in vas povabila k sodelovanju. Želim vam prijetno branje, prijetne prvomajske praznike ter lep maj, za mnoge najlepši mesec v letu. ¦ Kazalo Pokaži kaj znaš! .................................................. 19 Veliki intervju z dr. Zdravkom Maričem ............... 22 Slovenci gojimo čebelarsko tradicijo .................... 25 Po poteh ustvarjanja Toneta Kralja ...................... 28 Futsal klub Dobrepolje do naslova državnega prvaka ............................ 33 Poročilo z 11. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje V četrtek, 21. 4., je v sejni sobi občinske zgradbe potekala 11. redna seja Občinskega sveta Občine Dobrepolje. Udeležilo se je je 10 svetnikov, vodstvo občine (g. župan Janez Pavlin, tajnik občinske uprave, g. Zvonko Gosar, poslovni sekretar) in vabljeni gostje. Bojan Novak Svetniki so imeli na dnevnem redu 13 točk. Med drugim so sprejeli sklep o določitvi cen za komunalne prispevke, sklep o merilih uporabe in oblikovanja cen za najem športnih objektov v obči­ni in končno poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Nadalje so se seznanili z nameni Po­šte Slovenije, ki hoče spremeniti status obeh pošt v občini, vendar so svetniki oblikovali nasprotno mnenje (želijo, da status obeh pošt ostane nespreme­njen). Najbolj pereča točka je bila obrav­nava poročila nadzornega odbora ob­čine za leto 2014. V njem so odkrili kar nekaj nedoslednosti in nepravilnosti. Svetniki so se najdlje zadržali pri po­slovnem odnosu med Občino Dobre­polje in družbo KPL d. d., ki upravlja kamnolom v Predstrugah. S sklepom je bilo občinski upravi naloženo, da takoj odpravi dolg iz preteklosti in najde na­čin, da pride do manjkajočih sredstev, ki jih dolguje družba KPL. Župan je svetnikom predstavil, kako napredujejo planirana dela v občini. Dotaknil se je priprave občinskega prostorskega načrta, priprave pogod­be za suhokranjski vodovod, težav s ponikovsko čistilno napravo in priprav na izvedbo širokopasovne povezave (optika) v vaseh Predstruge, Cesta in Zdenska vas. Predvidoma naj bi Pred­struge po besedah župana dobile op­tično povezavo do konca maja, drugi dve vasi pa do konca leta. Priprava dokumentacije za začetek gradnje vrtca je v sklepni fazi. V me­secu maju bo sklicana izredna seja občinskega sveta, kjer se bo odločilo o pripravljeni varianti gradnje v jav­no-zasebnem partnerstvu. Istočasno se pripravlja tudi razpis za investicijo v gradnjo nove kotlovnice pri šoli na Vidmu. Nekaj svetnikov je izrazilo vprašanja in pobude. Jožeta Prijatelja je zanimalo, zakaj se po izgradnji vodovoda do dveh hiš v Kompoljah cesta ni uredila. Želel je, da se popravi podrta luč v Kompo­ljah. Zanimalo pa ga je tudi, kakšen je bil občinski strošek priprave Pravilnika o merilih uporabe in oblikovanja cen za najem športnih objektov v občini Dobrepolje (zunanja strokovnjakinja). Judita Oblak je želela, da se izvede tisto, kar je bilo sprejeto že na prejšnjih sejah, ker se nekatere pobude ponavljajo, a ostanejo neuresničene. Tina Kadunc je želela, da se resno pri­stopi k projektu podelitve koncesije za izvajanje fizioterapije v naši občini. Kot predsednica izdajateljskega sveta časo­pisa Naš kraj se je javno zahvalila gospe Mojci Kebelj za osemletno uredniško delo, obenem pa zaželela novemu ure­dniku vse dobro pri vodenju. Marko Marolt je ponovil svojo pobudo za postavitev javne razsvetljave na Vidmu (od Krajčka do PC Ratike). Prav tako je ponovno opozoril na udore požiralnikov v Krajčkovi dolini in prosil za sanacijo. Mira Grm je želela, da se izboljša jav­na razsvetljava v delu Kompolj, obenem pa jo je zanimal vpogled v plačilne liste knjižničark. Pod točko Razno je župan svetnike obvestil, da je dan pred sejo pogorela delavnica v Zdenski vasi. Svetniki so se strinjali, da Mizarstvu Jakič iz postavke za pomoči ob nesrečah namenijo 2.000 evrov, zato so kar na seji oblikovali in sprejeli tak sklep, ki bo to omogočil. ¦ Občina Dobrepolje Občinska uprava Uradne ure Ponedeljek : 08.00 - 11.00, 12.00 - 14.30 Sreda: 08.00 - 11.00, 12.00 - 17.00 Petek : 08.00 - 11.00, 12.00 - 13.00 Predstavitev projekta »Obvladovanje kostno-mišičnih bolezni in poškodb pri delu v obrtnih dejavnostih« na OOZ Grosuplje Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje (OOZ Grosuplje) je skupaj z Obrtno zbornico Slovenije (OZS) že v letu 2015 pristopila k projektu »Obvladovanje kostno-mišičnih bolezni in poškodb pri delu v obrtnih dejavnostih«, katerega izvajanje je omogočil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarova­nje Slovenije so namreč kostno-mišične bolezni v Sloveniji glavni vzrok za nastanek delovne invalidnosti, obenem pa je to tudi najpogostejši vzrok, zaradi katerega slovenski delavci odhajajo na bolniški dopust. Zaradi tega je ukrepanje na me­stih, kjer ta stanja lahko nastanejo, in mestih, kjer prihaja do najpogostejših okvar zdravja, nujno. Osnovni namen projekta je bil ozavestiti tako delodajalce kot zaposlene o kostno-mi­šičnih bolezni ter jih izobraziti, kako lahko na preprost način pripomorejo k zmanjšanju nesreč pri delu in zmanjšanju bol­niškega dopusta. V okviru projekta je OOZ Grosuplje v Domu obrtnikov v Grosupljem izvedla dva brezplačna dogodka. V torek, 15. 3. 2016, smo organizirali promocijski dogodek, poimenovan DAN ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH. Na dogodku smo udele­ženci, zbralo se nas je 15, izvedeli, kaj predstavlja nevarnost za nastanek poškodb in nastanek kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu in kako jih lahko sami obvladujemo in preprečujemo. Predaval nam je Miran Irenej, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir prehrane in živilstva ter kondicijski trener v vadbenem studiu OZ. V prvem delu pred­stavitve je predavatelj poudaril pomen dobre psihofizične kondicije ter primerne telesne teže. Prisotni smo predstavili specifiko svojih delovnih mest, ponavljajoče se gibe in posle­dice za hrbtenico in sklepe, predavatelj pa nam je na osnovi slišanega vsakemu posebej skušal podati konkretne praktične nasvete, kako preprečiti nastanek kostno-mišičnih bolezni. V drugem delu predavanja je predavatelj predstavil primere do­bre prakse, pokazal nam je, kako pravilno premikati bremena, V torek, 12. 4. 2016, pa smo na brezplačno delavnico v Domu obrtnikov povabili g. Rada Ribiča, docenta Šole za evolutivno na­turopatijo v Novi Gorici, predavatelja in terapevta APM in CEPMT. Predavatelj nam je predstavil delovanje človeškega telesa, osnovne psihofizične vzroke in posledice, ki jih povzročajo različna kostno­mišična obolenja. Skozi praktično delavnico smo udeleženci aktiv­no sodelovali pri dejavnostih za preprečevanje ali lajšanje kostno­mišičnih obolenj ter spoznali načine za zagotavljanje optimalnega delovanja lastnega telesa. Po delavnici si je predavatelj vzel še čas za individualno posvetovanje in preglede, po katerih se je marsi­kateri od nas resno zamislil glede svojega psihofizičnega zdravja. Na obeh dogodkih smo z namenom ozaveščanja udeležencem delili tudi knjižico »Kratke smernice o zmanjševanju kostno-mi­šičnih obolenj ter preprečevanju nastanka poškodb pri delu«. ¦ UDELEŽITE SE IZOBRAŽEVANJ IN USPOSABLJANJ NA OBMOČNI OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNICI GROSUPLJE Na OOZ Grosuplje bomo tudi v letu 2016 izvedli številna izobraževanja in usposabljanja. Vabljeni tudi dobrepoljski obrtniki in podjetniki, vaša udeležba je subvencionirana s strani Občine Dobrepolje. Letos bomo pridobivali poslovna (Preoblikovanje s. p. v d. o. o., Spremembe ZGD-ja, Internetno trženje ipd.) in računalniška znanja (Autocad), se učili tujih jezikov (angleščina, nemščina), organizirali poslovna srečanja ipd. Podroben seznam izobraževalnih vsebin je objavljen na spletni strani OOZ Grosuplje, www.ooz-grosuplje.si. Vabljeni. Želite izdelke in storitve svojega podjetja predstaviti na letošnjem 49. mednarodnem obrtnem sejmu (MOS-u) v Celju 13.–18. 9. 2016? Stopite v stik z OOZ Grosuplje. Rok za prijave: konec aprila. za konec pa smo izvedli še nekaj demonstracijskih vaj. Spoštovani, Spoštovani člani OOZ Grosuplje, udeležite se kakšnega izmed številnih zanimivih dogodkov oz. izkoristite katero od ugodnosti, ki vam pripadajo kot članom OOZ Grosuplje oz. OZS. Preverite delovni čas pisarne OOZ Grosuplje med prvomajskimi prazniki. Drugače pa se ponovno začenjajo številna izobraževanja na OOZ Grosuplje, ki so za vas, člane OOZ Grosuplje, povsem brezplačna. Maja gremo v Beograd na sejem tehnike, zbiramo prijave za septembrski MOS v Celju. Podrobneje v nadaljevanju, če pa imate kakšno vprašanje, predlog, kritiko, morda celo pohvalo, smo vam na voljo preko spodnjih stikov. Veseli bomo vašega odziva. Vse novice so objavljene tudi na naši spletni strani, spremljate pa nas lahko tudi na Facebooku! v okviru priprav na regijski obisk Vlade RS v osrednjeslovenski regiji, ki bo na začetku maja, je v petek, 8. aprila, na Brezovici potekal sestanek vladnih predstavnikov z lokalno skupnostjo (z župani, gospodarstveniki, razvojnimi institucijami in predstavniki nevladnih organizacij v regiji). Na sestanku so se pogovarjali o odprtih vprašanjih in ključnih razvojnih izzivih v regiji oz. v po­sameznih občinah. Med drugim so to: dostop do evropskih sredstev, trajnost in mobilnost v regiji, turizem, prostorsko načrtovanje in razvoj, temelječ na znanju in sodelovanju. Predstavniki večine občin so ob tem opozorili tudi na ukrepe za zagotovitev večje poplavne varnosti na tem področju. Gre sicer za najrazvitejšo regijo v Sloveniji, ki ustvari 36 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvo­da. Vendar ravno raznolikost 26 občin, ki jo sestavljajo, predstavlja velike izzive enakomernega, trajnega razvoja. Prijazen pozdrav, REPUBLIKA SLOVENIJA, URAD VLADE ZA KOMUNICIRANJE JAVNI RAZPIS garancij za bančne kredite mikro malim in srednje velikim podjetjem v okviru Regijske garancijske sheme v osrednjeslovenski regiji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom obja­vila Javni razpis za bančne kredite oziroma dodeljevanje garancij, namenjenih gospodarskim subjektom, ki delujejo in vlagajo na ob­močju občin statistične regije Osrednja Slovenija. Statistična regija obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Do­brova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Hor­jul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, MO Ljubljana, Logatec, Log -Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Na razpis se lahko prijavijo mikro, male in srednje velike go­spodarske družbe, samostojni podjetniki ter zadruge, ki ima­jo sedež podjetja ali njegov registriran del (poslovno enoto) na upravičenem območju in so na dan oddaje vloge registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah ali po Zakonu o zadrugah, oziro­ma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost vpisano v drug ustrezen register. Upravičeni prijavitelji so tudi socialna podjetja, ki so status socialnega podjetja pridobila po Zakonu o socialnem podjetništvu in ustrezajo predhodnim določbam tega odstavka. Iz garancijskega sklada se bodo izdajale garancije v višini 50 % vrednosti kredita, preostalo polovico kredita pa zavaruje banka po svojih pogojih. Najvišji znesek kredita je lahko do 150.000 EUR, najvišji znesek odprtih garanciji na upravičenca pa do 120.000 EUR. Predmet prijavljenega projekta so naložbe v opred­metena in neopredmetena osnovna sredstva in obratni stroški v povezavi s prijavljenim projektom, vendar največ 20 % vrednosti kredita. Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem listu RS (8. 4. 2016) do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5. 2018. Vloge (obrazce in priloge) je treba poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslovu RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Javni razpis je objavljen na: http://www.rralur.si/sl/projekti/regij­ska-garancijska-shema-v-osrednjeslovenski-regiji V času odprtja razpisa se lahko za dodatne informacije obr­nete na RRA LUR , tel. št.: 01 306 1902 oziroma na e-naslov : roman.medved@ljubljana.si. ¦ RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje Tel. 01 781 16 30, faks 01 781 16 31, GSM 051 380 351 e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si spletna stran: www.grosuplje.ozrk.si ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK IN ŠOLARJEV NA DEBELEM RTIČU OD 19. 7. DO 28. 7. 2016, KOLONIJA OTROK IN ŠOLARJEV NA DEBELEM RTIČU OD 19. 7. DO 25. 7. 2016 IN SAMOPLAČNIŠKO LETOVANJE 1. Zdravstveno letovanje Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Grosuplje organizira devetdnevno zdravstveno letovanje otrok in šolarjev od 5. do 19. leta starosti v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič v času od 19. 7. DO 28. 7. 2016. Doplačilo staršev za zdravstveno letovanje letos znaša 90 €. Zdravstveno letovanje sofinancirajo Zavod za zdravstveno zavaro­vanje Slovenije, Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter starši. ZZZS določa, da se zdravstvenega letovanja lahko ude­ležijo le tisti otroci in šolarji, stari od pet do devetnajst let, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (več kot dvakrat v času od preteklega razpisa – 31. 