UREDNIŠTVO ZARJE jev Ljubljani, ulica fct 8 tiskarna 1 nadstr.). Uradna ure za stranke bo od 10. do li. dopoldne in od 5. do 6. PoVoldne vsak dan razen nedelj m prrtnikov. Rokopisi se nc vračajo. Nefrankirana pisma ^e ne r. sprejemajo .... '-‘ narotnina • celoletna po po&ti ali s pošiljanjem na dom za Avs.?o S ^tfn Lo,no K 21'CO, polletna K 10-80 četeUetna K 5-40, mesečna K 180; za Ne™,^ oučna. Obravnave je zelo pospešilo, ker je g. Tonnies pokazal veliko uvidevnost in se stvarnim argumentom ni upiral z običajnimi zavijanji. Gotovo pa je, da je naravnost vzorna disciplina stavkajočih veliko pripomogla, da se je boj razmeroma tako hitro končal in prinesel u^pc^ov, ki bodo dali misliti tudi drugim kovica iem. Rezultat stavke je obsežen v pogodbi. ki jo objavljamo vnaslednjem: Dogovor sklenjen dne 25. julija 1913 med gospodom 5estrojne tovarne g. Tonnies v Ljubljani in Zvpzo kovinskih delavcev v Avstriji« v zastopstvu pri imenovani tvrdki zaposlenih delavcev I. Delovni čas. Delovni čas se določi za vse delavce ni 56 in pol ure na teden; prvih pet dni v tednu se dela od 7. zjutraj do 12. opoldne in od pol 2. popoldne do 6. zvečer. Ob sobotah je zaključek dela že ob polu 6. zvečer. Plača se pa za 57 ur. Cas od en četrt na 6. do polu 6. se določa za snaženje strojev. II. Cezure ter delo ob nedeljah in praznikih. čezurno delo. to je ona delovržba. ki preseda določeni dnevni delovni čas, se plača z 25% povišano plačo. Delo ob nedeljah in praznikih se plačuje s 50% povišano plačo. III Delovni čas ob dnevih pred velikimi prazniki. Ob dnevih pred velikimi prazniki, t. j. Veliko« nočjo, Binkoštmi, Božičem in Novim letom se vrši s polurnim odmorom od 7. zjutraj do 2. popoldne. Od 1. do 2. se snaži stroje. Plača se pa za cel dan. IV. Minimalne plače. Kot minimalne plače se določajo za strugarje: 1. po skončavanju učne dobe na uro po 27 vin.; 2. po enoletni pomočniški dobi na uro po 32 vin.; 3. po dveletni pomočniški dobi na uro po 42 vinarjev. Na temelju kakih posebnih del je delavec upravičen zahtevati večjo plačo. V. Akordno delo. 1. Vsem v akordnem delu se nahajajočim dclavccm se jamči temeljna oziroma minimalna plača. 2. Slabe akordne plače se izboljšajo ter določijo dogovorno z delavci. 3. Pri prevzetju akordnega dela se izroči vsakemu delavcu akordni list (Akkordschein), na katerem so zaznamovane dogovorjene akordne plače. 4. Pri slabem materijalu se strugarjem za na tem materijalu izvršeno delo zaračuna minimalno plačo. VI. Veljavnost dogovora. Tvrdka se zaveže, da vsled stavke tekom pol leta ne bo nobenega delavca od dela odpustila. Ta dogovor stopi v veljavo dne 27. julija 1913 ter traja do 30. junija 1915. V Ljubljani, 25. iulija 1913. Za zvezo kovinskih delavcev v Avstriji: Domes, s.r Mihevc, s. r, tajnik. tajnik. Za tovarno: G. Tonnies. s. r. Ce se primerja ta pogodba s prvotno stavljenimi zahtevami vidimo, da se je doseglo več, nego je bilo od začetka zahtevano. To se 8a razlagati z dejstvom, da so stavkajoči zahtevali več, čim so bili primorani stopiti v stavko, in bi nedvomno zahtevali še več, ako bi trajala stavka še dalje. Določba glede minimalne plače je naravnost načelnega pomena, kakor je to sploh prva kolektivna pogodba v kovinski industriji na Kranjskem. Nič manjšega pomena niso vse druge določbe in je z njimi položen temeljni kamen razvoju delavskega gibanja v kovinski stroki pri nas. Shod kovinarjev, ki je bil v nedelo pri Perlesu, je pogodbo v njenem celem obsegu odobril, s tem pa tudi izrekel svoje priznanje vodstvu organizacije. Juvanove »njavže« na prejšnjem shodu so šele tu prišle do svoje veljave; kajti navzoči so spoznali, da je imel mož namen delati le zgago in se s svojimi po de-nuncijantsko zavitimi lažmi v >Sl. Narodu« prikupiti raznim osebnostim v liberalni stranki. Dosegel je le toliko, da je dal policiji nekaj opravka, ki je začela stikati po govornikih in vsebini njih govorov. Pa bodi mu odpuščeno; zakaj bila bi prevelika čast zanj, če bi ga obrcali, kakor je zaslužil. Upamo, da bo pravkar končana stavka pri Tonniesu učinkovala tudi v drugem oziru: organizacijo je treba izpopolniti in spraviti vanjo slehernega kovinarja. Razmere v kovinski stroki so posebno v Ljubljani kar najžalost-nejše; ne le plačilne, temveč na sploh, in organizacijo čaka še vrlo mnogo dela. Začetek se je storil z nedeljsko popoldansko konfe*-renco, katere so se udeležili poleg ljubljanskih in jeseniških zaupnikov tudi tržaški tajnik so-drug Mihevc in zastopniki strokovne komisije za Kranjsko. Uspeh pa bo seveda le tedaj popoln. če bodo vsi podpirali vodilne sodruge v njihovem stremljenju. i. m. Dnevne beležke. — »Stoletje otroka.« Veliko knjižnico bi napolnile knjige, ki so jili v zadnjih desetih Itih napisali najrazličnejši ljudje — vseučiliški profesorji, učitelji, zdravniki, sociologi — kako da je treba uravnati vzgojo otrok, če hočemo, d« postanejo telesno in duševno zdravi in čvrstj ljudje. AH od njihovih nasvetov do uresničenja je nezmerno dolga pot, ki jo današnja družba ne bo mogla prehoditi, ker je prikrojena po volji kapitalistov. Sele takrat, ko bo človeštvo živelo v socialistični družbi, bo mogoče uresničevati načela vzgoje, ki jih dandanes priporočajo oni, ki so mislili, da bo že 20. stoletje »stoletje otroka«. Kapitalizem se redi tudi z delom otrok in dokler bodo po tovarnah m rudnikih mi polju in doma morali opravljati otroci dela, ki so neprimerna njih telesni moči, toliko časa bodo vsa načela v zdravi vzgoji utopija. Kako grozno je življenje otrok v kapitalistični družbi kaže anketa o delu otrok, ki jo je delovni statistični urad aivstrijski povzročil leta 1908. m katere zadnji zvezek je pravkar izšel. Šolska vodstva so dobila v tej anketi nalogo, da poročajo o delu šolskih otrok in ta poročila kažejo ljudsko bedo in nesramno kapitalistično izkoriščanje v najjarkejšj luči. Naj navedemo le nekatera teh poročil: »Šolski otroci hodijo ob prostih dneh med tednom in v počitnicah v apnenice in kamnolome, kjer delajo ves dan. da povišajo dohodke staršev.