12. 2014) ali so bili pogosteje bolni (dva in več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa – 31. 12. 2014). ZZZS nam je odobril 102 mesti za otroke našega območja, to je predvidoma 14 otrok iz občine Dobrepolje, 40 otrok iz občine Grosuplje in 48 otrok iz občine Ivančna Gorica. 2. Kolonija Za otroke iz socialno šibkejših družin brez zdravstvene indikaci­je (ki niso bili več kot dvakrat bolni) pa s sofinanciranjem občin pripravljamo šestdnevno kolonijo, ki bo potekala od 19. 7. DO 25. 7. 2016 tudi na Debelem rtiču. Na voljo je 84 mest, 12 za otroke iz občine Dobrepolje, 33 iz občine Grosuplje in 39 iz občine Ivančna Gorica. Prispevek staršev za kolonijo bo 90,00 €. Na prijavnici za kolonijo morajo starši navesti odstotek neto povprečne mesečne plače, ki ga prepišejo z odločbe CSD-ja o otroškem dodatku. 3. Samoplačniška kolonija Prav tako organiziramo na Debelem rtiču samoplačniško kolo­nijo za šest dni (270,00 €) ali devet dni (390,00 €), ki jo starši ali skrbniki glede na boljše finančno stanje plačajo sami v celoti. Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi v vseh šo­lah našega območja, v otroških ambulantah v Grosupljem, Ivanč­ni Gorici in Dobrepolju, na sedežu RKS – OZ Grosuplje ali na naši spletni strani: http://www.grosuplje.ozrk.si, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti čitljivo izpolnjene in pod­pisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na RKS – OZ Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 6. 5. 2016. Cena letovanja vključuje stroške polnega penziona (pet obrokov dnevno), prevoza, programa, zdravstvene oskrbe, pedagoško­vzgojnega vodenja in kolektivnega zavarovanja. Če zaradi slabih socialnih razmer prispevka staršev 90 € ne morete plačati v ce­loti, vseeno izpolnite prijavnico, ki ji dodajte prošnjo za znižano plačilo, kjer kratko obrazložite razloge, zakaj je ta znesek za vas previsok. Na osnovi vašega zaprosila s priloženo kopijo odločbe o denarni socialni pomoči oziroma priporočila centra za social-no delo ali svetovalne službe v otrokovi osnovni šoli pa bomo ta znesek s pomočjo donatorjev znižali. Otroci, ki jim bo odobreno zdravstveno letovanje ali kolonija, bodo dobili na dom položnice v juniju, prispevek staršev pa bo treba poravnati do 3. 7. 2016. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 01/7811-630 ali 051/380-351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@ozrks.si. Anica Smrekar, sekretarka RKS – OZ Grosuplje Franc Horvat, predsednik RKS – OZ Grosuplje RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA ZDRAVSVENEM LETOVANJU IN KOLONIJI OTROK NA DEBELEM RTIČU Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Grosuplje organizira devetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču v času od 19. 7. do 28. 7. 2016 in šestdnevno kolonijo od 19. 7. do 25. 7. 2016. Za vodenje skupin otrok v starosti od 5 do 19 let vabimo k so­delovanju prostovoljce/ke. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - starost najmanj 20 let, - študentje in diplomanti pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri, - izkušnje pri delu z otroki in - znanje osnovnih plavalnih veščin. Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2016 na naslov : RKS – Območ­no združenje Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si, dodatne informacije pa na tel. št. 781 16 30 ali 051 380 351. Franc Horvat, predsednik RKS - OZ Grosuplje Vseslovenska humanitarna akcija »Lepo je deliti 2016« Ljubljana, 12. aprila 2015 - Rdeči križ Slovenije, skupaj s 56 območnimi organizacijami RKS, letos že šestič zapored organizira vseslovensko humanitarno akcijo “Lepo je deliti”, namenjeno zbiranju prostovoljnih finančnih prispevkov za dodatne prehranske pakete, ki pomagajo lajšati stiske mnogim posameznikom in družinam. Rdeči križ Slovenije Kriza je že pred leti globoko zarezala v mnoga življenja in veliko posamezni­kov ter družin v naši soseščini potrebuje pomoč za lajšanje stisk. Zato se z akcijo “Lepo je deliti” ponovno obračamo na vse, ki so jim po svojih močeh pripra­vljeni pomagati. » Dobrosrčnost skoraj 50.000 daro­valcev smo doslej delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočili nakup 64.890 dodatnih prehranskih paketov s kar 649 tonami prehranskih izdelkov in 195 tonami pralnega praška. S tem smo pomagali številnim družinam in posa­meznikom v stiski,« pravi generalna se­kretarka RKS Renata Brunskole. Vseslovenska humanitarna akcija “Lepo je deliti 2016” bo potekala od 12. 4. do 15. 5. 2016, njen cilj pa je zbrati čim več sredstev za dodatne prehranske pa­kete za pomoč družinam in posamezni­kom v stiski. V okviru akcije bodo fizične in pravne osebe iz zbirke podatkov Rde­čega križa Slovenije v naslednjih dneh prejele pismo s predstavitvijo akcije in prošnjo za prostovoljni prispevek. "Vsakdo od nas se v življenju kdaj znajde v situaciji, ki ji sam ni kos. Kot športnik vem, kako dobrodošla sta ta­krat vsakršna spodbuda in pomoč. S sodelovanjem v akciji 'Lepo je deliti' lahko pomagamo marsikateri družini in posamezniku prebroditi najhujše in jim hkrati sporočamo, da v stiski niso sami. Verjamem, da je med nami veliko takih, ki so pripravljeni deliti, in da s skupni­mi močmi lahko ogromno naredimo," v podporo akciji pravi Miran Stanovnik, znan slovenski športnik in župan občine Log - Dragomer. Akcijo podpirajo tudi Telekom Slo­venije, Simobil, Debitel, Izimobil, T-2 in Telemach z brezplačnim SMS-storitva­mi, večina bank in Pošta Slovenije, ki za prostovoljne prispevke ne bodo obraču­navali provizije, ter seveda različni me­diji, ki so za akcijo namenili brezplačni oglasni prostor. Darovalci lahko prispevajo z UPN- o b razcem na ra čun številka 03100 1111112208, sklic 96837, pošljejo SMS z besedo SKUPAJ na številko 1919 in pri­spevajo 1 € ali pošljejo SMS z besedo SKUPAJ5 na številko 1919 in prispevajo 5 €. Vsem darovalcem se Rdeči križ Slo­venije vnaprej zahvaljuje za podporo pri zagotavljanju dodatnih prehranskih paketov. ¦ Delo in organizacija KORK Dobrepolje v letu 2016 Na zboru Krajevne organizacije Rdečega križa Dobrepolje februarja smo sprejeli poročilo o delu v letu 2015 in program dela za leto 2016. V zastavljenem planu so delitev humanitarne pomoči, zbiranje in evidentiranje prošenj na terenu, srečanja in obiski starejših, organizacija različne pomoči za socialno ogrožene otroke in pomoč pri nesrečah. Zora Korošec-Koruza, tajnica, za KORK Dobrepolje Prostovoljci naj bi pridobili dodatna zna­nja za informiranje in psihosocialno po­moč ljudem v stiski. Zato v delo KORK še posebej vabimo mlajše ali strokovno bolj podkovane občane. Pri delu v kra­jevni organizaciji je zelo pomembno tudi to, da prostovoljci poznajo teren, ljudi in so zato njihove akcije lahko hitrejše in uspešnejše. Na zboru smo opravili tudi redne vo­litve članov KORK, za predsednika je bil ponovno izvoljen Peter Koritnik, za taj­nico Zora Korošec-Koruza, mesto bla­gajničarke pa je od gospe Marije Tegel prevzela Jožica Omahen. Ob tej priložnosti moramo spomniti na posebno vlogo gospe Marije (Mete) TEGEL pri delu in uspešnosti naše kra­jevne organizacije v zadnjih nekaj letih. Bila je zelo aktivna predsednica in bla­gajničarka KORK Dobrepolje in to ob največjih preizkušnjah. V času več zapo­rednih poplav so se pokazale ne samo njena velika volja za delo, ampak tudi njene zelo dobre organizacijske sposob­nosti. Vedno je znala prav pristopiti do ljudi, ni ji bilo žal časa in poti, vzpostavila je zelo dobro sodelovanje z matično or­ganizacijo RK, z drugimi društvi v občini in širše, z občinskimi službami. Izbrskala je poti in sredstva, da je bil zastavljeni cilj dosežen. Ob prevzemu vodenja društva upoko­jencev se tudi tam že pozna njena ener­gija. Ob naši zahvali za delo v KORK Do­brepolje ji želimo novih uspehov. Vemo, da bo še vedno dobra prostovoljka RK, hodili bomo k njej po nasvete, saj ne zna reči »ne«, kadar gre za pravi namen. Tudi zaradi nje ljudje še vedno prijazno spre­jemajo naše obiske, pomagajo po svojih močeh in s tem pokažejo, da nam zaupa­jo in verjamejo v naše poslanstvo. Njeno uspešno delo je bilo opaženo tudi širše, na zadnjem volilnem zboru članov RKS – Območnega združenja Gro­suplje, 17. marca letos je za dolgoletno predano sodelovanje prejela priznanje Rdečega križa Slovenije. ČESTITAMO! In hvala v imenu naših prostovoljcev in ver­jetno lahko rečemo tudi v imenu vseh, ki so z njo in njenim delom bili deležni kakršne koli pomoči v stiski. ¦ Poročilo delovanja Šolskega sklada JVIZ OŠ Dobrepolje v letu 2015 V letu 2015 je bilo vključevanje Šolskega sklada JVIZ OŠ Dobrepolje v dejavnosti že zelo intenzivno. Dobro se je zavedati, da se vzgojitelji in učitelji skupaj z ravnateljem trudijo spodbujati otroke k razvoju in k potrjevanju tega, kar so, kar pa pogosto presega samo podano znanje. Marko Ahačevčič, predsednik Šolskega sklada JVIZ OŠ Dobrepolje, foto: Jernej Stare Skupaj podpirajmo napore, ki se vlagajo v otroke v vrtcu in v šoli. Namen sklada: - pomoč socialno šibkim učencem, - raziskovalna dejavnost na šoli, - pomoč nadarjenim učencem po posa­meznih področjih in - financiranje dejavnosti, ki niso sesta­vina izobraževalnega programa oziro­ma se ne financirajo iz javnih sredstev (izleti, tabori, udeležba na tekmova­njih, lutkovne in gledališke predstave, okrogle mize …), da bi bile dostopne čim večjemu številu učencev, -nakup nadstandardne opreme (didak­tična sredstva in pripomočki, različna igrala, avdio-video oprema), -zviševanje standarda pouka in podob­no. Spodaj je podano finančno poročilo šolskega sklada za leto 2015, ki so ga pri­pravili na šoli. V nadaljevanju bom pou­daril le nekaj področij, ki se razvijajo pri delovanju šole in vrtca. Prepoznavnost, da je treba podpreti dejavnosti na šoli, se širi predvsem z ak­tivnostmi, ki jih pripravljajo otroci bodisi na prireditvah, kjer se zbira prispevke za namene delovanja, bodisi pa tudi v po­vezavi z dogodki, kjer zbrana sredstva pripomorejo k premiku na boljše. V letu 2015 so bila sredstva zbrana tudi na pro­slavah. Otroci so skupaj z učitelji pripra­vili zelo posrečen plakat in izdelali mesto za prostovoljne prispevke. Organizirani so bili bazarji, kjer so obiskovalci lahko videli resnično lepo oblikovane izdelke. Pokazalo se je tudi dobro sodelovanje med starši in vzgoji­telji ter svetom staršev. Pri pridobivanju sredstev se je ponovno potrdila sposob­nost ravnatelja g. Ivana Grandovca, ki se je uspel dogovoriti z donatorji za pokri­vanje materialnih stroškov. Poslane so bile prošnje za donacije več kot 200 osebam, ki opravljajo dejav­nosti vsaj v naši občini. Zahvaljujemo se podjetnikom, ki so v letu 2015 velikodu­šno pripomogli k zbranim sredstvom. Njihova imena navajamo pod finančnim poročilom. Zahvaljujemo se vsakemu posamezni­ku, ki je prispeval dar. Posebej se zahva­ljujemo g. Slavku Pajntarju, ki je zbrane prispevke predhodne zime, na sedaj že prepoznavni stojnici, daroval za namen sklada. Darovi so namenjeni otrokom, njiho­vemu razvoju, spodbujanju k novim zna­njem, za lajšanje stisk in za potrjevanje talentov. Pri porabi sredstev so bili planirani odtoki za namen nakupa šolskih rekvizi­tov in za izdelavo obutve folklorne sku-pine. Oba programa se izvajata v prvem trimesečju leta 2016, zaradi ugodnejših pogojev pri nakupu. Finančno poročilo šolskega sklada v letu 2015 Za šolski sklad je bilo od 1. 1. 2015 do 31.12. 2015 nakazano 6.310,30 EUR s stra­ni staršev in podjetij ter bazarja. Ostanek sredstev iz leta 2014 pa je 1.384,25 EUR. Skupaj zbrana sredstva so torej v višini 7.694,55 EUR. Porabljena sredstva v vi­šini 108,81 EUR so bila dana kot pomoč trem učencem za vstopnice in prevoz. Stanje sredstev na ŠOLSKEM SKLADU na dan 31. 12. 2015 je 7.585,74 EUR. V nadaljevanju so prikazana zbrana sred­stva ločeno za vrtec in šolo. VRTEC PRIHODKI Znesek Prenos iz leta 2014 483,00 Donacija — bazar 1.076,75 Donacija — starši (4) 105,00 SKUPAJ PRIHODKI 1.664,75 SKUPAJ ODHODKI 0 STANJE 1.664,75 ŠOLA PRIHODKI Znesek Prenos iz leta 2014 901,25 Donacija — proslava Videm 391,00 Donacija — proslava Struge 162,50 Donacija — bazar Kompolje 360,25 Donacija — podjetje (8) 2.763,00 Donacija — starši (27) 1.451,80 SKUPAJ PRIHODKI 6.029,80 ODHODKI Pomoč učencem (3) 108,81 SKUPAJ ODHODKI 108,81 STANJE 5.920,99 STANJE VRTEC IN ŠOLA 7.585,74 * Številke v oklepajih pomenijo število darovalcev. Delovanje Šolskega sklada JVIZ OŠ Dobrepolje v letu 2016 Za leto 2016 je pripravljen načrt poslova­nja, ki je objavljen na spletni strani šole. K planu je dal soglasje tudi svet staršev na februarski seji. Zahvaljujemo se vsakemu, ki je v tem času že prispeval v šolski sklad in s tem podprl prizadevanje k spreminjanju na bolje. Zahvaljujemo se pobudi g. Antona Grandovca (Avtoprevozništvo Anton Grandovec s. p.), da sta skupaj z družbo Trgojan d. o. o. darovala sredstva od od­stopljenega blaga. Predvideni izdatki v letu 2016 so nasle­dnji: Do sedaj je bilo izvedeno naslednje: V decembru 2015 se je izvedel bazar z namenom, da bo s pridobljenimi sredstvi vsem otrokom omogočeno bivanje v vrtcu v naravi. Starši so lahko ob prijavnicah za bivanje v naravi vzeli tudi obrazec za mo­žno sofinanciranje bivanja na Pokljuki. Omogočeno je bivanje za vseh šest otrok, za katere je bila izražena želja. Sklad je prispeval za ta namen znesek 642 EUR. Namen: Obrazložitev 1 Pomoč socialno šibkim 1.350 300 EUR za nepredvidene primere 500 EUR za vrtec (Pokljuka) 550 EUR za financiranje Debelega rtiča trem otrokom 180 EUR, ekskurzije 210 EUR, predstave 120 EUR 2. raziskovalna dejavnost na šoli 400 200 EUR za podporo »varni na internetu safe.si« 200 EUR za ekodan planetarij 3. pomoč nadarjenim 300 300 EUR za nadarjene učence – ekskurzije, obisk tečajev 4. financiranje dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa 900 500 EUR za folkloro (čevlji, obleke) 400 EUR za intenzivne vaje otroškega pevskega zbora (približno 35 otrok) 5. nakup nadstandardne opreme 200 200 EUR za nakup plavalnih pripomočkov 6. zviševanje standarda pouka in podobno 500 300 EUR za tečaj tujega jezika 200 EUR za nakup knjig po seznamu g. Kalana Za namen ekodneva planetarij v apri­lu je namenjenih 200 EUR. Planetarij po pričakovanjih obišče več kot 200 učencev tako s centralne šole kot podružničnih šol. S tem prispevkom bo znižano breme prispevkov otrok. Z veseljem sporočamo, da so bili za namen razvoja folklornih dejavnosti v letu 2016 kupljeni posebni ročno izdela­ni čevlji. Sklad je prispeval za ta namen predvidenih 500 EUR. V letu 2016 je bil izveden že težko pri­čakovan nakup plavalnih pripomočkov. Sklad je prispeval za ta namen znesek 200 EUR. Vsakdo je lahko nagovorjen, da če pozna tudi otroke, ki bi potrebovali po­moč, ali pozna dobro priložnost pri ra­zvoju otrok, naj to deli bodisi v šoli ali vrtcu bodisi preko katerega koli člana UO sklada. Razume se, da vsak na svojevrsten način pomaga in je po svoje nagovor­jen. Delovanje sklada mora nedvomno slediti programom, ki jih pripravljajo na naši šoli. V iskanju dobrega za otroke je prav, da se vključimo; gre le za rast otrok v naši občini. V imenu učencev, učiteljev, vzgojite­ljev in staršev JVIZ OŠ Dobrepolje se vam najlepše zahvaljujemo za zaupanje. Navajamo TRR račun sklada: Številka podračuna sklada: 012206030648665 Sklic za nakazilo za matično šolo: 299999 Sklic za nakazilo za vrtec Ringaraja: 299998 Sklic za nakazilo za PŠ Struge: 299997 Sklic za nakazilo za PŠ Kompolje: 299996 V letu 2015 je bila dodana spletna stran šolskega sklada, kjer se objavljajo dokumenti delovanja šolskega sklada : h t tp://www.os dobr ep olj e .s i/s ols k i­sklad/. Šolski sklad ima od leta 2015 tudi svoj spletni naslov : sklad.os-dobrepolje@gu­est.arnes.si. ¦ Seznam donatorjev v letu 2015, ki opravljajo dejavnost : ALOJZIJ NOSE s. p., AVTOPREVOZNIŠTVO ANTON GRANDOVEC s. p., KANAL d. o. o., KLIMA BLATNIK, JOŽE BLATNIK s. p., MIX Trade trgovina d. o. o., RAPRO, d. o. o., VCI d. o. o., VIDIC SREČKO s. p. Hvala vam za podporo! Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2016/2017 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej predme­tnik www.gsg.si). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in me­lodičnih motivov, razvitost glasbenega spo­mina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Sprejemni preizkusi za šolsko leto 2016/2017 bodo potekali v soboto, 21. in 28. maja 2016, od 9. do 13. ure na naslednjih po­družnicah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Par­tizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 34, 1312 Videm - Dobrepolje, • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jur­čiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, • Škofljica: Osnovna šola Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna. O rezultatih sprejemnih preizkusov in da­tumu vpisa bodo starši kandidata/-ke pisno obveščeni na domači naslov. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni treba opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preiz­kusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšol­ske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani ko­nec avgusta (www.gsg.si). Glasbena šola Grosuplje vabi k vpisu Nezadržno se bližajo sprejemni preizkusi za vpis otrok v Glasbeno šolo Grosuplje. Potekali bodo zadnji dve soboti v mesecu maju, 21. 5. in 28. 5. 2016, od 9. do 13. ure, na vseh enotah glasbene šole, torej tudi na Vidmu v prostorih glasbene šole v Jakličevem domu. Jaka Ahačevčič, foto: Tamino Petelinšek Prednost pri vpisu bodo imeli deficitarni inštrumenti, kot so klarinet, sakso­fon, trobenta, pozavna, rog in tuba, možen bo tudi vpis za druge inštrumen­te (flavta, violina, kitara, harmonika in klavir) in v glasbeno pripravnico. Učitelji GŠ Grosuplje želimo otroke in starše spodbuditi, da razmislijo o vpisu in pridejo na sprejemne preizkuse. Znano je, da ima glasba močan vpliv na pozitiven razvoj človeške osebnosti. Vpliva na človekov celostni in uravnotežen socialni, miselni in psihomotorični razvoj. Zato v glasbeni šoli verjamemo, da bi se moralo čim več otrok vsaj določeno obdobje ukvarjati z glasbo. Zadnje raziskave kažejo, da izpostavljenost in ukvarjanje z glasbo v otro­štvu ugodno vplivata na otrokov razvoj branja, inteligence (IQ), spomina in ustvarjalnosti. Učenje igranja na glasbeni inštrument ima močan pozitiven vpliv na razvoj otrokove discipline, vztrajnosti in potrpežljivosti. Za obvladanje inštrumenta je res potrebne ogromno vaje nekje med šti­rimi stenami in večinoma so rezultati v veliki meri odvisni od posameznega učenca. Vendarle pouk in delo v glasbeni šoli ne potekata samo v učilnici. Velik del predstavljajo vaje v manjših, t. i. komornih skupinah in orkestrih, kar se spodbudno odraža v razvoju socialnih veščin. K rasti samozavesti otroka poleg vsega prej opisanega pripomorejo tudi številni javni nastopi, s katerimi imajo učenci običajno pozitivne izkušnje, a tudi morebitna nega­tivna doživetja poskušamo skupaj obrniti v pozitivno motivacijo. Če vas zanima več o delu in aktualnem dogajanju v GŠ Grosuplje, ste vljudno vabljeni k ogledu spletne strani, je na naslovu www.gsg.si, ali spre­mljanju Facebook profila šole. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj zapisov naših mladih glasbenih talentov, ki smo jih povprašali, kaj jim glasbena šola pomeni in zakaj jo radi obiskujejo. V glasbeno šolo rad hodim zato, da spo­znavam nove tone, nižaje, celinke, osminke in četrtinke. Že ko sem bil majhen, sem rad poslušal glasbo. Godbe imam najraje in jih gledam, kolikor časa lahko. V godbi najraje poslušam trobento, pozavno, bas, saksofon in bobne. Naslednje leto bom igral sakso­fon. (Aleks, kljunasta flavta) V glasbeno šolo rad hodim, ker je zabav­no in ker bi se rad naučil igrati na klarinet in ker se naučim novih not in pesmi. (Maks, klarinet) V glasbeno šolo hodim rad zato, da bom lahko kdaj igral v orkestru. Klarinet sem iz­bral zato, ker je zelo zanimiv in zame nekaj posebnega. (Luka, klarinet) Rada hodim v glasbeno šolo, ker imam rada glasbo in ker zelo rada igram pesmice. (Patricija, kljunasta flavta) V glasbeno šolo rada hodim zato, ker imam rada glasbo. Rada bi se naučila igrati flavto in kasneje klavir. Da bom pri igra­nju uspešna, bom vadila. (Eva, kljunasta flavta) V glasbeno šolo rada hodim, ker se želim naučiti igrati na inštrument. Rada grem tudi zato, ker se z učiteljem dobro razume­va. Tudi pri teoriji se veliko naučim in se dobro počutim. (Nastja, kljunasta flavta) V glasbeno šolo rada hodim, ker se želim naučiti igranja prečne flavte. Pri tem mi bo v pomoč tudi teorija, ki vse bolj podrobno razloži in mi tudi veliko pomeni in poma­ga. Imam tudi nasvet za vse tiste, ki hodijo v glasbeno šolo, da naj razmišljajo z glavo in predvsem s svojim srcem. Tistim, ki ne hodijo v glasbeno šolo, pa svetujem, da se prijavijo in se mogoče kaj podučijo. (Rebe­ka, prečna flavta) Saksofon rad igram, ker ima lep zvok in je lepe barve. (Anže, saksofon) ¦ Svirél 2016 Pomlad v glasbene šole prinaša mednarodno tekmovanje Svirél, ki vsako leto poteka v marcu in aprilu na različnih lokacijah primorsko-goriške regije. Udeležili so se ga tudi učenke in učenci naše glasbene šole. Rezul­tati? Več kot odlični! VIOLINA mentorica Polona Udovič Furlan, klavirska spremljava Eva Sotelšek: • Sara Jernejčič (kategorija B): 90,5 točke in srebrno priznanje • Mirjam Zvonar (kategorija C): 91 točk in srebrno priznanje • Gašper Kastelic (kategorija D): 91 točk in srebrno priznanje • Ela Kunc (kategorija E): 92 točk in srebrno priznanje mentorica Viktorija Šušteršič Smrekar, klavirska spremljava Eva Sotelšek: • Klara Maver (kategorija B): 88 točk in bronasto priznanje mentorica Petra Stane, klavirska spremljava Eva Sotelšek: • Brina Strnad (kategorija A): 89 točk in bronasto priznanje mentorica Eva Pal, klavirska spremljava Eva Sotelšek: • Katarina Grum (kategorija D): 85 točk in bronasto priznanje mentorica Špela Janša, klavirska spremljava Eva Sotelšek: • Brina Dolores Omahen (kategorija D): 92 točk in srebrno priznanje • Jure Malovrh (kategorija D): 86 točk in bronasto priznanje VIOLONČELO mentorica Tamara Đorđević, klavirska spremljava Evelin Legović: • Ivana Šifrar (kategorija A): 93 točk in srebrno priznanje • Urška Hren (kategorija B): 92,5 točke in srebrno priznanje TROBENTA mentor Robert Petrič, klavirska spremljava Evelin Legović: • Jure Bavdek (kategorija B): 89 točk in bronasto priznanje KLJUNASTA FLAVTA mentorica Suzana Paternost Žužek, klavirska spremljava Kristina Arnič: • Zala Kramar (kategorija C): 95 točk in zlato priznanje Vsem učencem, učiteljem in staršem iskreno čestitamo! Rezultati 45. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije Po odličnih rezultatih na regijskem tekmovanju so se na 45. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije uvrstili naši učenci kljunaste flavte, saksofona, klarineta in petja. S ponosom objavljamo rezultate: Kljunasta flavta (mentorica Suzana Paternost Žužek, klavir Kristina Arnič): • MANCA ŽGAJNAR HOTIČ (zlata plaketa in 96,33 točke v kategoriji 1. B) • ZALA KRAMAR (srebrna plaketa in 93,00 točk v kategoriji 1. B) Saksofon (mentor Andrej Tomažin, klavir Lovorka Nemeš Dular): • MAKSIM GAL ŠEHIČ (zlata plaketa in 99,00 točk ter 2. nagrada v kate­goriji 1. A) • MARTIN SAMEC (zlata plaketa in 95,00 točk v kategoriji 1. C) • JURIJ SMREČNIK (srebrna plaketa in 93,33 točke v kategoriji 1. C) Klarinet (mentor Samo Perko, klavir Evelin Legović): • URBAN ŠIFRAR (bronasta plaketa in 89,67 točke v kategoriji 1. C) • ZALA KATARINČIČ (bronasta plaketa in 88,33 točke v kategoriji 1. C) Petje (mentorica Irena Vidic, klavir Eva Sotelšek): • ELIZABETA KOŠIR (srebrna plaketa in 92,33 točke v kategoriji 1. B) Vsem učencem, učiteljem in staršem iskreno čestitamo! Bolečine v mišicah in sklepih Ana Krajnc, dipl. fiziot., B.C.S.T., CKTP, Bownov terapevt Pozdravljeni. Vsakdo se je že kdaj srečal z bolečino v mišicah in/ali sklepih. Te povzročajo nekaterim manj, drugim več težav. Težave so lahko blažje oblike in se lahko čutijo kot nelagodnost oziro­ma blaga bolečina, pri kateri ne potrebujete protibolečinskih zdravil. Pri močnejših bolečinah je že prisotna omejena gi­bljivost sklepov, težje je opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. Bolečina je lahko lokalna (na enem mestu), lahko se širi tudi višje ali nižje po udu ali hrbtenici. Kako ločiti, ali je vzrok miši­ca ali sklep, je v večini primerov zelo preprosto. Če se bolečina širi vzdolž mišice ali roke/noge/hrbtenice, so običajno krive mišice, če boli sam sklep na določeni točki oziroma področju, je največkrat kriv sklep oziroma njegove okoliške strukture. Vzroki za to so različni: razne oblike poškodb, ponavljajoči se gibi pri delu, nepravilni – neergonomski položaji pri delu, slaba drža, razne bolezni ... Najpogosteje se začne težava na enem delu telesa, ki jo zaznamo kot ˝neprijetnost˝, ˝zategnjenost˝, otipamo tudi mi­šične ˝vozle˝. Če težave začnemo odpravljati v tej fazi, je naj­pomembneje izvajati vaje za krepitev mišic, predvsem tistih, ki jih ne uporabljamo pogosto, ter raztezne vaje za celo telo. To je najpomembnejše in najboljše, kar lahko naredite sami. Redno izvajanje vaj vsaj 3-krat tedensko vas bo lahko obvarovalo pred večjimi težavami. Lahko se naročimo tudi na kakšno masažo ali obiščemo fizioterapevte za kakšno samoplačniško terapijo, ki običajno težave hitro odpravi. Če pride do večjih težav, kot so bolečine v različnih delih telesa, močnejše bolečine v hrbtenici ali sklepih, omejena gibljivost ..., jih je nekoliko težje odpraviti v kratkem roku. Najpomembnejša je prava diagnostika. Potreben je obisk pri osebnem zdravniku, ki vas bo po potrebi napotil tudi k specialistom ter opravil potrebne preiskave za odkritje vzroka same težave. Obi­čajno vam bo predpisal tudi zdravila proti bolečinam. Če ste že starejši, je lahko za bolečine v kolkih in kolenih kriva tudi ˝obraba˝ sklepa, kar pomeni, da je sklepna površina neravna, hrustanca skoraj ni več in je