« — »Štirje učenci v starosti od 12 do 14 let hodijo poleti, ko stopi v veljavo olajšava Šolskega obiska, v steklarno, kjer delajo po 10 ur in sicer tako. da delajo en teden ponoči, en teden podnevi. Steklarna je oddaljena 8 km in prehodijo otroci vsak dan pot semintje peš. Dnevni zaslužek znaša, 1 K 40 v do 1 K 60 v. Delo v steklarni je zdravju škodljivo, pot je dolga in naporna, otroci izgledajo slabo. Delo bi bilo treba na vsak način otrokom prepovedati.« — »V našem šolskem okolišu je mnogo otrok, ki delajo s posli vred od štirih zjutraj do osmih zvečer.« — »Pastirji vstajajo ob štirih zjutraj in ob devetih zvečer gredo še le spat.« — »Šoloobvezni otroci pasejo na dan po J2 do 14 ur. — »Pri nas izdelujejo učenci in učenke mreže za lase. Ob petih zjutraj vstajajo in delajo do enajstih ponoči. Da otroci ne zadremajo, jim dajejo starši čaj z rumom, kar silno siabo učinkuje na živce otrok.« — »Otroci vežejo resice na * rutah. Komaj pridejo iz šole, morajo že delati in ostajajo pri delu do 10. zvečer in še dlje. Zjutraj dela mnogo otrok še preden gredo v šolo.« — Takšno je torej življenje proletarskih otrok. Križev pot od tistega trenotka, ko shodijo. Socialna demokracija ne obtožuje staršev teh otrok, ki doraščajo v bedi in temi, ker starši jim pri najboljši volji ne morejo pripraviti lepšega življenja; ampak kapitalistično družbo, ki ima na vesti brezsolnčno mladost proletarskih otrok, zadene vsa krivda. Profi-tarstvo je bog, ki mu mečejo v nenasitno žrelo nežna telesca otrok. Trpljenje proletarskih otrok, muke staršev, ki morajo priganjati otroke na delo, ker bi drugače pomoril glad vse skupaj, naj nam bo živ opomin, da ne sme naš boj prenehati nrti za trenotek, brez odloga in odrtiora moramo podirati temelje današnje družbe, da bomo res lahko pripravili paradiž našim otrokom. — Medicinski oddelek na deželni bolnišnici v Ljubljani nima para po vseh avstrijskih bolnišnicah. Na tem oddelku je namreč tudi opazovalnica za umobolne, m sicer je nastanjena v pritličju. Vsakdo si lehko misli, kakšen lep mir imajo bolniki na medicinskem oddelku ponoči, ko jih iz najboljšega spanja naenkrat prebudi razgrajanje in vpitje uinobol-nili. Posebno prijetno je za one bolnike na medicinskem oddelku, ki leže v prvem nadstropju: pod njimi opazovalnica, nad njimi so jetični bolniki; v opazovalnici vso noč ropot, jetični prekašljajo vso noč in bolniki v prvem nadstropju se brez spanja premetavajo in postajajo od dne do dne boli nervozni. Zlasti soba z osmimi posteljami v prvem nadstropju medicinskega oddelka je kakor nalašč za bolniško sobo: ta soba je namreč nekak prehod iz prvega nadstropja v drugo nadstrojije in usmiljenke letajo ves dan tu skozi in butajo z vrati, da ie proza in strah. Vse te nedostatke b; deželni < !lv r loiiko odpravil, ker je na pro-s!oni ■/■,'■. ovedal v nekem procesu za ločitev zakona. Dejal je pa. da se je to, o čemer bi imel izpovedati, zgodilo že pred dvenii leti in se ne more več spominjati. Pa tudi sicer ne bi izpovedal, ker mora varovati uredniško tajnost. Sodnik ga je nato odvezal dolžnosti izpovedbe s pripombo, da se mora uredniška tajnost varovati prav tako kakor uradna tajnost. Ta nazor je popolnoma pravilen. in dobro bi bilo, če bi si ga prilastili vsi sodniki, da ne bi bili časnikarji izpostavljeni nepotrebnim šikanam. — Dr. Kušar umrl. Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Danes je tukaj povsem nenadoma umrl znani odvetnik iz Kranja dr. .losip Kušar. Prišel je v Rogaško Slatino pred 14 dueti, ne da bi bil kaj bolan. V soboto pa mu je nenadoma prišlo slabo v kavarni. Izbruh krvi v želodcu ga je hipoma porušil. Našli so ga nezavestnega in odpeljali v stanovanje, ter obvestili njegovo rodbino. Zdravniška pomoč je bila zaman. Danes, ko je prišla njegova žena iz Kranja, je nastopila smrt. Dr. Kušar je bil šele 48 let star. Užival je simpatije povsod, kjer so ga poznali. Tudi v socialno demokratični stranki je imel nekoliko dobrih znancev. Za delavsko gibanje se je nekaj let zelo zauimal in je bil velik prijatelj našega lista. — Pot čez severno triglavsko steno dela kranjska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva. Pot čez severno triglavsko steno od Luknje do Zelenega snega je najnevarnejša, a tudi najzanimivejša pot na Triglav, ki je zahtevala že v kratkem času tri žrtve. Na glavnem zborovanju nemškega in avstrijskega planinskega društva so dovolili za to pot 1200 mark. Pot bo dodelana v avgustu. — Lekarna v Sp. Šiški, O. Ivan Šepic, vodja javne lekarne v Lo.vrani, je prosil pri kranjski deželni vladi za lekarniško koncesijo v Sp. Šiški. Lekarno namerava otvoriti v hiši št. 2 na Glavni cesti. -- Posebni vlak v Postojno. Dne 3. avgusta. ko se vrši velika poletna veselica v Postojnski jami, bodo vozili povsebni vlaki za polovično ceno iz Ljubljane, Gorenjskega, Trsta, Pulja. Reke. Celovca in Dunaja ter posebni parniki iz Benetk in Portorose v zvezi z omenjenimi vlaki, v Postojno. — Igralnice! Poročilo, da dovoljuje Belgija. katoliška, klerikalna Belgija kopališčnim upravam v Ostende in Spaa, da smejo zopet otvoriti zaprte igralnice, bi lahko povzročilo kakšno napačno mnenje in krivično kritiko klerikalne vlade in njene katoliške morale. Navidezno so vladajoči kristjani v Belgiji vedoma grešili; kajti zaprli so igralnice, ki so prej obstojale. po čemer je soditi, da so smatrali te inštitute za škodljive in pregrešne. Potem pa so preklicali svojo prepoved, s čimer so dovolili škodljivost in greh. Ali preden se izreka taka sodba, je treba poročilo izpopolniti. Visoka klerikalna vlada belgijska dovoljuje igralnice le z izrecno pripombo, da smejo biti odprte samo v letni sezoni. S tem dobiva vsa stvar seveda popolnoma drugo lice. Po leti prihajajo tujci, ker je morje takrat toplo in je posedanje in izprehajauje v plavalnih oblekah takrat prijetno. Po zimi pa s tem ni nič; kadar je pri nas mraz, se vozijo ljudje, katerim to dovoljuje mošnjiček, v Egipt in v Alžir. ali pa vsaj — na Riviero. Torej ne morejo igrati v Ostende. In zato oficielni kristjani ne dovoljujejo, da bi bile ih) zimi igralnice odprte in da bi se vršilo po hujšanje. Taka je ta reč. In to je vse kaj družeča — kajneda? — l/mrli so v Ljubljani: Franc Savelj, rejenček. 