prisotno konstantno blago vnetje v sklepu. Ampak to ni vaš izgovor, da ne bi telovadili. Morate se zavedati, da je telovadba vaše najboljše orožje za ohranjanje mišične moči in gibljivosti sklepov. V tem primeru priporočam čim več kolesarjenja (če ne gre zunaj, pa na sobnem kolesu), hoje s pohodnimi palicami, nordijsko hojo ali plavanje. Naslednja skupina teh večjih težav so vsi tisti, ki imajo težave s hrbtenico. Te težave lahko rešite ali vsaj spremenite v znosne in obvladljive s protibolečinskimi zdravili. Dolgotrajne težave v hrbtenici so največkrat prisotne v ledvenem delu (torej kot bolečina v križu, ki se lahko širi tudi po eni ali obeh nogah), močne bolečine so možne med lopaticami (podobne zbadanju ali tiščanju), boli lahko vrat ter posledično se pojavijo glavoboli in lahko tudi vrtoglavica. Vsem sta skupni omejena gibljivost ter slaba drža. Vzrok je lahko tudi slaba drža v otroških ali najstniških letih. Seveda je najboljša preventiva pred slabo držo redno izvajanje vaj za krepitev in raztezanje. Treba je paziti, da svojo težo ohranjate v priporočljivih mejah, saj to lahko še poslabša težave. Lahko greste tudi na fizioterapijo na delovni nalog. Ampak kot veste, so čakalne dobe dolge, rezultat pa ni vedno zadovoljiv. Lahko si privoščite tudi kakšno masažo ali zasebno fizioterapevtsko obravnavo. Priporoča­ta se predvsem Bownova in manualna terapija. Veliko ljudi ima zaradi zgoraj omenjenih težav in posledic dela ter dvigovanja težjih bremen težave z ramenskim sklepom ali bo­lečino v komolcih (teniški ali golfski komolec) ter bolečine v kar­palnem kanalu, bolečine v kolenih ... Vsem je skupno, da je redko vzrok ena poškodba. Običajno gre za kombinacijo preobremenitev in kakšnih manjših poškodb, za katere pa ni nujno, da so bile na mestu trenutne težave. Zato je vedno treba obravnavati človeka ce­lostno. Pri vseh teh težavah je najpomembneje pridobiti ponovno polno gibljivost sklepov, poskrbeti za krepitev ustreznih mišic ter poskrbeti, da so mišice ponovno sproščene in v primernem ravno­vesju. Zato priporočam, da sledite zgoraj navedenim nasvetom. Ne verjemite prijateljem ali znancem, niti sami sebi, da po pol­letni ali celo večletni bolečini ni več rešitve. Vedno je možno iz­boljšati stanje, vendar le, če ste sami pripravljeni vložiti energijo v to in imate željo po boljšem počutju. Na razpolago imate vrsto možnosti, samo izkoristiti jih morate. Predvsem pa vedno velja eno pravilo – treba je biti aktiven in delati vaje. Brez tega nobena oblika terapije ne bo imela učinka. Lep pozdrav do prihodnjič. ¦ Godba Dobrepolje in Lovska družina Dobrepolje vas vabita na Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas vabi na predavanje Temne sence demence Predavala nam bo novinarka Neva Železnik. Govorila bo o prvih znakih demence, preventivi, o tem, kako čutijo to bolezen bolniki, ter kako ravnati s svojcem, če zboli. Na koncu bo čas za vaša vprašanja. Pridružite se nam v četrtek, 12. 5. 2016, ob 18.00 v Modri dvorani Jakličevega doma. Vljudno vabljeni! DAN GODBE in praznovanje 70. obletnice LOVSKE DRUŽINE DOBREPOLJE v soboto, 28. 5., na Videm. Ob 16. uri promenadni koncerti godb v središču Vidma, ob 17. uri maša sv. Huberta v župnijski cerkvi na Vidmu, ob 18. uri povorka lovcev in godb skozi Videm na igrišče. Sledi prijateljsko druženje ob zvokih sodelujočih godb in hudomušnih pripovedih Mhlaževega Frenka. Pri organizaciji sodelujeta tudi Turistično društvo Dobrepolje in Društvo podeželskih žena. Za ples in dobro vzdušje bo poskrbel ANSAMBEL TONETA RUSA. Imeli bomo srečelov. Za vse obiskovalce bo pripravljen brezplačen lovski bograč, tudi lovskih specialitet z žara ne bo manjkalo. Še enkrat lepo vabljeni na prijetno sobotno popoldne in večer na Videm. Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30–19.00 Torek in četrtek: 9.00–14.00 Petek: 12:30–20.00 Knjige praznujejo in povezujejo! Jasmina Mersel Šušteršič April je tisti mesec, ki mu radi rečemo tudi mesec knjig, saj obe­ležujemo več dogodkov, povezanih s knjigami. Prvi se zgodi že na začetku meseca, 2. aprila - mednarodni dan knjig za otro­ke. V tednu od 18. do 22. aprila so potekali Slovenski dnevi knjige. Unesco pa je 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Letos na ta dan obeležujemo 400 let smrti književnih velikanov Williama Shakespeara in Miguela de Cer­vantesa. V teh dneh potekajo številni dogodki, ki na prvo me­sto postavljajo knjigo in so namenjeni promociji branja. Slednje smo, poleg tekočih in že obstoječih, pripravili tudi v krajevni knjižnici Dobrepolje. Bralni klub Dobrevoljci – knjiga povezuje. Vsak mesec se nam lahko pridružite pri branju knjige meseca. Na skupnem srečanju, ki poteka enkrat mesečno, si izmenjamo mnenja, vti­se, delimo izkušnje. S pogovarjanjem o vsebini dodamo knjigi še novo dimenzijo in vrednost. V mesecu aprilu smo se pogovarjali o knjigi Čez kitajsko morje norveškega pisatelja Gaute Heivolla. Zgodba slednje nas popelje v dom, ki nudi zavetje psihičnim bolnikom ter petim umsko zaostalim bratom in sestram, ki so v družini sprejeti z ljubeznijo in človečnostjo. Toplo in sporočilno močno knjigo priporočamo v branje. Potopisno predavanje in fotografska razstava Irska V sodelovanju z Zavodom Parnas je v prostorih knjižnice Martina Tekavec pripravila potopisno predavanje in foto­grafsko razstavo Irska. Predstavila nam je številne lepote, zanimivosti in danosti te zelene dežele. Izvedeli pa smo tudi ve­liko o zgodovini in politični ure­ditvi Irske, kulturi, kulinariki in vsakdanjem življenju prebival­cev. Zahvaljujemo se tudi učen­cema Glasbene šole Grosuplje, podružnica Dobrepolje, Maksu Strnadu in Luku Ramaču za glasbeno popestritev tega ve­čera. Fotografska razstava Irska je bila na ogled postavljena do konca meseca aprila. Ej, ti, preklopi na knjigo – druženje ob knjigi za mlade je namenjeno predvsem učencem tretje triade osnovne šole in dijakom. Ob prijetnem druženju je osrednja tema pogovora iz­brana knjiga, ki jo mladi pred srečanjem določijo in preberejo. Pogovor o knjigi poteka pod vodstvom Katarine Hekič. Bela kača s kronico Ob dnevu knjig za otroke smo v knjižnici pripravili poseben pravljični dogodek, na katerem smo lahko osebno spoznali eno izmed kač – rdečerepega udava Shreka. Hvala njegovi lastnici Anuši Strnad, ki ga je prinesla in nas popeljala v skrivnostni svet kač ter potrpežljivo odgovarjala na vsa vprašanja. V knjižnici pa je na ogled postavljena tudi prva likovna razstava Anuše. Prostore knjižnice bo bogatila in krasila do konca meseca maja. Knjižničar na obisku - ob mednarodnem dnevu knjig za otro-knjigah. Pogovarjali smo se, katere vsebine radi berejo, kaj bi ke smo obiskali učence prve in druge triade Podružnične šole radi postali po poklicu, spoznali knjige različnih oblik, reševali Struge. uganke … Pogovarjali smo se o ureditvi knjižnice, kaj vse lahko Učenci so z navdušenjem in zanimanjem pregledovali knji-v knjižnici počnemo in najdemo ter kako odgovorno ravnamo ge. Vse, kar nas zanima in o čemer razmišljamo, najdemo v s knjigami. Beremo s tačkami! Branje je pravi užitek, če te posluša zvest poslušalec. V knjižnici smo začeli program Tačke pomagačke, ki po­teka pod okriljem Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov. Metoda R.E.A.D.® (Reading Education Assistence Dogs) je program, ki omogoča posebno spodbujanje branja. Program izvajajo terapevtski pari (psi s svojimi vodniki), ki so za tako delo še dodatno usposobljeni. Terapevtski psi vzbujajo zaupanje, so ubogljivi, zanesljivi, otroci se jih lahko dotikajo, božajo. V nji­hovi družbi je branje vznemirljivo in nekaj posebnega. Bolj ko je branje zabavno in sproščujoče, večje je otrokovo zanimanje. Vodnik psa je usposobljen moderator, ki s pomočjo svojega psa spodbuja in usmerja otrokovo dejavnost, sodeluje pri branju in pomaga pri razumevanju prebranega besedila. Vsak otrok bere individualno pol ure. Predhodne prijave zbiramo v krajevni knjižnici Dobrepolje ali na telefonski številki 01 786 71 40. Biba bere – pravljično-igralne urice za najmlajše otroke, starostno obdobje od 2. do 4. leta. Potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17.30. Pomembno je, da otrokom približamo knjigo že v zgo­dnjem otroštvu. Na pravljično-igralni urici se seznanijo s knjiga­mi, primernimi za njihovo starost, prisluhnejo pravljici, spoznava­jo novo preko zgodb, podob. Pomembno je, da se otroci počutijo prijetno, zato je druženje sproščeno, polno igre, pesmi … Poleg pravljice so otroci s pomočjo staršev tudi pravljično ustvarjali. Vabilo Anuša Strnad vas prijazno vabi na otvoritev prve samostojne likovne razstave portretov, ki bo v ponedeljek, 25. 4. 2016, ob 17.30 v prostorih knjižnice v Dobrepolju. Razstava bo na ogled v času odprtosti knjižnice. Vljudno vabljeni! Pravljične urice za otroke od 4. do 9. leta starosti. Na pravljičnih dogodivščinah se nam lahko pridružite vsak petek ob 17.30. Po­tekale bodo vse do konca meseca maja. Spremljajte obvestila o dogodkih v vseh enotah Mestne knjižni­ce Grosuplje in druge uporabne informacije tudi na naši spletni strani www.gro.sik. Želimo vam čim več prijetnih trenutkov tudi v družbi knjige. ¦ Knjižnica Dobrepolje Vabimo vas na literarno opoldne Jožeta Grudna Jodeca TRIADA »ISKRIC UTRINKOV S PLANIN«, »Upepeljeni šopek« in glasbeni venček za spomin. V četrtek, 12. maja 2016, ob 12.00, v knjižnici Dobrepolje, Videm 34, Jakličev dom. Pesmi bo bral avtor. Občani, ljubitelji poezije, vljudno vabljeni v knjižnico! Pisec o sebi Jože Gruden se je rodil 19. januarja 1941 materi Mihaeli, roj. Miklavčič, in atu Albinu, kmetu in gostilničarju v dobrepoljski vasici Predstruge kot peti, najmlajši otrok. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Dobrepolju. Tehnično srednjo šolo, lesnoindustrijski oddelek, je končal leta 1960 v Ljubljani. Že v osnovni, tudi v srednji šoli je poleg športnih dejavnosti rad recitiral pesmi, zlasti Prešerna, Gregorčiča, Župančiča ... Pesmi je začel pisati šele po letu 2000, odkar planinari kot ljubitelj gora s PD Planika Maribor po naši čudoviti domovini Sloveniji in tujini. Svoje prigodne pesmi, kakor tudi pesmi drugih avtorjev, rad recitira ob rojstnih dnevih, proslavah in drugih svečanostih. Od leta 2006 je aktivni član Kulturnega društva Pekre Limbuš. V društvu sodeluje kot recitator, igralec in pomočnik scenarista. V Kulturnem društvu Pekre Limbuš sodeluje tudi znani slovenski komediograf Tone Partljič, ki tu režira svoje komedije. Pokaži kaj znaš! Kar znaš, to veljaš … Katarina Hekič, foto: Franci Novak Dogodek Pokaži kaj znaš je krajevna knjižnica Dobrepolje pripravila ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. V tem času sem v knjižnici opravljala tudi prakso in sem tako pri pripravi te prireditve tudi aktivno sodelovala. Zbralo se je res veliko število otrok in mladih, ki so s svojim znanjem z raz­ličnih področij pokazali svoje talente. Glede na videno je skrb za uspešnost dobrepoljske mladine odveč. Tako so se najpogumnejši predstavili vsak v svoji točki, nekateri celo v dvojicah. Vsak je pokazal tisto, kar najbolje zna, in tisto, kar rad počne. Predstavili so se nam z igranjem na različne in­štrumente, s plesom, petjem in reci­tiranjem. Vsi so zagotovo potrebovali veliko poguma, zato je tudi na koncu vsak nastopajoči prejel v dar knjigo o Franu Jakliču avtorja Mihaela Gla­vana. Knjige je podarila Občina Do­brepolje, kar je vredno velike pohva­le. Ob dogodku so tudi otroci začutili pregovor: »Kar znaš, to veljaš!« Tako smo skupaj ugotovili, da vse, kar zna­mo, oziroma svoje znanje pridobimo predvsem iz knjig v takšni ali dru­gačni obliki. Zato je pomembno, da se vedno znova vračamo v knjižnico in širimo svoja obzorja. Tako talentov zagotovo ne bo primanjkovalo. ¦ Leila Bekonjič se je predstavila z violino. Nea Bekonjič z violino Tara Novak in Kaja Vinšek sta združili moči v avtorski glasbeni točki. POKAŽI, KAJ ZNAŠ! Mark Krašna s harmoniko Žan Štepanc s harmoniko Mark Svetec med igranjem Nejc Blatnik na harmoniki na harmoniko Žiga in Nika Kastelic s pravo ljudsko točko Mija Hočevar in Gaja Svetec s plesno točko hiphopa Na odru Jakličevega doma je bilo pestro V mesecu marcu in aprilu potekajo različni kulturni dogodki, ki jih prireja JSKD Ivančna Gorica. Tako se na revijah srečajo različne folklorne skupine, pevske zasedbe in zbori. Bojan Novak, Marija Žnidaršič, Martina Prhaj V dvorani Jakličevega doma je najprej potekala revija otroških folklornih sku-pin (31. 3. 2016), katere so se udeležili tudi otroci iz vrtca Ringaraja in dve šol­ski folklorni skupini (mlajša in starejša). Predšolska skupina je pogumno zaplesa­la ples Marička sedi na kamenu in je bila edina sodelujoča predšolska folklorna skupina. Otroci so bili samozavestni in željni nastopa. Vse leto so vadili ritem, ples in petje, zato so se lepo predstavili. Otroci so v predšolskem obdobju dobili temelje za delo v šoli. Tudi obe šolski skupini sta odlično opravili svoj nastop in se uvrstili na re­gijsko srečanje folklornih skupin osre­dnje Slovenije, ki bo 13. 6. 