7 mesecev. — Herman Rock, sin pisarniškemu sluge, 3 leta. — Jakob Pesek, bivši posestnik, 85 let. — Marija Blas, bivša prodajalka krulia, 62 let. -» V mestu! klavnici v Ljubljani so od 13. do 21). t. m. zaklali 54 volov, 6 bikov, 9 krav, 125 prašičev, 159 telet, 51 koštrunov, 6 kozli-čev. Vpeljali so 413 kg mesa, nadalje 1 zaklano goved, 1 .prašiča, 1 teleta. — Članom pevskega zbora strokovnih organizacij v Ljubljani naznaniloma. da pevska vaja v torek dne 29. t. m, odpade. Udeleže pa sc naQuo vadiš«. Danes zadnji dati. .1 utri »(Tlumaška kri« Norddisk. V soboto »Krvavi poljub« iz balkanske vojne. Danes zadnji dan „Otrok Pariza“ ljudska drama, r.eoporočena najboljša drama poletne sezije. Dolgost filma 2400 m, 7 dejanj. — Predya:anje traja 2 uri. Predstave ob 3, 5, 7, 9. Štajersko. — Podsreda. (Dopis iz kmečkih krogov.) Slaba letina se nam obeta na Spodnjem Štajerskem. Ko smo imeli spomladi polja in vinograde obdelane, je vse pozeblo. Mislili smo že. da ne bomo pridelali kaplje vina in da ne bomo imeli kaj spravljati na jesen s polja. Prišlo je pa zopet lepo vreme in vse je začelo na novo odganjati in sedaj upamo, da bomo pridelali vsaj nekaj. Le vsled vednega deževja bo vino tako kislo kakor že dolgo ne. Na polju je tudi dobro kazalo do zadnjega deževja, ali nalivi zadnjih tednov so bili prav ob času, ko je dozorevala strn in namesto da bi vozili polne vozove žita domu, bo vse na njivi strohnelo. Jesen bo tukaj, a ne bo ne vina. ne poljskih sadežev. Vse leto se mučimo po vinogradih in na polju, a pridelka ne bo skoraj, nič. Davki pa postajajo vsak dan višji in delamo res samo za davke. Država nas izmozgava, ne daje nam pa ničesar. Če bi imeli že vsaj urejeno šolstvo. a naši otroci morajo hoditi po eno uro in še več. da pridejo do šole; od pota so utru-ieni in zato nimajo od šolskega pouka mnogo dobička. Ampak na cerkvah — hvala bogu — smo pa bogati, v vsakem kotu je cerkev; nam bi bilo vse bolj^všeč, da bi imeli več šol. a manj cerkva. Se nekaj irnjam na srcu! Kal-darkoli so zahtevali socialno demokratični poslanci v državnem zboru uvoz živine in argentinskega mesa. so vstali klerikalci — ki so si po vseh deželah nadjali ime ljudskih zastopnikov. a zagovarjajo resnično le interese velikih posestnikov — in preprečili vsako akcijo, potom katere bi dobilo ljudstvo cenejše meso. Utemeljevali so svoj nastop s tem. da bi uvoz živine in argentinskega mesa oškodoval kmete, ki bi ne mogli prodajati živine. To je grda laž! Kmet mora prodajati tudi sedaj živino poceni, pa so meje zaprte, ker nima dovelj klaje in kadar bo prišlo dobro leto. tedaj bo kmet brez živine, ker si jo ne bo mogel tako hitro nakupiti. Vsa brezmiselna politika, ki jo uganjajo klerikalci na Dunaju, je že močno omajala med nami zaupanje vanje in upaitK), '8a bodo imeli pri prihodnjih državnozborskih volitvah »ljudski zastopniki« med kmeti priv težko stališča. Tudi nam se odpirajo oči in vedno bolj spoznavamo, da je tudi za kmeta socializem rešitev iz teh žalostnih razmer. Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c h t e r. (Dalje.) Blaženka je Ivana le približno razumela, toda baš zato, ker si vsega ni mogla dobro razjasniti. je bilo zanjo vse še bolj grozno in strašno. Naenkrat Jo ie prevzel strah — ne radi sebe, ampak radi n-jega se Je bala. In je vzdihnila: »Bojim se. To bi bilo greh!« Jedva je pa Ivan zaslišal besedo »greh«, je takoi zašel v pridigarski ton. »Greh?« je dejal, »greh, Blaženka?« In je zamižal, skomizgnil. Blaženka se je bala odgovoriti. Očitala \i je, da je storila napako, in bilo ji je še bolj otožno. Toda Ivan tudi na čakal odgovora. Glava mu je nenadoma vzkipela zaradi stavljenega vprašanja o grehu in moral si je olajšati. »Morda naj bi se bal kakšne kazni po smrti?« je govoril Blaženki. In kakor da bi samega sebe še bolj prepričeval, je nadaljeval v nervozni naglici; »Ali nal si mari mislim, da bom stopil pred nekak božji prestol in da bodem pogubljen zaradi tega? Blaženka, ali res mislite, da je kak tak prestol, kakor so nas učili v šoli? čemu nas uče to, ko sami nič ne vedo. zakaj varajo tako, da človek pozneje spozna to prevaro? In ali mislite, da so sami Koroško. — Detomorilka. V okolici Krnskega mosta je zakopala 1/letna dekla posestnika Dul-nika svojega novorojenega otroka v kup sena, kjer se je otrok zadušil. Ko so deklo prijelj, kje ima otroka, je sama povedala, kam ga je dejala, toda bilo Je že prepozno. Otrok je bil že mrtev. M&ler so zaprli. Ljubelj. (Dalje.) Leta 1668. Je kraljevska angleška znanstvena družba poslala doktorja Edvarda Brovv-nm, da ji poroča o prirodnih znamenitostih evropskih dežel in o drugih raritetah. Z veseljem je prehodil mnogo dežela, ogledal si je tuje kraje, prišel je tudi na Kranjsko, na Ljubelj. V svojem temeljitem poročilu omenja tudi Ljubeljsko goro in prehod skozi njo. V svojih potopisih pravi: »Nachdem \vir diesen Himmel-hohen Berg (den Ltibel-Berg) so hoch als moglich aufge-klettert kehrten wir zur Seiten ab I auf einen gemachten Weg / der uns in eine Speluncke oder Durchzug / fiihrte I welche sich durch den ganzten Berg hinaus erstreekte I gleich der berlihmten Grotte in dem Berge Pausilippo bei Neapolis. In der Mitten / ist ein hiiltzern Ver-deck / welches / biB nach der Crainerischen Seiten I hinaus reichet. Die Hble ist ziemlich hoch; erstreekt sich 156 Ruten / in die Lange / und 4 in die Breite, Ich liieh dieses / im erston Anblick I fUr ein Werk der alten Romer: aber man berichtete mich / daB es lange hernach ge-macht vvorden; und dal3 / m vorigen Zeiten / keine Passage dieser Orten / aus K&rndten in Crain / gewesen; sondern / daB man / mit gros-ser Miihe / weit« Umwege gebrauchen mtissan. Als ich / ln der Tieffe / dieser Oefnung deB Bergcs in der Hohe gevvahr ward; bildete ich mir ein / es miisstc eines Eimsiedlers Wohnung seyn; ohnerachtet ich nieht begreiffen kunnte wie er da hinauf koimmen koimte: biB ich end-licli / druch so vrel Kehren und Wcnden deB Weges I nicht allein selber dah in gelangte; sondern mir auch vrel Passagirer I vvelche aus Crain heriiber wollten / entgegen kamen. Es gehen taglich viel Wagen und Karren dadurch; und der Fleissige Landinarm saubert / in den VVinter-Tngen / allen Schnee / von dieser Passage; daniit kein Reisender in Gefahr gerathe. Wenn man / durch diese Hohle / gekommen ist / so geht man / wol dritthalb Teutsche Mei-len / stets Berg ab / ehe man, bey der Stadt Crainburg / \vicder ins flache Land gelangt. * Ko smo plezali na nebotično goro (Ljubeljsko goro) kolikor mogoče visoko, smo se vrnili ob strani, vrnili po napeljani cesti, ki nas je vodila k prehodu, raztezajočem se skozi vso goro, liki znamenita jama v gori Posilrpo pri Naplju. V sredi je lesen strop in sega čez Kranjsko stran. Jama je precej visoka; raziyostira se 156 starih mer v daljavo in 4 v širjavo. Na prvi pogled sem mislil, da je to delo starih Rimljanov, toda poučili so me. da so to šele dolgo potem izvršili in da v prejšnjih časih ni bilo nobenega prehoda na teh krajih s Koroške na Kranjsko, ampak so morali hoditi po ovinkih, po napornih ovinkih. Ko sem zapazili v dolini to gorsko odprtino v višini, sem mislil, da je to bivališče kakega puščavnika: razentega nisem mogel razumeti, kako je prišel semkaj, dokler nisem končno po ovinkih dospel tja, a ne &am; nasproti so mi prišli potniki s Kranjske, ki so hoteli na drugo stran. Vsak dan se vrste vozovi in dvokoltiice in marljivi poljedelec očisti V zimskih dneh pot snega, da ni potovahe v nevarnosti. Ko prideš skozi prehod. gr;š približno poltreto nemško miljo navzdol, preden pri mestu Kranju prideš v ravnino.« Slično popisuje tudi Happelius to notranjo gorsko pot v svojih »Relatlonibus Curiosus«. * Nič manj ne slavi Lorenzo de Chureliche ta prelaz. V potopisih cesarja Leopolda I. * D. Edvard Brovm, Reisebeschr., III Th BI. 139. * Glej Valvasor: Sl. v. K.. IV. knj.. str. 559. prepričani o tem? Ne, .jaz bi ne mogel nikogar vedoma učiti take prevare. Baš to bi me težilo. baš zato moram izstopiti!« Blaženka le komaj dihala. Nekaj groznega je slutila v Ivanovih besedah celo telo ji je bilo otrplo in bala se je odgovoriti. . »Blaženka,« dejal je zopet Ivan, zroč strogo v tla, »sicer je mnogo ljudi, ki -spoznajo, da le to prevara, pa se še vedno delajo, kakor da vet ujejo, i sebe pregovarjajo, da verujejo. Tak nisem. Ko sem spoznal, da se mi lažejo-------------- je bilo konec! Svojo sodbo imam narejeno. Le v Boga verujem, toda v noben prestol ne. Toda Blaženka. tu me vendar nekaj muči iti teži! Ali je duša neumrjoča ali umrjoča? Ali le po smrti vsega konec, gluha praznota, ali kaj je po smrti — kai je po smrti? Glejte, često si predstavljam, kakor da sem umrl, da bi obračunal z življenjem. In kaj potem? Ali bodo moje misli prenehale ali bo jenjalo vse na veke po čimer sem hrepenel tu na svetu, kar sem hotel, kar sem želel kar sem ljubil? Ali se odloči nekaj nevidnega od telesa, katero tu pokopljejo, recimo, duša vzplava kvišku in živi dalje? In kam vzplava? Morda tja, kjer se nebo boči? In koliko milijonov duš bi bilo tu od začetka sveta kako čudno, prečudno bi bilo vse to! In kaj mislijo na tem drugem vzdušnem svetu duše večno, kaj jih zanimlje večno, koga ljubijo večno? Ah, to me muči, Blaženka! V glavi se mi zvrti, kadar na to mislim. Na vse zadnje sva pa midva, ki se iz-prehajava tu, na zemlji le na nekakem začas-«akaj. ako živi *d vekomaj, iakaj ne va od (1656 —• 1705), pisanih v italijansKem jeziku, pfcavi na 96. listu, da 88 s Ljubelj« vidi dežela Kranjska kakor nov svet.** Na Ljubelju se je v tem času kaj rada pripetila nesreča. Kakor ie le redko kak kraj na svatu tako vesel (namreč za viteze in duhovnike, pa ne za kmete-tlačane!), sledi tudi tukaj veselju žalost, sreči nesreča. Ko pokrije sneg pokrajino, »vverden sie von dem leinendem I daB ist I sich ablosendem und hinabschiessen-dem Sclmee I iiberfallen / und derinassen be-deckt / daB sie daruntar todt bleiben«. Žalosten dokaz sta kostnici pfi cerkvah, kjer leže kosti ponesrečencev. Tudi pobarvana znamenja in križi ob cesti pričajo o nezgodah. In Valvasor, ki se je osobito zanimal za ta prelaz, je dobil dovoljenje, prevrtati prehod tudi spodaj, da bi sc lahko skozeni vozilo in J«Zdtlo. Veijik naj bi bil kakor zgornji; pri Sv.' A$$ ir&fbi FoncŠTpn SV.Lenardu (starejšem); naravnost nal bi bila zvezana vhod in izhod. V tistem letu pa se je razširila kuga po avstrijskih provincah in Je onemogočila delo pod Ljubeljem. Kajpada, brez plačila tudi Valvazor ne bi izdelal predora in zato je zahteval od cesarja za svoj trud in stroške večno carino (e\vigen Zoli). razen gotovih pripomočkov, ki pa jih v »triibsellgcn und ge-spčrten Zeiten der Contagion«, ni mogel doseči. In zato jadikuje, da bi mu bi to zgolj škodovalo, kajti neprestano popravljanje in čiščenje ceste bi ga stalo veliko.* Ljubeljsko cesto je napravil v letih 1569 in 1570 ter naslednjih nadvojvoda Karol na lastne stroške. Dne 3. septembra 1660. je jezdil cesar Leopold I. čez Ljubelj; a tudi popotne vozove in prtljago so vozili za njim. Morebiti bode kdo dejal, da ni nič izrednega, ako je jezdil cesar na prelaz, saj poprei so leta in leta hodijl kmetje, obloženi z bremeni, s sključenimi hrbti, in od čela jim je kapljal znoj; težki vozovi so ropotali navkreber, se premikali tisočkrat. Pa ni tako; zelo. zelo se moti. Vse kai drugega !«, če gre vladar po božji gnadi na potovanje; sam ne gre. Ima strežaje in ljubice s seboj, se zabava in radosti po mestih in vaseh. Vsa ta banda pa uničuje kmetske domove, ropa kakar tolovaji in oskrunjuje kmetska dekleta. Veselo ie njih življenje, en sam neskončen pir. Vladar pride v mesto, sprejmejo ga device in mestne mamice so ponosne nanie, kmet pa jih preklinja, kakor preklinja Turka in graščake in kobilice. Leta 1728. je prišel iz Celovca črez Lju-belj cesar Karol VI. (1711—1740) in v Kranju ga je pozdravil mestni sodnik VVolf Nikolaj Adelmann. Karol VI. je tudi popravil pot (vsaj tako Pravi zgodovina!!) in bržkone je za časa njegovega vladanja cesta dobila današnje lice. Izginila je luknja. Francoski vladi v Iliriji so se leta 1813 začela majati tla pod nogami, pri Lipskem je bila zatonila slava Napoleonova, Kranjsko je branil princ Evgen Beauharnais (izg. Boarne); glavni boji so se vršili pri Trzinu, Mengšu ter Črnučah, a važna strategična točka Je bil Ljubeljski prelaz. 