2016 pri nas v Jakličevem domu. Že sedaj vabljeni k ogledu! Otroci iz vrtca so sodelovali tudi na reviji pevskih zborov. V sredo, 20. 4. 2016, je združeni zborček otrok skupin Ježki in Čebelice pod vodstvom Valenti­ne Ugovšek zapel tri pesmi in se izkazal tudi na pevskem področju. V soboto, 16. aprila, pa so oder Jakli­čevega doma zavzeli odrasle folklorne skupine in ljudski pevci. Po uvodnem nagovoru župana Janeza Pavlina so se na odru zvrstile štiri odrasle folklorne skupine (Mladinska folklorna skupina Račna, Odrasla folklorna skupina Stična, Veteranska folklorna skupina KD sv. Mi­haela Grosuplje in Odrasla folklorna sku­pina Ponikve). Žal se je revije udeležilo le malo gledalcev. A tisti, ki smo iz parterja spremljali plese, smo imeli kaj videti. Vse skupine so odlično nastopile in verjetno sta bila oba ocenjevalca, dr. Urša Šivic in Mirko Ramovš, zadovoljna z videnim. Med nastopi folklornih skupin smo poslušali tudi pevske skupine, ki pojejo ljudske pesmi. Na odru so se predstavili pevci ljudskih pesmi FS Ponikve, pev­ci ljudskih pesmi Zarja, pevci ljudskih pesmi iz Ivančne Gorice, pevci ljudskih pesmi Mlada zarja in mlajša dekliška skupina AFS France Marolt. Slišali smo hudomušne ljudske pesmi in tako skle­nili bogat kulturni večer, ki so ga podprle Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Do­brepolje. ¦ Foto: Bojan Novak Bojan Novak Pozdravljeni, g. Marič. Glede na to, da ste redni dopisnik Našega kraja in v kraju zelo poznani, sem se odločil, da Vas kot prvega povabim na obširnejši intervju. Vsi se strinjamo, da čas res hitro beži. Koliko let ste že v Dobrepolju kot zdravnik? Se počutite že kaj Dobrepo­ljca? Zdaj sem že toliko časa v Dobrepolju, da so živčni končiči mojih malih sivih celic trdno prirasli na dobrepoljsko ze­mljo in ljudi. Vsak dan, ko se odpeljem iz službe domov, se nevidne nitke teh pove­zav raztezajo in vlečejo za mano vse do mojega stalnega bivališča … Na ta način ostajam v mislih povezan z Dobrepoljem tudi v času, ko nisem v službi. Ta pove­zanost prežema moje življenje že več kot 21 let, zato se kljub bivanju v drugi obči­ni vseeno že dolgo počutim Dobrepoljca, ne pa Ljubljančana. Že 21 let je minilo, odkar ste prišli k nam? To je pa res že veliko. V tem času ste postali znani tudi po hudomušnih in metafor polnih prispevkih v našem občinskem glasilu. Kdaj ste začutili dar za pisanje? Od kod črpate navdih? Pisanje je posledica moje privzgoje­ne, morda pa tudi prirojene obzirnosti do sočloveka. Pri tem mislim predvsem na obzirnost pri izmenjavi manj prijetnih informacij in potrebo po dajanju strogih Zdravstveni sistem v naši državi je podoben velikanskemu mravljišču, ki ga nekdo s patološko slo po povzročitvi razdejanja, zbrca vsakih nekaj mesecev. navodil, pri katerih žal ne zmorem biti neposreden, nepopustljiv in načelen. Iz te neke vrste pomanjkljivosti črpam nav­dih za članke, tako da v bistvu ne gre za talent ali dar, ampak za kompenzacijo v smislu neke vrste dodatnega truda za podajanje sporočila, ki bi ga človek brez dlake na jeziku opravil odrezavo in na kratko. Bistvo sporočila, ki ga podajam v svojih člankih, pa je skoraj vedno isto: priporočam zdrav življenjski slog na ti­soč in en način. Omenjate zdrav življenjski slog … Vem, da je pomemben del Vašega ži­vljenja tudi šport. Lahko našim bral­cem zaupate, kakšno vlogo igra šport v Vašem življenju? Šport je časovni stroj. Kdor se ga nau­či poganjati in je pri tem vztrajen, lahko zavrto nevidno kolo časa nazaj in se pre­makne v smer mladosti in kreposti. Ka­rate je veščina oziroma šport, s pomočjo katerega poleg tega, da se učimo prema­govati življenjske ovire, tudi širimo tisti predel naše možganske kapacitete, ki mu rečemo vreča za psihološke odpad­ke. Stres, težave in negativne novice so smeti, s katerimi nas obremenjuje okoli­ca, vključno z državo in njenimi institu­cijami. Čeprav imamo ves čas občutek, da so naši duševni smetnjaki za razne ži­vljenjske odpadke že prepolne, se vedno najde potreba, da moramo še kakšno svinjarijo stlačiti v nek predel psihe. In karate nam pomaga, da vse te odpadke stisnemo, uredimo, predelamo in na ta način spet pridobimo nekaj prostora za shranjevanje aktualnih težav. In potem se zvečer po treningu karateja odpro ventili, skozi katere se vse škodljive sno­vi odstranijo, koristne pa shranijo in nas napolnijo z novimi močmi za naslednji dan. Karate je torej spopad z osebnimi življenjskimi težavami, pri čemer je na­sprotnik, ki ga imamo na treningu pred sabo, samo vadbena figura, ki ponazarja določeno življenjsko težavo, s katero se moramo spopasti. Se strinjam z Vami. Poglejte, v Slo­veniji je zdravstveni sistem stalno tema pogovorov bodisi v medijih bodisi »na ulici«. Zdi se, da z njim ni nihče zado­voljen. Kako Vi kot zdravnik gledate na naš zdravstveni sistem? Zdravstveni sistem v naši državi je podoben velikanskemu mravljišču, ki ga nekdo s patološko slo po povzročitvi raz­dejanja, zbrca vsakih nekaj mesecev. A to mravljišče ima trajno smernico, da se ne­nehno posodablja, obnavlja in povečuje. Koliko časa oziroma s kakšnim tempom se bodo ti napredni obnovitveni procesi odvijali, je odvisno predvsem od vedenj­skega vzorca tistih, ki v zdravstveno mra­vljišče Republike Slovenije brcajo na naj­različnejše načine. Bolj ko bodo kulturni, strpni in razumni, manj bo to mravljišče razdejano in prej se bo v njem vzposta­vil občudovanja vreden mravljiščni red. Tisti, ki brcajo v zdravstveno mravljišče, niso zgolj politiki in novinarji, ampak žal spadajo med uničevalce zdravstvenega sistema tudi neodgovorni bolniki. Pred­vsem tisti, ki se požvižgajo na zdrav način življenja, v določeni meri pa tudi tisti, ki želijo izkoristiti zdravstvo za pridobitev raznih materialnih koristi, ter tisti svojci bolnikov, ki domala zahtevajo povrnitev zdravja preko vseh razumnih meja, tudi v primerih, ko agresivno zdravljenje žal več ne more prinesti koristi (starostna oslabelost ali končni stadij neozdravljive bolezni). Omenjate bolez ni, ki s o nekako značilne za današnji način življenja. Menite, da je naš hitri način življenja ogrožajoč dejavnik? Kam nas vodi? Hiter življenjski ritem napada delo­vanje našega duševnega sistema, stiska tega sistema se pa lahko odrazi na raznih tkivih in organih organizma. Za primer lahko vzamemo želodec, saj lahko psi­hična preobremenjenost škodi temu or­ganu kot pojav razjede na želodcu. Kot vemo, so bolezni želodca v takem pora­stu, da poraba tablet za njihovo zdravlje­nje že presega porabo bombonov, lizik in žvečilnih gumijev skupaj. Obstajata dve veliki posredni škodi, ki jih povzroča hi­ter življenjski tempo: prva je občutek, da čas teče hitreje, in leta minevajo, ne da bi se zavedali, kdaj; druga pa je tendenca posameznika, da zaradi občutka nedo­hajanja življenjskega tempa uporablja škodljive substance (cigarete, alkohol, droge). Omenjate škodljive substance. Kaj pa druge škodljive substance – sodob­na informacijska tehnologija (pametni telefoni, tablice, prenosniki …)? Ka­kšno vlogo jim pripisujete? Sodobne komunikacijske naprave so množični združevalci ljudi, a njihov glavni rezultat je popolnoma nasproten njihovemu namenu. V bistvu ima za po­sledico uporabnikovo osamitev in priko­vanost na monitor ter udobno sedišče. Gre torej za poseben fenomen, istočasno povezovanje in hkratno izolacijo. Tele­komunikacijske naprave pravzaprav s svojo povečano uporabnostjo ustvarjajo neke vrste lokacijsko determinacijo po­sameznika in povzročajo, da je recimo v nekem trenutku (ponavadi zvečer) 55 % določene populacije nastanjene ob raču­nalniku, telefonu ali televizorju, name­sto da bi bili v naravi ali v družbi veselih ljudi. Ta del populacije se torej v tistem trenutku ne giba in ne pogovarja; morda jih veliko kadi in pije alkohol, zato lahko rečemo, da je pretirana uporaba teleko­munikacijskih sredstev škodljiva. O psi­hosocialnih škodljivostih teh naprav pa je bilo že veliko rečenega in napisanega v medijih. Res je. A vendar si življenja brez njih več ne moremo predstavljati, kaj­ne? Povejte našim bralcem ob koncu še, kakšni so Vaši načrti za prihodnost. Imate kakšne posebne cilje, ki bi jih že­leli deliti z bralci? Moji cilji za naslednja leta so vezani na moje poklicno poslanstvo. Izvajanje tega poslanstva je z leti čedalje težje. Začetno navdušenje, nadaljevalna rutina in prila­gajanje novim izzivom prihodnosti zah­tevajo od mene izrazita dodatna napre­zanja in avtogena usposabljanja. Zadeva je podobna hujšanju: na začetku obstaja navdušenje, ki nam omogoča, da se nam shujšati ne zdi težko. A najtežji del pride v nadaljevalnem obdobju, ko je treba re­zultate hujšanja vzdrževati na dolgi rok. Meni omogoča vzdrževanje »poklicne kondicije« izvedba ciljev s področja te­lesnih vadbenih dejavnosti. Zato imam v tem trenutku poleg nadaljevanja treningov karateja pred sabo še dva življenjska cilja, ki mi bosta pomagala dvigniti motivi­ranost in prepričanje o lastnih zmožnostih spopadanja z življenjskimi ter poklicnimi izzivi. Ta dva cilja sta dvig 50-kilogramskega bremena, obešenega na spodnjo če­ljust (izvedba predvidena do konca leta 2016), in hoja po rokah v stoji (izvedba do konca leta 2017). Zanimivo. Bi želeli našim bralcem za konec najine­ga intervjuja še kaj sporočiti? V kontekstu prejšnjega odgovora bi tudi podal glavno priporočilo bralcem Našega kraja: Razmišljajte o svojih ciljih in načrtih. Postavljajte si sami svoje cilje, saj vam bo izvedba le-teh nudila veliko večje zadovoljstvo kot izvedba ciljev, ki vam jih zastavi nekdo drug ali pa jih preberete na spletu. Gospod Marič, najlepša hvala za vaše razmišljanje in pozitivna sporočila. Želim Vam veliko potrpežlji­vosti pri delu z nami in tudi nekaj pregovorne dobre­poljske trme pri doseganju zastavljenih ciljev. Najlep­ša hvala za pogovor. ¦ Odprtje nove franšizne trgovine na Vidmu Bojan Novak Na Vidmu je 14. aprila 2016 odprla vrata prenovljena franšizna trgovina. Poleg predstavnikov partnerskih podjetij se je odprtja udeležil tudi župan občine Dobrepolje, Janez Pavlin. Mnogi občani ste nestrpno pričakovali vstop v prenovljene pro-store. Tako starim kot novim podjetjem želimo v našem okolju čim več poslovnega uspeha ter zglednega sodelovanja z lokal­no skupnostjo. ¦ Slovenci gojimo čebelarsko tradicijo Čebelarstvo je kmetijska dejavnost, ki ima na ozemlju naše države že dolgotrajno tradicijo. Zasluge za to imajo številni znani čebelarji – učitelji, duhovniki, mentorji –, ki so znanje s tega področja prenašali tako na druge kot tudi iz roda v rod oz. na mlajše generacije. Lidija Senič, vodja Javne svetovalne službe v čebelarstvu Tako smo Slovenci v 18. stol. dobili prvo čebelarsko knjigo, ki jo je v nemščini napisal slovenski čebelar in učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju Anton Janša, v slovenščino pa jo je prevedel žu­pnik Janez Goličnik. In ker je 20. maj rojstni dan Antona Janše, bo Republika Slovenija Organizaciji združenih narodov predlagala, naj ta dan razglasi za svetovni dan čebel. Kot rečeno, so znanje čebelarjenja v preteklosti – tako pa je še dandanes –posameznikom ali sku­pinam posredovali tudi mentorji. V Sloveniji je če­belarstvo zelo dobro organizirano, saj gradi svoje temelje že pri najmlajših. Trdimo lahko, da smo v primerjavi z drugimi čebelarstvi po svetu edinstve­ni. Že desetletja je pri nas znano mentorsko delo v čebelarskih krožkih. Sprva so bili krožki, ki so delovali na osnovnih šolah po Sloveniji, v domeni društva ali kar posameznega čebelarja. Šlo je za številne čebelarske zanesenjake, ki so s svojo iznaj­dljivostjo prenašali znanje o čebelarstvu na mlade. Pozneje je Čebelarska zveza Slovenije krožke po­vezovala na letnih srečanjih mentorjev in državnih tekmovanjih mladih čebelarjev. Zadnje desetletje pa se je na tem področju zgodil velik premik. Mi­nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je delo čebelarskih krožkov uvrstilo v program Javne svetovalne službe v čebelarstvu. V tem obdobju sta nastala 40-urna učna načrta za čebelarstvo za nižjo in višjo stopnjo, po katerih od tedaj poučuje­jo mentorji. V okviru programa skušamo krožkom zagotoviti nekatere pripomočke za njihovo delo­vanje, med drugimi tudi učbenike z delovnimi zvezki. Vsako leto se povečuje tako šte­vilo čebelarskih krožkov kot tudi število učencev in dijakov, ki so vključeni vanje. Na osnovnih in srednjih šolah zdaj deluje skupaj 163 krožkov, vanje pa je vključe­nih več kot 2300 otrok in mlado­stnikov. Če to število primerjamo s številom izpred osmih let, se je število čebelarskih krožkov v tem obdobju povečalo za 114 odstot­kov, število krožkarjev pa za 170 odstotkov. Lahko smo ponosni, da so brezplačni čebelarski krožki, za katerih delo po večini skrbijo čla­ni čebelarskih društev, edinstven primer tudi v sistemu osnovno­šolskega izobraževanja. Kje bi se lahko otroci bolj poglobljeno na­učili osnov čebelarjenja, če ne pri izkušenih čebelarjih praktikih? Kot je zapisano v navodilih za uporabo učnega načrta za čebelarske krož­ke, mentorji opravljajo pomembno delo – otrokom in mladostnikom pomagajo razviti čebelarsko zna­nje, spretnosti in vrednote. Vključi­tev v čebelarski krožek jim prinaša veliko pozitivnega. Omogoča jim stik z naravo, ustvarjalnost, razvija­nje ročnih spretnosti, upoštevanje pravil vedenja pri čebelnjaku itd. V nekaterih primerih v krožkih dobro sodelujeta in dopolnjujeta svoje delo tudi učitelj in mentor praktik ter tako še bolj celostno predstavita čebelarstvo. Ne nazadnje imajo za­sluge za to tudi šole, ki omogočajo delovanje čebelarskih krožkov, s či­mer razširijo tudi nabor obšolskih dejavnosti. Vemo, da vsi učenci in dijaki, ki so bili ali so vključeni v čebelarske krožke, ne bodo postali čebelar­ji. Vendar to ni pomembno. Po­membno je predvsem to, da mla­dim že zelo zgodaj posredujemo jasno sporočilo o pomembni vlogi čebel in čebelarstva v naravi. Otroci in mladostniki v čebelarskih krož­kih spoznavajo načine dejavnega varovanja in ohranjanja naravnega okolja ter medsebojno povezanost okolja in človekovih dejavnosti. Z delom v čebelarskih krožkih sku­šamo tako oblikovati njihov poziti­ven odnos do kulture čebelarstva, tradicije in ohranjanja okolja. Naša prizadevanja so že obrodila sadove. Na vsakoletnih državnih tekmova­njih mladih čebelarjev, vključenih v čebelarske krožke (letošnje je že 39.), je kljub vse zahtevnejšim te­mam podeljenih vedno več zlatih priznanj. Torej, mladi vedo vedno več. Skupine najboljših uspešno zastopajo Slovenijo na mednaro­dnih tekmovanjih mladih čebelar­jev. Nekateri nekdanji krožkarji so postali tudi uspešni čebelarji, ki si zdaj s čebelarstvom služijo kruh. Čebelarji vseskozi vlagamo ve­liko truda v ozaveščanje otrok in širše javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Naše dejavnosti pod­pirajo tudi številne druge organi­zacije, šole, občine in posamezni­ki. Vse to kaže, da se čedalje bolj znova vračamo k naravi in da z našim skupnim delom prispevamo k ohranjanju kolikor mogoče zdra­vega okolja. ¦ ČEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE Kaj nas učijo čebele? S čim največkrat navaden človek poveže besedo čebela? Večina nas besedo čebe­lo najprej poveže s tistim neprijetnim ob­čutkom, da čebela piči in ko piči boli in po navadi ta bolečina ne mine kar tako, ampak ima neprijetna bolečina za posle­dico tudi oteklino, ki pa v največ primerih po dnevu ali dveh izgine. Vsi se ukvarja­mo z bolečino in bentimo malo čez sebe in veliko čez čebelo, kako se nam je to lahko zgodilo. Pri vsem pa nas večina nikoli ne pomisli, kaj je s čebelo, ki nas je pičila. Vsi, ki še ne veste – ja, čebela po piku umre! Čebela ne pogine, čebela ne crkne, čebela vedno UMRE. Čebela je dala življenje, da bi ubranila svojo dru­žino, svoje pridelke, svoj zarod ... Taka je njena narava in iz življenja te čebele, ki je dala življenje za svojo vrsto, se lahko ogromno naučimo. Kjer koli živijo čebele, naj bo to v pa­nju, duplu, starem štoru …, povsod lahko z gotovostjo rečemo, da se s čebelami ne more kosati niti najbolj pridna služkinja, niti najbolj pridna žena. Čebele stalno nekaj počnejo, pometajo, ribajo in po­spravljajo, dokler iz panja ne pospravijo zadnje pajčevine, najmanjše nesnage. Čistoča je njihova pomembna vrlina. Kar lahko zazna vsak, ki si upa približati se čebelnjaku, saj ko čebele pospravljajo in zračijo bivanjski prostor, okoli čebel­njaka tako prijetno omamno diši, da niti najboljši izdelovalci parfumov ne znajo v stekleničko ujeti tako prijetnega vonja. Čebele so izvrstne kuharice, kar lah­ko rečemo glede na vse jedi, ki nam jih pripravijo. Ličinkam pripravljajo lahko hrano. Zase pripravljajo točen med, ki ga nihče ne zna narediti takega kot one. Za matico že v zibelki pripravljajo imenitno kraljevsko hrano – matični mleček. Naj jih kdo posnema v kuhanju, če zmore. Čebela je skrbna mati in dojilja mladi­ni. Z v lastnem želodcu prekuhano hrano napolni vsako celico, v katero je matica izlegla jajčece. Komaj se mali črviček v celici začne gibati, mu hitro pokrije nje­govo hišico, da se ne prehladi, ga oblega in ogreva, dokler mlada živalca toliko ne zraste, da si sama lahko odpre vrata hiši­ce, v kateri se je razvijala 21 dni. Kako zvesta strežnica in spremljevalka je svoji materi in kraljici – matici –, človek težko razume. Vsa mladina bi se lahko od čebele naučila, kako se starše spoštuje, se jim streže in jih uboga. Čebela je skrbna in nikoli zaspana ču­vajka. Včasih pred vrati, včasih v panju, pa vselej blizu vhoda v panj zvesto straži Foto: Franci Novak Zdaj pa moramo svoje ljubljenke tudi malo zatožiti, pa če bi še tako radi skrili in zamolčali njihovo slabo stran, a kar ni prav, je vredno graje. Čebelji vojaki kdaj sprožijo tudi krivično vojno. Pri vseh svojih prelepih lastnostih imajo dve pre­grešni vodili, ki pravita, da med vzamejo povsod, kjer ga najdejo, tudi v sosednjem panju, in da sme močnejši šibkejšega uničiti. Res je, da imata sosednja panja na levi in desni enaka načela, da vzameta denar, kjer ga dobita, in mirnega soseda tudi po krivici napadeta. Tako nam sicer prijazne čebele marsikateri panj lahko uničijo ter s krivičnim napadom njegovo imetje od­nesejo. Pa pustimo zdaj žalostne podobe voj­ne in nadaljujmo z lepimi lastnostmi, ki jih čebelam še kar ne zmanjka. Čebele so izurjene učiteljice. Le po­glejte, kako vzgajajo svojo mladino. Komaj otroci zlezejo iz zibke, jih učijo snažnosti, potem jim prinašajo medene Ali ste vedeli? . Čebelje krilo med poletom zaokroži 250- do 300-krat v sekundi, čebela leti s hitrostjo 24 km/h, na krajših razdaljah do 40 km/h. . Čebela lahko leti na pašo 3–4 km daleč od svojega panja, v izrednih primerih tudi več. . Čebele se s plesom med seboj sporazumevajo o oddaljenosti, smeri in intenzivnosti paše. NAJ MEDI! Vir: http://www.akropola.org/ zanimivosti/zanimivost.aspx?id=293 in ne pusti nobenega sovražnika vstopiti. Če se kakšni miški ali kakšnemu druge­mu vsiljivcu le uspe pretihotapiti mimo stražark, sprožijo preplah in se vse spra­vijo nad vsiljivca. Le težko vsiljivcu uspe iz panja odnesti celo kožo in z gotovostjo svojo predrznost drago plača. Iz tega sledi, da je čebela srčen vojak. Nihče ne pomislil na dolžnost do vojske, a čebele jo dobro poznajo in jo imajo za­pisano v ustavi od nekdaj. V boj stopijo in se v bran postavijo, ko gre za njihov pri­delek, za zarod, najbolj bojevite pa so, ko je v nevarnosti njihova svetost, vladarica panja – matica. Takrat ima vsaka svoje orožje vedno pripravljeno. Ne poznajo ne šale ne strahu. Vsaka je pripravljena svojo državo in kraljico z lastnim življe­njem braniti. Če prva vrsta pade (in dru­ga in tretja) in naj morajo le po mrtvicah hoditi, hodijo. Med njimi ni plašnega be­gunca, še manj izdajalca. Poleg srčnosti jim ne manjka zvijač in bojne taktike. Če se vsiljivcu posreči, da prve stražarske vr­ste premaga ter pride v trdnjavo, takrat ga ne napadejo zunaj panja, kjer se lahko otepa in brani, ampak ga spravijo v kot panja in zadušijo. Da zavarujejo težko prigarane pridel­ke pred smradom in škodljivimi snovmi, ki bi jih lahko razpadajoče truplo vsiljiv­ca oddajalo, poskrbijo čebele iz zdra­vstvenega oddelka in vsiljivca v celoti prevlečejo z voskom in propolisom – ga dobesedno mumificirajo. snovi, ki jih učijo prekuhavati, spravljati v voščene lončke in zapirati. Učijo jih skrbi za mlajše sestrice, tako da znajo oblegati zalego in jo greti. Šele ko vse zadolžitve v panju obvladajo, se lahko odpravijo v širni svet nabirat sladko medičino na pisane cvetoče travnike in se udeleževat javnega življenja. Čebelice z medom in mandlji Sestavine Testo: 350 g moke 100 g hladnega masla 100 g medu 100 g sladkorja 1 jajce naribana limonina lupinica Dekoracija: na lističe narezani mandlji 50 g raztopljene čokolade Postopek Sestavine za testo na hitro vgnetemo v kepo. Ovijemo jo v prozorno folijo in damo počivat za 1 uro v hladil­nik. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Nato iz testa oblikujemo debelejše svaljke in jih razrežemo na koščke (kot za njoke). Vsak košček oblikuje­mo v kroglico ovalne oblike, ki bodo služile za trup čebelice. Na vsako stran kroglice zapičimo po en mandljev listič, da čebelice dobijo krilca. Položimo jih na pekač, oblo­žen s peki papirjem, in pečemo pri­bližno 10–15 minut. Ko so čebelice pečene, jih ohladimo in okrasimo s stopljeno čokolado. S tulcem narišemo dve pikici za oči in 3–4 črtice vodoravno po trupu. Vir : ht tp://www.kulinar ik a .net/ recepti/10297/sladice/cebelice-z­medom-in-mandlji/ Čebela uči tudi izobražene ljudi. Zdravje se je vedno začelo v panju. Uče­ne raziskovalce zdravil je vedno zani­malo, kako jim uspe. Nekaj so slučajno odkrili, vendar vsega jim čebele le ne razkrijejo. Še ena in zadnja lastnost : »socialna vprašanja« so dandanašnji povsod in ve­dno na dnevnem redu. Kaj pa je to? To je nauk o uredbi, o pogojih družbenega življenja. Ljudje vse bolj in bolj postaja­mo sebični in vsak skrbi samo zase. Vsak gleda, kako bo zase čim več nagrabil po krivici ali po pravici. Ni jim mar, ali bli­žnji lahko živi ali ne. Za to je vsem vsee­no. Na svetu ni več pravic. Človek je zver ali stvar brez duše in večnost. Bližnjega ima samo za stvar, sredstvo. Novodobni učenjaki to imenujejo »boj za bitje, za življenje«. Je potem kaj čudnega, da je danes svet tako sebičen in krivičen? Le zakaj bi bilo čudno? Kaj skrbi volka ali leva, koga požre, glavno, da je sit. Kaj bogataša skrbi, da uniči marsikatero gospodarstvo, rodbi­no, da le sam obogati. Na drugi strani pa delajo delavci enako. Ne zanima jih škoda, ki jo lahko naredijo gospodarju z neodgovornim delom. Pa se vrnimo k čebelam. Čebela je delavec res v pravem pomenu. Neutru­dljivo dela zunaj panja ali v panju, brez dela je ne najdeš. Čebela dela brez sebič­nih namenov. Vse je od vseh. Vsaka dela svoje delo, prinaša vodo, sladke slaščice, cvetlični prah. Predeluje sladkorne snovi v med, skrbi za mladino, riba in pometa, mrtve pokopava. Vse dela brez izbiranja, brez slabe volje, brez nevoščljivosti. Čebela je zgled dela, marljivosti, sna­žnosti, rednosti, edinosti, pokorščin, do­moljubja in zvestobe. Iz življenja čebel pa se zrcalijo srečno družinsko življenje, hiter napredek in bogatenje, če so ugo­dni okoliščine in vreme. Ali ni čebela na višji ravni kot buda­lasta opica v vseh pogledih? Za človeka je marsikje vzor in zgled, četudi je samo uboga živalca brez uma in duše. Prav iz tega razloga lahko zatrdimo, da ima čebelarstvo močan vpliv na če­belarja tudi v duhovnem pomenu in je ta občutek zadovoljstva, ki ga lahko dajo čebelarju čebele, veliko vrednejši kot ves denar. »ČEBELA VELETIM« ¦ Po poteh ustvarjanja Toneta Kralja Na čudovit sončen dan, v soboto, 16. aprila 2016, smo se člani TD Dobrepolje skupaj z 58 nasmejanimi, prijetnimi in zvedavimi izletniki iz Dobrepoljske doline in Grosuplja ter okolice odpravili na Tržaško, po poteh ustvarjanja našega rojaka Toneta Kralja. Zgoraj: Slika presvete Trojice na glavnem oltarju. Levo: Pisanje pisma ge. Tatjani Kralj, v ozadju slika Srca Jezusovega. Spodaj: V kapeli šolskih sester. (foto: Judita Boštjančič) Judita Boštjančič, TD Dobrepolje Foto: Judita Boštjančič, Janez Nose Iz neštetih virov in pripovedi vemo, da je Tone Kralj v času življenja poslikal veliko cerkva, ki so vre­dne ogleda in čakajo na nas, da jih obiščemo. Tako smo se za začetek odpravili proti Primorski in Trža­ški, kjer je na desetine poslikanih cerkva delo Toneta Kralja. Pot se je začela na Vidmu, na­daljevala skozi Grosuplje, mimo Hrenovic, skozi Razdrto, Senože­če, Divačo, Lokev in Bazovico do naselja Katinara nad Trstom, ki se je razvilo ob furmanski cesti, ki je povezovala naše kraje s Trstom. Tu smo si ogledali cerkev presve­te Trojice iz l. 1783, ki jo je Kralj poslikal v celoti že l. 1931. Cerkev čudovito izžareva njegova dela (izdelal je tudi načrte za poslikavo cerkve). Posebej izrazita je slika presvete Trojice na glavnem oltarju in štirih evangelistov na stropu. Na stenah čez celo cerkev opazimo tudi 14 slik križevega pota, s katerimi so napolnili prostor, obenem pa je notranjost tako postala prizorišče pasijonske igre v srečanju s Kristu­som na njegovi poti v nebo. Toplo nas je sprejel tudi tamkajšnji žu­pnik. Iz Katinare smo se odpravili v predel okolice Trsta, imenovan Sv. Ivan, kjer smo si ogledali kapelo šolskih sester v samostanu, ki sku­paj s slovenskim dekliškim zavo­dom predstavljajo bogato zgodbo o delovanju in umetniškem ustvar­janju Toneta Kralja, ki je kapelo tudi uredil v celoti (oltar, obhajilna miza, spovednica, klopi …). Nasli­kal je sliko Srca Jezusovega, ki nas z vsem žarom pozdravi z glavnega oltarja ob prihodu v kapelo, sliko Brezmadežne in sv. Jožefa. Prijetno je bilo srečanje s prednico in dru­gimi, ki so nas izredno lepo, prijazno in toplo sprejele, posebej pa so se razvese­lile pisma ge. Tatjane Kralj (edine hčerke Toneta Kralja), v katerem se jim je zelo lepo zahvalila za njihovo delo in ohranja­nje očetovih del. Po ogledu smo se odpravili še na kra­tek ogled cerkve sv. Ivana, ki je bila pr­votno posvečena tržaškemu mučencu sv. Pelagiju, nato pa so jo v 17. stol. poime­novali po sv. Janezu Obglavljenemu oz. po