21. avgusta 1813 so Francozi naskočili avstrijski oddelek, toda bili so odbiti. In zopet 29. avgusta ie hotel francoski general Bel-loti s 1500 mož premagati Avstrijce, stotnik Moll pa le odbil naskakovalce. To so glavni zgodovinski podatki o Ljubelju. ** istotani. * Valvasor: Sl. vojv. Kr.. II. knj., str. 170. (Konec.) TISKOVNI SKLAD »ZARJE«. Gustinčič, Trst, Sv. M. M., pola št. 155, 5 K 10 vin.; Vrenek Ivan, Trst, pola št. 185, 22 K 78 vin.; Luša Ivan, Trst, pola št. 206, 4 K 50 v; Logar Anton, Trst, pola št. 183, 4 K 70 v; Bahim Andrej, Trst, pola št. 184, 8 K 88 v; Snlderšič Friderik, Trst, pola št. 210, 26 K 96 v; Mislej Ivan, Trst, pola št. 212, 10 K 10 v; Zuzzi Štefan, Trst, pola št. 215, 25 K 20 v; Kudrca Ivan, Trst. pola št. 217, 4 K 20 v; Režek Franc, Tržič na Gor., pola št. 103, 11 K 81 v; Perko Andrej, Rakek, pola Št. 172, 25 K; Savli Jožef, Trst. pola št. 186, 21 K 80 v; Zlobec Anton, Trst, pola št. 201, 7 K 80 v; Hočevar Karol, Trst, pola št. 209, 16 K 60 v; Laurenčič Anton, Trst. pola št. 152, 5 K 60 v; Batistič, org. zl-darii v Trstu, pola št. 153, 2 K; Lepuschitz Florijan, Kanal, polu š*t. 176, 8 Ki Jarh Alojzij. Rajhenburg, pola št. lM. JO K 80 v; Čehovh* Maks, Trst, pola št. 203. 8 K 70 v; Travisa« Edvard, Trst, pola št. 208. 8 K 00 v; Keržič Franc. Nadlesk, 1 K. Upravništvo. Trst. — Politični odbor ima v sredo 30. t. m. ob 8. in pol zvečer važno sejo v društvenih prostorih. — Sv. Križ. Odbor podružnice »Ljudskega odra« naznanja, da se vrše redne odborove seje odslej vsak drugi četrtek. — Izlet na Triglav priredi letos »Ljudski oder« dne 1. avgusta pod vodstvom izkušenega sodrnga-turista za vse sodrugg in sodružice. ki se hočejo osvežiti v čistem planinskem zraku, 'uživati lepoto naših gora, ki je nam mestni^ j IM C ni tako tuja ln nepoznana. Vsi oni, ki se hočejo vsaj za nekaj dni otresti mučnih skrbi in neprijetnosti vsakdanjega življenja, vsi tisti so vabljeni in pozdravljeni! Izlet traja štiri dni Odhod je iz državnega kolodvpra v petek 1. avgusta ob 9. dopoldne. Potrošek k večjemu do dest kron na dan z vožnjo vred. Podrobnosti glede programa, opreme in potrebščin, ki jih je vzeti seboj, se izvedo v »Ljudskem odru*. V nedeljo, 3. avgusta, priredi naš pevski zbor veliko vrtno veselico pri Sv. Ivanu. Cisti dobiček te veselice je namenjen najetju prostorov za pevski zbor in druge naše institucije v rojanskem okraju. Socialistično gibanje med tržaškimi slovenskimi delavci se širi bc'i in bolj. Vrste sodrugov se rnonže čezdalje bolj Množe se m se ojačujejo strokovne politične m kulturne organizacije. Ustanavljate se mladeniška. športna in zabavna društva. Stranka jc dolžna skl t>cti za dl ližtifono Življc-ujc nied svojimi pristasi. Piostori slovenskih sodrugov v Delavskem domu in drugod so pretesni Potreba novih prlostorov je občutna Zato pozdravljamo z veseljem akcijo, ki j0 je pričel pevski zbor za najetje takih prostorov v Ro-lanskem okraju, kjer bo dovolj pristrešia za mnoge naše institucije. Vsem naj se omogoči delo na njibovem polju in povsod naj se cdj»ro na steiaj vrata vsem delavnim in mladim močem Udeležene, nedeljske veslice bodo imeli torej prijeten občutek, da bodo s svojo udeležbo koristili dobri m potrebni stvari Poleg tega pa bodo tudi imeli resničen užitek Naš zbor se ni Ie zboljšal v pevskem oziru 'Tudi narastel je. Število pevcev se je 7iiAtim do-množilo. Poleg lepih starih, bomo imeli priliko slišati nekaj močnih novih zborov Na ve-selici bo torej združena prijetna zabava z uzrtkom in koristnim delom. Kdo torei ne bi prišel v nedeljo k Sv. Ivanu? 1 — Po vzorcu kopnlškega stotnika V Trstu so aretirali 271etnega dninarja Ivana Schtnelzerja iz Štajerskega, ker je izvršil na Reki prav premeteno sleparstvo 15 t m so prišli namreč v stanovanje babice Mariie Ce-zalgove na Reki trije moški, ki so se predstavili za poloc.jske funkcionarje in dejali, da morajo izvršiti pri njej hišno preiskavo ker io su-miiio na policiji nekega zločina. »Policijski funkcionarji« so prebrskali vse stanovanj in ma vili potem, da niso našli nič sumljivega \n\'n odšli, je babica zapazila, da so odneVl; n->ii čilski funkcionarji« ves njen nakit, med tem tudi zlato uro. vredno 340 K in zapestnico vredno 70 K. Sedaj so dognali, da se je m de ležil tudi Schmelzer »hišne preiskave« pri ba bici in so ga v Trstu aretirali. — Narodnjaško junaštvo. Tržaška narod-niakarija je vzgojila po okolici junake da iim ni para po vsem svetu Take junake'dobimo tud. med pičlim številom narodnih duš v Sv. Križu. V nedeljo ponoči so trije narodni narodnjak, čakal, v temi. skriti za vogalom neke hise. na socialistično žrtev. In ta se ni dala dolgo čakati. 191etni Emil Frandolič iz Nabrežine se je podal v nedeljo poi>oldne v Križ v družbo ondotnih sodrugov k Maganji. Zvečer sc je ločil od tovarišev in se hotel vrniti v Nabrežino. Toda kmalu potem so skočili Izza vogala trije s.novi sokolske in narodnjaške kulture m zaceli brez vzroka s pestmi in nogami biti mladega Frandoliča. Trije na enega — pa so ga tako zbili, da je moral iti drugi dan k zdravniku, ki ga je preiskal in dognal, da so ga imenovani junaki močno poškodovali m ranili. O zadevi je bila vložena ovadba na državno pravdništvo. ki bo spravilo vroče-krvne narodnjaške junake nekai dni pod hlad. si nataknila dočim sva bila od vekomaj in bodeva na veke.« »Mnogo premišljam, Blaženka, iri zlasti sedaj, zadnji čas. sem mnogo premišljal,« je pripovedoval Ivan žalosten. In le čudno se mi zdi, ako ve človek, kedar slači in oblači suknjo, zakaj, ako živi od vekomaz, zakaj ne ve od vekomaj i tega, da se obleče nekoč v telo? In kako, kedar sleče telo. ali bo vedel, da ga je slekel? Citat sem tudi knjige o takem posmrtnem življenji toda boljše je. jih ne čitati — glava se meja vsled tega. Pregledoval sem i molitvene knjige, in nekatere so pravile, kakor da bi Sla duša po smrti na bal ali na svatbo v nebesa. Toda ne, Blaženka. naj bo že to, kakor hoče, nai je duša neumrjoča ali umrjoča; cerkve ne potrebujem. Ako je konec po smrti — če pa ni konca — potem še celo ne! In zato te dni izstopim. Samo kaj poreko domači — to vprašanje me še muči.« Tu je umolknil in obraz se mu je zmračil. Blaženko je mrazilo po telesu. Solze so ji žgale v očeh. Nevede, kal bi počelo, le začela prositi: »Ne mučite se !« »Da, ne se mučiti,« rekel ]e Ivan trpko kimajoč z glavo: »In zato je bolje odločiti se in storiti. Ne. — slabotnež ne bodem, Blaženka,« Še nekaj je hotel dodati, toda v tem hipu 50 ga poklicali zaradi nekega nujnega in posebnega opravila v prvo sobo. XVII. Ko so pri Hrubovih plesali, je KvapU sedel, kakor je bil obljubil, s Soumarjem. Otokarlem ln z drugimi dijaki v restavraciji »pri Čaplji« na Vinogradih. To je bila majhna, dijaška gostilnica z iz-čepom m dvema ozkima lokaloma V izčepu je sedel gostilničar z ženo, v stranskih lokalih pa je stregla mlada natakarica v rožasti trikotovi bluzi in z visoko počesanimi lasmi Ko sta Soumar m Kvapil prišla, sta stopila takoj v zadnjo sobo, odkoder se je slišala govorica dijaške družbe. Ko sta ustopila, je nastal velik vrišč. Znani in neznani so se oglašali. Kvapil ni niti razločeval, kdo vse sedi' tu. A velika miza podolgem ob steni ie bila obkro-žena in nekoliko postav se ]e dvignilo v dimu, ki je napolnjeval prostor. »Ladko, Ladko — Kvapil!« se je čulo v nastalem vrišču in nekateri dijaki so ga že ob«, krožili. In eden izmed njih — Dvorak so mu pravili — vitek, rjav mladenič z dolgimi kodravimi lasmi, je posebno navdušeno pozdravljal Kvapila. Bil je v haveloku, ki ga je nosil 1 sedaj pozimi ln v kojem je sedel i v lokalu. »Vidiš Dvofaka!« ga je kazal Bransky Kvapilu. »Vidiš pesnika! Tudi jeden naše garde!« In Kvapil je bil ves vesel, rad §e je sešel z Dvofakom, bivšim svojim sošolcem. Dvofak, ki je Kvapila tudi rad videl, je pa začel takoj, ko le zvedel, da prihaja Ladko iz Dunaja v Pra go, pripovedovati o Pragi, kako )e krasna: in kakšno je tu življenje. Kvapil mu je iskreno pritrjevat (Dalje prih.) Ampak častno in vsega spoštovanja vredno je narodnjaško junaštvo, ki so ga gojili narodnja-karji po okolici in ki poraja sedaj take brutalne sadove. — Nova podružnica »Ljudskega odra« na Opčinah. V nedeljo ob 5. popoldne se je vršil tukaj naznanjeni pripravljalni občni zbor nove podružnice naše kulturne matice. Zborovanje je doseglo svoj namen v polni meri. 2e po udeležbi sami je bilo razumeti, da je opčinskeinu delavstvu nova kulturna inštitucija dobrodošla. Za naše delo smo našli tukaj ugodna tla. Shod je otvoril sodr. Pečnik, ki je v kratkem jedrnatem nagovoru navajal mnogo okolnosti, ! ki so prisilile sodruge, da izvrše akcijo za najem lastnih prostorov, kjer naj bi opčfoisko de-J lavstvo imelo svoje središče. Akcija je uspela. Ifei. prostori heste #!u#l!i skaphri orpiinsiri- Inih železničarjev na Opčinah in novi podružnici »Ljudskega odra«. Ustanovitev te podruž-f nicč je bila neobliodno potrebna. Za izobrazbo opčinskega delavstva se doslej nihče ni brigal. Narodnjaki, ki so mislili, da ostanejo Opčine za vedno njili izključna domena, niso imeli smisla za tako delo. To moramo zdaj izvršiti mi, ako hočemo tudi tukaj razpolagati s številom zavednih Slovencev. Bodril je navzoče, da naj vneto agitiralo za napredek nove kulturne ;n-štitucije, ki bo brezdvomno delastvu mnogo koristila. Za njim je poročal sodrug Skobi iz Trsta, ki je opisal delo in cilje naših gospodarskih. političnih in kulturnih organizacij. Delav- stvo se bo osvobodilo kapitalističnega je rob-stva le ako bo zavedno in solidarno. Tii le potom izobrazbe pride delavstvo do svoje raz. zavesti. Izobrazba je prvi korak do socializma'. Naš »Ljudski oder«, ki je edino v pravem pomenu besedo resnično delavsko izobraževalno društvo, ker stremi po izobrazbi delavstva v duhu razrednih načel svobode in socializma, si je prevzel nalogo, nuditi izobrazbe okoličan-skemu delavstvu, ki je bilo doslej vse preveč zanemarjeno. Dosledno po tem svojem pro- g-amu ustanavlja po okolici svoje podružnice, »slej jih je ustanovil že deset in je hotel ustanoviti svoje kulturno ognjišče tudi na Opčinah. Naloga in dolžnost opčinskega delavstva je, da podpira naša plemenita in koristna stremljenja. Delavstvu se je treba otresti narodnja- sko-kienka iiif* ifo«iuwiA»?a » 1IIC i\ tl11] la t to i • w 11C iuiviviiw v /vsnjC, Navzoči so sledili poročilu z, vidnim zanimanjem. Vršila se je nato dolga, zanimiva debata. Storjeni so biti mnogi konkretni sklepi. Izvoljen je bil odbor proponentov. sestavljen iz so-drugov Mavrlčlč in Wohlnz. — Nova kulturna podružnica je tako gotovo dejstvo. Osrednji odbor »Ljudskega odra« bo podpiral podružnico tudi gmotno ter s knjigami, predavanji itd. Naša kulturna organizacija se izpopolnjuje čimdalje bolj. Kmalu je ne bo vasice v okolici, ki ne bi imela svoje podružnice. Vidni so že sadovi tega dela. Potom izobrazbe bomo vzdramili in združili tržaško slovensko delavstvo. Druga vojna na Balkanu. V Nišu ne bo konference, v Bukareštu se prične jutri. Turki se trudijo doseči, da bi jim ostal Odrin. Iz Rusije prihajajo protislovne vesti; precej trdno se pa vzdržuje vest, da hoče Rusija na vsak način intervenirati. MIROVNA POGAJANJA. Začetek v sredo. Bukarešt, 28. Delegati za mirovno konferenco prispeli sem. Pogajanja se prično v sredo. V Nišu ni konference. Belgrad, 29. Poizkusi, da bi se v Nišu vršila pogajanja zaradi premirja, so se ponesrečili. Bolgarski delegati so odpotovali. Z BOJIŠČ. Belgrad. 28. Tukaj pravijo, da so Bolgari včeraj izvršili več napadov pri Krivi Polanki in pri Mašini, pa so bili odbiti. Atene, 28. Tukajšnja poročila pravijo, da |e armada generala Ivanova v zelo kritičnem položaju. Zdi se, da hočejo Orki nadaljevati operacije, dokler ne bo njegova armada prisiljena. da kapitulira. turski napad. Sofija, 28. Poldrugi turški eskadron je izkušal zajeti bolgarsko stražo pri Kajbilji v okraju Kizilagač. Bolgari so odbili trikraten napad. Dvajset inož je padlo. Tudi na drugih točkah tega okraja je Pr*slo do prask. GRŠKE INTRIGE. Sofija, 28. »Echo de Bulgarie* pravi: »Grška, ki je kakor v vojni s 'Turčijo dosegla lahke uspehe z malenkostnim naporom, dela kakor pri Čataldži težave zarudi ustavljanja sovražnosti, da bi izčrpala svojo srbsko zaveznico, ki mora nositi breme vojne, in izsilila pri delitvi osvojene zemlje cim večje koncesije. Po zanesljivih vesteh je prišlo zaradi Djerdjelija že do resnih sporov med Srbijo in Grško. ODRIN. Turški plen. Carigrad, 28. Turki so v Odrinu vplenili 150 topov, med temi 75 takih, ki so bili prej last Turčije, 50.000 pušk in velikansko zalogo streliva. Turčija mešetari. Carigrad, 28. Minister za javna dela Osman Nizami paša je odposlan s posebno misijo v London. Pridobiti ima Anglijo za to, da podpirala turško stališče v odrinskem vprašanju. Rusija žuga. Pariz, 28. »Temps* poroča iz Peterburga: V diplomatičnih krogih pričakujejo, da bo Rusija hitro in energično nastopila. Ruski poslaniki pri velesilah dobe najbrže že danes in-stmkcije, da povabijo kabinete na udeležbo pri ruskem koraku. Če se velesile ne bi kmalu odzvale ruskemu vabilu, se Rusija ne bo obotavljala, ampak bo sama uvedla akcijo proti Turčiji in se poslužila tudi vojaških prisilnih sredstev. Ruski načrt Je gotov. Peterburg, 29. Ministrski svet v Peterburgu je storil važne sklepe zaradi balkanskega vprašanja. Načelnik državnega oprovizacijske-ga urada Friš je takoj odpotoval na Krim. Rusija Je pripravljena za aktiven nastop proti Turčiji. Načrt je popolnoma izdelan. Brodovje v Sevastopolu ie pripravljeno, da vsak čas odpluje. IZJEMNO STANJE NA ČEŠKEM. Socialističen protest. Praga, 28. Včeraj so imeli socialisti v Ljudski palači velik protesten shod, na katerem go poslanci Soukup, Hudec, Jaroš in Smeral mergično nastopali proti uvedbi komisarijata, proti vladi in proti deželnozborskim strankam. Shod je sprejel ostro resolucijo, ki izreka, da bi se bila situacija lahko rešila, če bi se bila Izvedla demokratična volilna reforma, in protestira proti zvišanju deželnih doklad in vpeljavi naklade na pivo. Pettisoč oseb je potem v sprevodu odkorakalo na Vaclavov trg, kjer je govoril dr. Soukup. HRVAŠKE REČI. Zagreb, 29. Včeraj je povabil novi komisar baron Skerlecz vse »unioniste* na konferenco. Stari in mladi madjaroni, med njimi Rauch in dr. Tomašič so izjavili, da bodo komisarja brezpogojno podpirali. Za »centrumaše* je pa dr. Pusterovlč izjavil, da je treba počakati, kaj se bo storilo, da se popravijo kršitve hrvaško-ogrske pogodbe. Tomašič je ostro pobijal njegovo mnenje. Koalicionaši se v zmislu svojega sklepa niso udeležili konference. Konferenca koalicije. Zagreb, 29. Skerlecz je povabil vodje hrvaško-srbske koalicije za danes ne posebno konferenco. Po daljšem posvetovanju so sklenili, da pojdejo h komisarju. DEJANJE BLAZNEOA OFICIRJA. Jeger (Erlau), 28. V noči od sobote na nedeljo je šel huzarski major Fejer s svojo soprogo in nadporočnikom Szentinrom domu. Ko se je nadporočnik poslovil, ga je srečal infanterijski nadporočnik Blaha. Blaha je potegnil revolver in ustrelil večkrat na Szentimra in ga težko ranil. Majorjeva žena je slišala strele in je odprla okno. Blaha je skočil na okno in potem v sobo ter večkrat ustrelil na gospo Fejerjevo in na majorjevega slugo. Nato je šel Blaha pred ogledalo in si pognal kroglo v glavo. Zgrudil se je mrtev. Fejerjcva je nevarno ranjena, sluga le malo. Blaha je storil dejanje v hipni blaznosti. RUSKI VOHUN. Berlin, 29. V Kreuzburgu v Zg. Šleziji so aretirali v četrtek ruskega štabnega kapitana Jeszovva, ker je osumljen spionaže v prid Rusije. Aretirali so tudi njegovo ženo, njegovega otroka, tasta in ruskega tolmača, ki je bil nastavljen pri obmejni oblasti in njegovo ženo. Obe ženi so v soboto zopet izpustili. Jeszovva so zasačili, ko je risal železniški most. Pri hišni preiskavi so dobili mnogo važnih načrtov. ITALIJANSKO MORNARIŠKO MINISTRSTVO. Rim, 29. Mornariški minister Leonardo Cat-tolico je demesioniral. Na njegovo mesto prihaja znani admiral Millo. PUNT NA PORTUGALSKEM, Pariz, 28. Agence Havas poroča iz Madrida: Časopisi beležijo govorico, da je izbruhnila v Lizboni ponoči od sobote na nedeljo vojaška vstaja. Boji so baje trajali vso nedeljo. Vlada padla. Pariz, 29. Vesti iz Madrida potrjujejo, da je v Lizboni od sobote revolucionarno stanje. Več polkov se je uprlo. Costova vlada je padla. Cenzura ob meji je skrajno stroga, zato ni mogoče dobiti natančnih vesti. VESTI BREZ PODLAGE? Pariz, 29. Iz Lizbone poročajo, da so vesti o ondotnih nemirih brez podlage (?) ŽELEZNIŠKA NESREČA NA DANSKEM. Kodanj, 28. Železniško nesreča pri Esbergu je zahtevala 19 smrtnih žrtev. Trupla mrličev so bila strašno razmesarjena. Nekaterim so bile glave odtrgane, drugim roke ali pa noge. Med mrtvimi je socialistični poslanec Sabo, ki je bil izredno popularen in po vsej deželi znan. Vest o njegovi smrti je napravila velik vtisk. Operni pevec Barrč je dobil težke poškodbe na nogah in so ga morali operirati pa ie med operacijo umrl, ko se je bil prej poslovil od svoje zene. KITAJSKA REVOLTA. London, 29. »Times* javlja iz Pekinga, da so vladne čete zavzele utrdbe Hakru ob jezeru Pajang, na katere so se opirali kjangajški revolucionarji. Odgovorni urednik F r a n B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. ITiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Delavske konsutnne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO vpisana zadruga z omejenim poroštvom* N Vsem konsumentom! S 80. junijem 1918 so zaključile Delavske konsutnne zadruge svojo IX. zadružno dobo z najboljšim uspehom, ki dokazuje, kako se tudi v naših pokrajinah razširja z največjo hitrostjo zadružniška ideja. Kdor se ni še pridružil Konsumni zadrugi, ozre naj se na spodaj navedene številke, pomisli naj na mogočnost, katero zastopajo včlanjeni konsumenti in na to, kar bode zamoglo izvršiti zadružništvo v kratkem, ako bodo konsumenti razumeli, da je najmočnejše orožje proti podraževanju živil Konsumna zadruga katere glavni namen je postaviti se v bran ekonomičnemu neredu glede izdelovanja in razpečavanja izdelkov Napredki Delavskih konsumnih zadrug i 1. zadružna doba 1903—1905 (19 mesecev) 11. » n 1905—1906 . m. v 1906—1907 IV. * 1907—1908 v. n n 1908—1909 VI. » 1909—1910 VIL » 1910—1911 Vlil. n 1911-1912 *. IX. „ 1912—1913 Od dneva ustanovitve do 80. junija 1913 K 208.00100 „ 148.45019 , 201.20658 „ 366.482-97 „ 615.508.12 „ 873.392 40 * 1,050.829 18 „ 1.334.05310 Inkaso tekom zadružne dobe 1912—1918...........................K 2,436.446-73 Inkaso tekom zadružne dobe 1911—1912.......................... „ 1,334.053.10 Narastek zadnjega leta K 1,102.393*63 Osrednji urad in osrednja skladišča: Trst, uliea S. Francesco štev. 21. St. Št. Št. Št. Št. št. 1. 2. 3. 4. 6. 8. St. 10. Št. 12. Št. 13. Št. 16. Št. 17. Št. 18. Št. 20. Št. 26. 28 skladišč za razpečavanje blaga. * 14 skladišč v Trstu: * * -i Ulica deli’ Istria 10, vogal ulica Montecchi (z mesnico). Ulica Belvedere 34. Ulica del Salice 4 (po mesecu avgustu ulica Settefontane 6 z mesnico). Ulica Acquedotto 67. Ulica Conti 26. Ulica Girolamo Muzio 6. Ulica S. Marco 13. Ulica del Rozzo Blanco 5. Ulica del Lloyd 10, občinske hiše. Kjadin Sv. Alojzij 800, občinske hiše. Škedenj, Trg. Vrdela, občinske hiše 11. . Ulica Raffineria 3, I. in II. nadstropje (oblačila), Ulica R. P. Vergerio 871, občinske hiše. 8 skladišč v Istri: Št. 5. Milje, št. 9. Pulj, št. 11. Isola, št. 15. Koper, št. 19. Pulj, št. 25 Milj* Chiampore, št. 27. Rovinj in št. 28. Bertoki pri Kopru. 6 skladišč v Furlaniji: Št. 7. Gorica, št. 14. Trač, št. 21. Kormin, št. 22. Muša, Št. 28. Fara in št. 24. Trzič-Panzano. V kratkem se otvore sledeča skladišča: V Trstu, Rojan, Largo tra i rivi z mesnico; v ulici S. Marco mesnica. — V Gradišču v lastni hiši; ki se gradi. — V Vižinadi, s priklopitvijo že tam obstoječe samostojne zadruge. Načrtana skladišča: Trst: Sv. Marija Magdalena zgornja; Ponziana (občinske hiše); Sv. Sobota (občinske hiše); Greta; Škorklja; Sv. Križ; Tržič; mesnica, pekarna in tretje skladišče v bližini železniške postaje; Ronki; Milje-Grvatini; Buje; Tiran; Opatija-Volovska; Reka. Obširno poročilo se objavi koncem meseca avgusta, in se ga bode dobilo v vsakem zadružnem skladišču. Delavske zadruge prodajajo le članom in proti gotovini. Skladišča Delavskih zadrug so odprta vsakemu, ki hoče postati član, podpl-savši delež 20-tih, kron, katerega se izplača tudi v malih obrokih. Delavske zadruge nudijo velike koristi brez najmanjših žrtev od strani članov. Nadaljna pojasnila dajejo naša skladišča, kjer se podpisavajo tudi pristopne izjave. Trst, v juliju 1918. Ravnateljstvo. | Ker 30 vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že M OZOF I pošlje priporoča se v marljivo od jemanje vžigalice „ArbeiterwilIe“. Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani. Občno koiisuMB društva virbovljab registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. po najmzji ceni. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-::: kih do 40 kron. ::: Načelstvo. NASI ZAPISKI Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v žari: ložbi „ZARJE“. ::: p « v ti u * « Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1*—. ::: Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. u & - Socialistična revija. — Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6’40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2'50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov* v Gorici. ------------------------------------------- I □ ■■■■■■■■■■■■Sira Q m □ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ESI H ■ □ EU m m m ' m m K M 1 m p @1 o Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Glavna prodajalna v lastni hiši. Štiri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji, Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. Vsvojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-turnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge -------- ter jih obrestuje po 4 II 01 2 0 □ ŽENSKI LIST glasilo soeialis1 lenega ženstva Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 120 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. mlis M S Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Pripovedni spisi: Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. P. Mi hal c k: Iz nižin življenja. Cena 1 K M. Gorki j: Mati. Cena 4 K. E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan. Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin. S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K. Znanstveni spisi: Dr. D ra e. Lončar: Politično življenje D r. I v a n P r i j a t e 1 j: Prešernov spomenik. Slovencev. Cena 80DV,I?\ Dr. Drag Lončar: Dr. Janez Bleiweis D r. I v a n P r i j a te 1 j: Drama Prešernovega in njegova doba. Cena 1 K. . življenja. Cena 40 vin. Abditus: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: — Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin. — — Program socalnc demokracije v Avstriji. Cena 6 vin. —'— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —'— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava VII rednega zbora jugoslovanske soc dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. Cena 6 vin. —•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. .j« Knjižica časopisa »Naprej Ant. Kristan: Socializem. I. zvezek. Druga K a r 1 K a u t s k y: Kapital istični razred. Cena izdaja. Cena 20 vin. . „30,vi15’ ♦ > n i * ^ Ant. Kristan: Socialna demokracija in K a r 1 K a u t s k y: Proletarijat. Cena 30 v. kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. !Sar! Kau*s^y: Razre(hn.boj. Cena40 v. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti ? Cena Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 14 vin. _ 50vin- K. Marx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin. L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl K a u t s k y: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. 50 vin. EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin. Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K. V »logi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši. Zadružni koledar za leto 19131 Cena 30 vin. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. „Zarja“: letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron. Založbo,Zarje4 v Ljubljani. J KI iisk Jopi trm KAR Avs K 6' S tur: lila gen km |iiz; ski in del Jav n in lav kal no čaj čir zel kri so. ni: ho gn to tla zn vi iei da Ti st. tu kr ie sl sl 0( Hi O P \ U C v 1< e g a > p