sv. Ivanu. Pot nas je vodila naprej v Trst do naj­večjega Trga Unita, kjer smo si privoščili dobro kavo in druge dobrote ter se naužili pogleda na veličastne stavbe, ki so obkro­žale trg, pogled pa nam je velikokrat ušel tudi na »plavajoči hotel« oz. ladjo Costa Mediterranea, ki je bila ravno v času na­šega obiska zasidrana v pristanišču. Ko smo se okrepili z dobro italijansko kavo, smo se podali na ogled terezijanske četrti Trsta, v povezavi z delovanjem in zapuščino ter zgodbami, povezanimi s Slovenci. Tako smo lahko slišali za veliko imen Slovencev, ki so s svojim delom tu pustili pečat. Da pa je bil naš izlet res pester in za­nimiv, smo se s Trga Oberdan do Opčin zapeljali z najstarejšim tramvajem v Evro­pi. Izkušnja je bila neverjetna, drugačna in polna zanimivosti, saj smo se med vožnjo dvigali po hribu, ki nam je dajal veličasten pogled na Trst, njegovo oko­lico, sosednje države in dih jemajoč po­gled na Jadransko morje. Po 30-minutni vožnji smo prispeli na cilj, do Opčin, kjer smo počakali na avtobus, ki nas je pope­ljal na kosilo v Dolenjo vas v gostilno Pri Mlinarju. Izredno prijazno osebje nas je lepo sprejelo in postreglo z dišečim ko­silom, ki je bilo odlično. Privoščili smo si tudi kapljico zelo dobrega terana, da je bilo doživetje res popolno. Okrepljeni in polni sveže energije smo se počasi odpravili proti domu, še prej pa smo naredili kratek postanek v Hrenovi­cah v cerkvi sv. Martina, imenovani tudi Fara. Cerkev je poslikavo Toneta Kralja dobila v letih 1942/43 in ravno tako kot vse prej ogledane cerkve nas tudi ta ni razočarala, saj smo lahko videli izjemne poslikave s prizori skrivnosti rožnega venca in križevega pota. Hvaležni smo tudi tamkajšnjemu župniku Vinku Lapaj­netu, ki nas je tako lepo sprejel. Polni lepih spominov in doživetij smo se okoli 8. ure zvečer vrnili domov in ver­jamemo, da smo sedaj res spoznali, kako velika so dela našega rojaka Toneta Kra­lja, katerih je seveda še veliko na ogled, in v želji, da to spoznanje še poglobimo, se še več družimo, doživimo, napišemo nove zgodbe, imamo na vidiku že nove programe izletov (cene bodo enake). Upamo, da ste uživali v naši družbi, tako kot smo mi v vaši, bili smo čudovi­ta skupinica in verjamemo, da se bomo v prihodnje še srečevali. Kdove, mogoče že 10. septembra, ko se bomo podali po poteh Jerneja Pečnika na Dolenjsko, za katere že zbiramo prijave. Pridite in se tudi tokrat poveselite z nami in spoznaj­te ljudi, ki so naredili toliko dobrega in velikega. Skrajno levo: Najstarejši tramvaj v Evropi. Levo: Obisk cerkve sv. Martina v Hrenovicah. (foto: Judita Boštjančič) IZ KNJIGE VTISOV: "Res prijeten dan v prijetni družbi. Ve­liko novega znanja in spoznanj smo pridobili. Hvala g. Ediju Zgoncu za strokovno in zanimivo vodenje izleta ter članom TD Dobrepolje za dobro or­ganizacijo izleta po poteh ustvarjanja Toneta Kralja.« Zahvala članov TD Dobrepolje g. Ediju Zgoncu za idejo, vsebinsko za­snovo in strokovno vodenje izleta. Njegove ideje, zamisli, znanje in izkušnje pri organizaciji in vodenju izletov so nas popeljali po sončnih poteh znanja in spoznanj. Zahvaljujemo se tudi ge. Tatjani Kralj za sodelovanje, ideje in pomoč pri organizaciji poučne ekskurzije. ¦ Delovne akcije vaške skupnosti Bruhanja vas Upam si trditi, da živimo v urejeni in prelepi okolici. Za to poleg Občine največ naredimo prebivalci posameznih vasi. Verjamem, da so vaške skupnosti po občini zelo aktivne. V tej številki namenjam nekaj stavkov trem akcijam, ki smo jih pod vodstvom vaške skupnosti izvedli v Bruhanji vasi. Besedilo in fotografije: Bojan Novak V nedeljo, 3. aprila, smo uredili svojo priljubljeno poletno lokacijo, kjer se zbiramo, se rekreiramo in družimo. Rekreacijski center Gmajna je vsako pomlad potreben kar nekaj popravkov, saj se potem skozi leto v njem zvrsti ve­liko obiskovalcev. Pripravljeni sta tako nogometno igrišče kot igrišče za odboj­ko na mivki. Slab teden kasneje smo popravili gozdno pot, ki vodi do večine vaških gozdnih parcel. Ob tem se zahvaljuje­mo Občini za material in Toniju Gran­dovcu za prevoz. Tretjo akcijo, tokrat čistilno, pa smo izpeljali v soboto, 16. 4. Očistili smo okolico poti proti Kompoljam. Čistil­no akcijo smo letos zastavili tako, da smo poudarek dali mladim družinam in vključitvi otrok. Ti so bili navduše­ni nad pobiranjem smeti, vsi pa smo bili kar malce nejevoljni in šokirani, da je v letu 2016 še vedno toliko ljudi, ki smetijo in onesnažujejo našo okoli­co. S tem ko že najmlajše navajamo na skrb za okolje, poskušamo doseči, da čez leta take akcije sploh ne bodo več potrebne. ¦ V Grošu smo pripravljeni na spremembe! Dobro smo že zakorakali v pomlad in mnogi sploh ne vemo več, kje se nas drži glava. Ja, pride tudi ta čas, ko se vse prebuja in ljudje postanemo dovzetnejši za spremembe. In s tem ciljamo na spremembe vseh vrst! Patricija Kastelic, Študentski klub Groš Študenti na tiste, kjer bi radi čimprej izboljšali rezulta­te morebitnih ponesrečenih izpitov in si tako priskrbeli brezskrbne počitnice. Tisti, ki pa študirajo malo manj, začenjajo s spomladanskimi opravili, čiščenji in drugimi spremembami nasploh. Med njimi smo tudi Groševci! Marsikdo je nekaj o tem lahko zavohal že na našem FB­profilu. Več pa vam izdamo na koncu članka. V Grošu je za nami nekaj pomembnih dogodkov. Prvi je zagotovo zmaga v Planici, h kateri smo prispevali z bučnim navijanjem. Tja smo namreč peljali kar 100 čla­nov! Drugi pa je tradicionalen Grošev projekt s socialno vsebino – Groševe mamice in očki 2016. V Študentskem klubu Groš temu projektu vsako leto namenimo poseb­no pozornost. Letos smo ponovno prejeli veliko prijav. Dveh na žalost nismo mogli odobriti, smo pa sprejeli ostalih 11 prijav. Z vrednostnimi boni v višini 100 € smo tako obdarili kar 11 malčkov oz. v nekaterih primerih še njihovih mamic nosečnic. To so tri prijave več kot leta 2015 in kar sedem prijav več kot leta 2014. V tem prime­ru bi se radi še posebej zahvalili otroški trgovini Pikapo­lonica, ki je za otroke in njihove starše pripravila darilne pakete s promocijskimi darili, in direktorju spletne trgovine za no­sečnice in otroke Maminmalček. si, ki je pripravil odlične popuste za naše prijavljene mamice in njihove malčke. V prihodnje bomo organizira­li kar nekaj novih kot tudi nekaj že tradicionalnih projektov. Pred nami so trije termini študentske kr vodajalske akcije, kuharska delavnica (26. 4.), Spring bre­ak v Poreču (30. 4.), nujno nas morate priti pogledat na Škiso­vo tržnico (5. 5.), v sodelovanju z zavodom Drevored in ZKD Grosuplje organiziramo 5. večer smeha – Stand up Grosuplje, kjer nas bo nasmejal Tadej Toš (6. 5.), čaka nas še potopisno predava­nje Welcome to India (15. 5.) in pa adrenalinsko doživetje v Bov­cu (21. 5.). Vabljeni, da se nam pridružite! In kot vedno smo najboljšo novico prihranili za konec! Štu­dentski klub Groš se je pred krat­kim odločil, da se loti za nas zelo pomembnega projekta. Po treh ne tako uspešnih poskusih odda­je lokala različnim najemnikom smo prišli do zaključka, da to ne vodi v želeno smer. Zato smo se odločili, da ponovno vzamemo stvari v svoje roke. Člani uprav­nega odbora in nekateri drugi ak­tivisti smo visoko zavihali rokave in se lotili intenzivnega čiščenja, popravljanja in opremljanja spo­dnjih prostorov Študentskega kluba Groš. Vse to z namenom, da bi lokal Groš vrnili tistim, ka­terim v svojem bistvu pripada – študentom! Tako s pomočjo pridnih rok Groševcev počasi, a intenzivno pripravljamo prvi lo­kal v Grosuplju, ki bo posvečen in prilagojen predvsem študen­tom. Tako bodo naši člani v lo­kalu deležni dodatnih popustov pri gostinski ponudbi, brezplač­nega interneta, posebne sobe za učenje in inštrukcije, pestrega in predvsem raznolikega večernega programa, občasnih tematskih zabav in še marsičesa drugega. Tretji dan v tednu se bo preime­noval v Groševo sredo, četrtki bodo obarvni športno in družab­no, ob petkih pa bo oder rezervi­ran predvsem za neuveljavljene bende iz okolice. Mlada ekipa bo sproti skrbela za pestrost in raznolikost programa, saj nam je v interesu, da ugodimo čim­več različnim okusom. Lokal bo tako odprt med tednom, v prvih mesecih pa tudi v soboto. Enkrat mesečno pa lahko pričakujete tudi noro tematsko zabavo. Ob tej priložnosti prav vse vljudno vabimo, da se nam pri­družite v soboto, 7. 5. 2016, ob 18. uri, ko bomo s šampanjcem v roki uradno odprli prvi študent­ski lokal v Grosupljem in letno teraso. Po otvoritvi pa v večernih urah sledi še After Spring Break zabava s Collegiumom. Študentski klub Groš si želi, da bi bila to ena izmed uspešnih Groševih zgodb ter da bi s tem lahko svojim članom ponudili vse to, česar do sedaj v Grosu­pljem niso imeli: prostor za dru­ženje in sodelovanje, prostor za izmenjavo mnenj in opravljanje študijskih obveznosti pa tudi prostor za kakovostno preživlja­nje prostega časa in zabavo. Pod­prite nas pri tem projektu, v kate­rega smo vključili vse svoje moči in trud. Ne oklevajte z obiskom in klepetom ob odlični kavici ali osvežilni limonadi. Ne oklevajte z izmenjavo znanj in medsebojno učno pomočjo v naši mirni sejni sobi. In predvsem ne oklevajte s soustvarjanjem našega skupne­ga lokala. Le z vašo pomočjo bo lahko resnično zaživel v vsej svo­ji vsebini. Se vidimo! Groševcu ni nikoli dolg­čas! ¦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE No, pa smo se srečno vrnili s prvega le­tošnjega izleta. Za ta izlet je bilo veliko zanimanja, kar kaže število prijavljenih. Bilo je nekaj organizacijskih težav, pa vendar so se vse dobro rešile in odpoto­vali smo kar s polnim avtobusom in mi­nibusom. Čeprav je večji del dneva malo rosilo, smo se imeli lepo. Vodič nam je prijetno podajal zgodovino obiskanih krajev in tudi v pripovedovanju zgodb in šal ni zaostajal. Skratka bilo je lepo in na avtobusih zelo zabavno, kar je zasluga našega vodiča. 7. maja odhajamo na drugi izlet. Gre­mo v Idrijo in Kobarid. V Idriji si bomo ogledali grad Gewerkenegg in zbirko imenitnih idrijskih čipk ter rudarsko zbirko. Nadaljevali bomo pot do Koba­rida in obiskali muzej soške fronte. Ob vrnitvi skozi Poljansko dolino se bomo ustavili na poznem kosilu. Z nami bo g. Kolar, torej isti vodič kot na prvem izle­tu. Čeprav je še daleč 22. maj, pozivam vse starejše od 80 let in tiste, ki so mlajši in so bolni, pa vendar toliko mobilni, da se nam lahko pridružijo na našem sku­pnem popoldnevu. Torej, 22. maja bomo skupaj s Krajevno organizacijo Rdečega križa Dobrepolje za vas pripravili sreča­nje. Že sedaj naprošam domače, da si vzamejo čas in vas pripeljejo. Utrinka z našega izleta na Trsat. ¦ Futsal klub Dobrepolje do naslova državnega prvaka Selekcija U-17 (fantje do 17 let) Futsal kluba Dobrepolje je v letošnji sezoni spisala pravo športno pravljico malega kluba. V soboto, 16. 4. 2016, je na povratni finalni tekmi po srhljivki premagala ekipo KMN Oplast Kobarid (7 : 6) in postala najboljša ekipa v Sloveniji. Besedilo in fotografije: Bojan Novak Tisti bralci, ki ste si na sončno soboto, 16. aprila, vzeli čas in se odpravili v Ve­like Lašče, kjer Futsal klub Dobrepolje igra domače tekme, ste bili priča nečemu težko razumljivemu in neponovljivemu. Alfred Hitchcock se ne bi sramoval take­ga zapleta in končnega razpleta športne zgodbe, ki je na slovenski nogometni ze­mljevid dokončno vpisala dobrepoljski futsal klub. Prva finalna tekma med tekmecema, ki sta se letos že v rednem delu pomerila štirikrat in si večjih skrivnosti nista mogla skriti, se je končala teden prej v Kobaridu z neodločenim 1 : 1. V soboto je šlo tako vse skoraj od začetka. Polna velikolaška dvorana je pričaka­la oba tekmeca z bobni in drugimi navi­jaškimi rekviziti. Z obeh delov tribun je donelo športno navijanje. S tako kuliso igralci pač niso mogli igrati slabo. Tekmo so bolje odprli gostje, ki so v 5. in 7. minuti šokirali naše igralce in velik del občinstva. Matevž Klinc je v 8. minuti streljal na gol ravno dovolj natančno in močno, da je žoga poletela v gol. Takrat je bilo že jasno, da dobrepoljski igralci potrebujejo na tekmi zmago, saj se na večje število doseženih golov v gosteh niso mogli zanašati. Po krajšem zatišju in obdobju enakovredne igre so v 14. mi­nuti ponovno zadeli gostje (1 : 3). Našim igralcem v prvem polčasu ni veliko uspe­valo, gostje so odlično pokrivali prostor, ob tem pa niso delali taktičnih napak. Vzdušje med odmorom med polčasoma ni bilo najboljše, a gledalci nismo obu­povali. Tudi ekipa ne, saj je drugi polčas odprla z nekaj nevarnimi akcijami. Ena izmed njih se je končala z zadetkom Pri­moža Potočarja, ki je žogo s prostega stre­la dobesedno zabil v prečko in nato v gol. Prava mojstrovina. Po zmanjšanju zaostanka so naši fantje malce lažje zadihali in poskušali izid čim prej izenačiti. A so žal pri tem naredili nekaj napak in v 29. in 30. minuti so gostje kar dvakrat zadeli ter tako rezultat po­pravili na 5 : 2. 10 minut pred kon­cem so naši igralci tako za ciljem zaostajali kar za 4 zadetke. Dvorana je utihnila, a se je ob zvokih bobna kmalu spet oglasila. Žiga Andolšek, najboljši strelec letošnje sezone, je s prostega strela že kmalu po pre­jetih golih zadel za 3 : 5. Spet nekaj upanja, manjkali so še trije zadetki. Minute so minevale, gledalci so bili vse bolj nestrpni. Igralci so vložili vse atome energije in še bolj priti­snili proti nasprotnemu golu. Pri­tisk se je poplačal v 35. minuti, ko je ponovno zadel Primož Potočar. 4 : 5. Po veliki borbenosti Primoža Žnidaršiča, ki je moral žogo kar dvakrat z glavo z neposredne bliži­ne udariti proti golu, da se je mreža zatresla, je dvorana spet eksplodi­rala. Izenačenje na 5, do konca pa še dobri dve minuti. Že do tu je bilo ozračje v dvora­ni močno naelektreno, tisto, kar je sledilo, pa se je za vedno vpisalo v spomin vseh v dvorani. Naša ekipa se je vrnila po zaostanku treh golov, za naslov prvaka pa je potrebovala še enega. V predzadnji minuti, le devetdeset sekund pred koncem, je Primož Potočar spektakularno zadel in dvorana je eksplodirala. Iz zvočnika, ki ga je s seboj prinesel nekdo od navijačev, je glasno zai­grala »Golica«, ljudje na tribuni so ob tem ponoreli. Ekipa se je znašla pred vrati raja. Le še dobra minu­ta. »Še minuta do konca tekme,« je zadonelo iz mikrofona. In le nekaj sekund kasneje … ŠOK. Kapetan gostov, Klavdij Ivančič, je uspel izenačiti na 6 : 6. Sledil je prizor, ravno nasproten tistemu izpred tridesetih sekund. Nepopisno veselje na delu tri­bun, kjer so bili navijači iz Posočja, objemi igral­cev Oplasta in neverjetni pogledi dobrepoljskih navijačev. Ali je to mogoče?! Tako blizu raja, tik pred vrati, potem pa se ta silovito zaprejo. Mo­derator je še zadnjič poskusil dvigniti šokirane navijače: »Zadnjih trideset sekund. Navijači, dajmo iz sebe iztisniti še zadnje atome energije, ponesimo svoje igralce za še en napad.« Mislim, da je bilo zelo malo takih v dvorani, ki bi trdili, da so takrat še verjeli v preobrat, in bi to potrdil tudi poligraf. Le kakih trinajst sekund pred kon­cem pa žoga priskače do hitronogega Matevža Klinca, ki je v časovni stiski udaril proti vratom nasprotnika. Žoga je letela mimo nog, vratar je ni mogel ustaviti in končala je v golu. 7 : 6! Le še nekaj sekund, izbijanje žoge v avt, kamor koli … 3, 2, 1. KONEC! Nepopisno veselje, gledalci na teren, igralci v objeme, nepopisna evforija. Od pekla do raja! »Futsal klub Dobrepolje je državni prvak,« je donelo iz zvočnikov. Kar nekaj minut je preteklo, preden se je lah­ko začela podelitev medalj in pokalov. Najprej so ob bučnem aplavzu medalje in pokal za 2. mesto prevzeli igralci KMN Oplast Kobarid. Bili so res odličen nasprotnik, ki je bil potreben za tak ne­ponovljiv spektakel. Sledila je podelitev za najboljšega strelca leto­šnje lige U-17. Pokal je pripadel Žigi Andolšku, ta pa je na podelitev v objemu popeljal še Primoža Žnidaršiča in Matevža Klinca, ki sta mu pri do­sežku izrazito pomagala. Lepa in nesebična po­teza pravega kapetana. Nato pa so ob bučnem navijanju prejemali medalje okrog vratu igralci selekcije U-17: Žiga Andolšek, Primož Žnidaršič, Matevž Klinc, Tadej Širaj, Primož Potočar, Matevž Ganc, Matic Babič, Jan Širaj, Damjan Ilič, Peter Brodnik, Žiga Mo­har, Luka Fink in Jan Pugelj. In čisto na koncu Izjava predsednika kluba Francija Žnidaršiča: »Kljub velikim pričakovanjem že ob za­četku sezone in zmagam na vseh tekmah predtekmovanja je bil boj za uvrstitev v finale izjemno zahteven, saj je bilo treba v izločilnih tekmah premagati zelo moč­ne klube iz Ljutomera in Benedikta. V fi­nale se poleg nas ni uvrstil najboljši klub iz vzhodne Slovenije (Slovenske Gorice), kot smo pričakovali, temveč Oplast Ko­barid. Kljub temu da smo jih v predtek­movanju štirikrat premagali, sta finalni tekmi naredili svoje in le z enim golom razlike, praktično v zadnjih 15 sekun­dah tekme smo postali slovenski prvaki. Finale je predstavljal težko in zahtevno preizkušnjo, saj smo tako napeto in tež­ko tekmo do sedaj lahko videli le na eli­tnih nogometnih tekmovanjih. Naši fantje so z izjemnim znanjem, močjo in voljo po zmagi premagali izje­mno dobro ekipo Kobarida. Ekipa U-17 je s tem dosegla daleč največji uspeh kluba, mislim pa, da tudi največji uspeh športa v dobrepoljski občini, kljub temu da nimamo niti ustrezne dvorane. V tem sestavku se ne morem do­volj zahvaliti vsem izjemnim igralcem, odličnemu trenerju, drugim sodelav­cem, podpornikom in navijačem, ki ste z izjemnim prispevkom takšno slavje omogočili. Dejstvo ostaja, člani Futsal kluba Dobrepolje v starostni skupini do 17 let so slovenski prvaki!« sta medaljo okrog vratu dobila tudi trener Dani Kaljević in predstavnik kluba Roman Zabukovec. Končno je kapetan v roke dobil še pokal in ga odnesel k ekipi. Vsi so se hoteli z njim fotografirati. Fotografi­rali so se tudi družinski člani, ki se jim je končno povrnilo vse, kar so vlagali v fante vsa ta leta. Za vedno bo ta ge­neracija zapisana kot državni prvak v sezoni 2015/16. Na koncu še povzetek cele sezone. Ekipa je v rednem delu odigrala 12 tekem, prav vse od njih dobila in to z razliko v golih 138 : 20. V četrtfinalu je na drugi tekmi doživela edini po­raz v sezoni, a je bila v seštevku dveh tekem vseeno boljša od ekipe KMN Meteorplast. V polfinalu so bili igralci prepričljivo boljši od ekipe KMN Be­nedikt (skupni rezultat 8 : 2). Za finale pa tako že vemo. ¦ Izjava trenerja Danija Kaljevića: »Lepo je strniti misli ob tako velikem uspehu naših fantov. Garali smo celo sezono in na koncu smo bili nagrajeni za trud in vse odrekanje med sezono. Izjemno sem bil vesel polne dvorane v Velikih Laščah, ki nam je predvsem na koncu tekme vlila zadnje atome moči, da smo spreobrnili rezultat v našo korist in se veselili sijajnega, zgodovinskega naslova državnih pr­vakov. Dodal bi še to, da smo verjetno edini klub (oziroma eden izmed zelo redkih), ki nimamo pogojev za futsal igro v domačem kraju, kot drugje, kjer imajo svojo dvorano. Zato je to še toli­ko bolj neverjetno, kaj mi dosegamo. Futsal je šport, kjer ni nič podarje­no – vse je treba 'zgarati' na igrišču. Vsi, ki ste bili na finalu, ste to tudi do­živeli. Ti moji fantje so izjemni 'ČA­ROVNIKI', KAJTI PRISANJALI SO MI OZIROMA SMO SI NEKAJ, ČESAR NE BOM NIKOLI POZABIL. Hvala vsem navijačem, staršem, ki ste nas spremljali na vseh tekmah, tako gostujočih kot seveda domačih. Ta zmaga je tudi vaša, vi ste najbolj­ši.« Izjava kapetana Žige Andolška: »Tekma je bila nepozabna, saj smo se morali boriti do zadnjih sekund za naslov državnega prvaka. Zmaga je bila zato veliko slajša in veselje po tekmi je bilo veliko večje.« 3. istrski maraton Nedelja, 10. april 2016. Portorož. V zraku je čutiti napetost in pričakovanje. Bil je fantastičen dan! Dan poln presežnikov. Še vedno sem polna vtisov, ki jih težko strnem v eno samo misel. Tokrat res ne vem, kje naj začnem in o čem naj pišem. Katarina Vinšek O tem, kako je stati na startu v veliki množici, se greti z energijo drugih in odštevati minute. Lahko bi pisala tudi o tem, kako lepa je naša Obala, še lep­še pa je teči po njej. Proga rekreativnega teka je bila razgibana in nas je vodila iz Portoroža v Lucijo, skozi predor Valeta proti Strunjanu, pa vse do Pacuga, Fie-se in spust v Piran ter ob morju nazaj v Portorož. Nujno moram napisati, da sem se teka udeležila z dekleti, s katerimi smo se tudi skupaj pripravljala na ta prvi pomladni tekaški izziv. Janja, Ana, Irena in Vesna – OPRAVIČILO V zadnji številki Našega kraja je prišlo do neljube in nenamerne napake, saj objava o cepljenju psov ni bila objavljena v celoti (bil je objavljen samo grosupeljski razpored, namesto da bi bil samo dobrepoljski). S tem je bilo Marjanu Kastelicu iz veterinarske ambulante Buba povzročenih nemalo težav in nevšečnosti, za kar se mu iskreno opravičujem. Mojca Kebelj najboljše smo! Skupaj smo premagale 11,5 km dolgo progo, se spodbujale in bodrile; skupaj smo startale in skupaj pre­tekle ciljno črto. Hvaležna sem, da sem lahko del tega tima, da lahko tečem in da preprosto sem. Omeniti moram tudi, da je občutek, ko te ob progi čakajo domači in ko med tekom zaslišiš: »Dajmo, mami!«, nepre­cenljiv. Navijanje in spodbujanje navijačev ob progi ti vlijeta novih moči in te spomnita, zakaj se pravzaprav trudiš. Naj na koncu pohvalim tudi samo organizacijo, ki je bila odlična. Organizatorji teka so mislili in poskrbeli prav za vse. Ničesar nam ni manjkalo, imeli smo vse: dobro družbo, ve­liko napitkov in vode, sadja ter odlično malico, dovolj pro­stora, urejeno okolico, prijazne ljudi in pa seveda odlično vreme. Zaključujem z mislijo, da mi bosta ta nedelja in udeležba na tem teku ostali v spominu še dolgo in zagotovo še kdaj ponovim. ¦ Začela se je Dobrepoljska futsal liga 2016 REZULTATI 1. KROGA: A `JE TO!? ŠPORT DESIGN ­ ŠD PREDSTRUGE 8 : 4 KMN ZAPOTOK ­ ŠD KOMPOLJE - K TEAM 1 : 1 OUTSIDER ŠD STRUGE ­ ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 1 : 2 GALAXY TEAM ­ ŠD PONIKVE 1 : 2 REZULTATI 2. KROGA: ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK ­ ŠD PREDSTRUGE 3 : 1 A `JE TO!? ŠPORT DESIGN ­ GALAXY TEAM 4 : 1 ŠD KOMPOLJE - K TEAM ­ OUTSIDER ŠD STRUGE 1 : 5 ŠD PONIKVE ­ KMN ZAPOTOK 3 : 0 RAZPORED DO NASLEDNJE ŠTEVILKE: Bojan Novak 3. krog – PETEK, 6. 5. 2016, igrišče v Kompoljah: V petek, 15. aprila, se je na športnem igrišču v Pred­strugah pod okriljem Zveze športnih organizacij Do­brepolje začela letošnja občinska futsal liga. Liga le­tos šteje tudi kot občinsko prvenstvo. Letos se je v ligo prijavilo 8 ekip, večina je istih kot lani. Nekaj igralcev je sicer zamenjalo klub, a to bo še dodatno začinilo tekmovanje. Tako kot že lani tudi letos v ligi sodeluje ekipa iz Zapotoka. Letošnje tekmovanje je organizirano v obliki dvo­krožnega sistema, kar pomeni, da se bodo ekipe med seboj pomerile po dvakrat. V štirinajstih krogih bo od­igranih 56 tekem. Prve štiri so bile na sporedu že v petek, 15. 4. Liga se skoraj ne bi mogla začeti bolj zanimivo in izenačeno. Ena tekma se je končala neodločeno, dve z razliko le enega gola, le ena pa z nekaj večjo razliko. Glede na to, kar so ekipe pokazale v prvem krogu, se nam obeta izenačeno in nepredvidljivo tekmovanje. Zanimivo, da je lanski prvak, ekipa ŠD Kompolje – K team, uspel le remizirati z ekipo KMN Zapotok, ki je lani zasedla predzadnje mesto. Po dveh krogih je lestvica naslednja: št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 A ´JE TO!? ŠPORT DESIGN 2 2 0 0 6 12 : 5 +7 2 ŠD PONIKVE 2 2 0 0 6 5 : 1 +4 3 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 2 2 0 0 6 5 : 2 +3 4 OUTSIDER ŠD STRUGE 2 1 0 1 3 6 : 3 +3 5 KMN ZAPOTOK 2 0 1 1 1 1 : 4 -3 6 ŠD KOMPOLJE - K TEAM 2 0 1 1 1 2 : 6 -4 7 GALAXY TEAM 2 0 0 2 0 2 : 6 -4 8 ŠD PREDSTRUGE 2 0 0 2 0 5 : 11 -6 18.30 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK ­ ŠD KOMPOLJE - K TEAM 19.15 OUTSIDER ŠD STRUGE ­ ŠD PONIKVE 20.00 GALAXY TEAM ­ ŠD PREDSTRUGE 20.45 KMN ZAPOTOK ­ A `JE TO!? ŠPORT DESIGN 4. krog – PETEK, 13. 5. 2016, igrišče v Predstrugah: 5. krog – PETEK, 20. 5. 2016, igrišče v Strugah: 6. krog – PETEK, 27. 5. 2016, igrišče v Predstrugah: 18.30 A `JE TO!? ŠPORT DESIGN ­ OUTSIDER ŠD STRUGE 19.15 GALAXY TEAM ­ KMN ZAPOTOK 20.00 ŠD PONIKVE ­ ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 20.45 ŠD PREDSTRUGE ­ ŠD KOMPOLJE - K TEAM 18.30 OUTSIDER ŠD STRUGE ­ GALAXY TEAM 19.15 ŠD KOMPOLJE - K TEAM ­ ŠD PONIKVE 20.00 KMN ZAPOTOK ­ ŠD PREDSTRUGE 20.45 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK ­ A `JE TO!? ŠPORT DESIGN 18.30 ŠD KOMPOLJE - K TEAM ­ GALAXY TEAM 19.15 OUTSIDER ŠD STRUGE ­ ŠD PREDSTRUGE 20.00 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK ­ KMN ZAPOTOK 20.45 ŠD PONIKVE ­ A `JE TO!? ŠPORT DESIGN Na lestvici najboljših strelcev vodi Kri­stjan Čož (A 'je to!? Šport design) s peti­mi zadetki, sledi 6 strelcev, ki so zadeli po dvakrat. Na lestvici fair playa si prvo mesto delita ekipi KMN Zapotok in ŠD Predstruge. Tekme se igrajo ob petkih zvečer (od 18.30 do 21.30) na igriščih po občini. Na­tančen razpored in vse informacije o ligi lahko najdete na spletni in FB-strani ZŠO Dobrepolje. Vabljeni k ogledu odličnih tekem! ¦ Imamo vse, kar potrebujemo, imamo sanje, imamo vrednote, imamo dobre ljudi ob sebi ... in če vsaj del tega izkoristimo, moramo biti vsaj približno zadovoljni z življenjem. Ponesimo vse dobro, ki ga nosimo v sebi, vso to svetlobo, ki živi v nas, ponesimo jo v svet, med ljudi, naj bo tudi za tiste, ki jim je težko, ki so osamljeni, ki jim življenje zadaja bolečine in krivice, naj jim s tem, kar smo in kar imamo, vsaj malo polepšamo življenje. To zmoremo, zato le pogumno! *** Ni ti potrebno imeti posebnih darov, da si nekaj vreden. Dovolj je, da imaš ljubeče srce in odprte roke, pa že lahko narediš mnogo dobrega, razveseljuješ ljudi, jih opogumljaš in jim prinašaš upanje. S tem delaš življenje lepše. Mateja Debeljak, Misli za lepši dan Matej Stane Tesarstvo – krovstvo Jože Bambič s.p. Cesta 30, 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 031871823 Izdelava vseh vrst strešnih konstrukcij, nadstreški, kozolci, podi, adaptacije objektov, krovska dela info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporočamo!