Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 pl. 60 kr., v tiskamici ■prejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, Izide Danica dan poprej.
Te&U XX.
Tonilo mladini
k novemu šolskemu letu.
S tem mescem se začenja Šolsko novo leto. Ker je lepa navada, da si o novem letu drug drugemu srečno novo leto vošimo, sem sklenil tudi jaz tebi, učenec! ne-ktere vošila izročiti; sprejmi jih z dobro voljo, ti bodo jako hasnovite.
Pervo ti vošim močno podporo vsake doveršenosti, katero imenuje sv. Avguštin steber keršanske po-polnamosti, namreč poni ž not v vsem obnašanji in djanji. Marsikaj sem že vidil,^pa bolj zopernega malo, kakor je ošaben mladeneč. Cem veče in slavniše poslopje hočeš zidati, tem globokeje moraš kopati, da bo terdneje stalo; kolikor popolniši hočeš biti, toliko bolj se moraš poniževati, in če imaš tudi večo popolnost mimo drugih, vender ne povzdiguj druge čez samega sebe. Tako si zidaš stalno poslopje na skaloviti podlagi. Nočem razlagati, da ponižnost se tudi v hramu Najsvetejšega razodeva, kjer se napihnjenost dostikrat tako vede, da ne veš, če imaš katoličana ali pa turka pred seboj — brez molitvenika, z obešenima rokama, s kuštrasto glavo, štorklasto stoje med naj svetejšimi deli sv. maše, brez naj manjšega znamnja keršanstva. Taki ošaben mladeneč je že sojen po besedah: „Kdor bo mene pred ljudmi zatajil itd."
Drugo ti iz serca vošim naj višjo lepoto, ktere pa ni brez nedolžnosti in čistosti. O kako lepo ti pristuje ta cvetica, mladeneč! Ko bi se tudi vsi ljudje čudili tvoji zunanji lepoti, se vsi angeli groze, ako znotraj nisi lep. Beži pred slednjo nečisto sapico, bodi skerben v govorjenji in obnašanji! Ako je stanovanje, ktero si si za to leto oskerbel, tvoji čistosti nevarno, raji ga zapusti, kajti: „Ni ga dražjega zaklada mimo čistosti, ona naredi iz človeka angelja" (Sv. Bern).
Tretje ti vošim močno orožje, ktero je molitev. S tem orožjem ti bo mogoče iskre nečistega ognja gasiti in vsaktero skušnjavo premagovati. Mladeneč brez molitvenosti je drevo brez zelenja in sadnega berstja. Molečemu aposteljnu je Gospod pomoč obljubil, rekši: „Sufficit tibi gratia mea." — Samemu v se nezaupnemu je zmago napovedal: „Virtus in intirmitate perticitur."— Postavi pred se zerkalo, ki si ga kupi pri sv. Alojziju, in ogleduj se v njem.
Hudo je človeku, kadar se opeče, — včasi se mu gerde lise potlej poznajo vse žive dni, včasi pa še umerje, ker se opekline ne dajo sceliti. Vošim ti torej, da bi ne prišel med ogenj, med koprive, med bodeče in goreče ternje, to je, med zanikamo drušino, spačene to-varše, okužene ljudi, da bi ne zahajal v nevarne pivnice, kjer bi sčasoma pogorelo vse lepo duhovno premoženje, kterega ti je napravila tvoja dobra mati sv.
List 2H.
ccrkev, in ki ti ga je skerbno varovala in množila tvoja natorna mati. Ogibaj se torej slabih priložnost in razuzdanih veselic. Nikar si ne domišljuj , da zaraore svet dati kako večo srečo in radost kakor pa je zadovoljno serce pa mirna vest, ki ima v čednosti svoj studenec. — „Slabo tovarštvo skazi dobre nravi; in kdor se smole dotakne, se osmoli." (Sir. 13, 1.)
Vošim, da bi se čedno olikal, pa da se med zaklade tvoje olike ne zaležejo ose, seršeni, močeradi, paljki in škorpjoni. Upam da me umeš? Ne čitaj torej slabih knjig in nevarnih časnikov , ker ni ga hujšega sovražnika kreposti, kakor so kužljive knjige, katere poželjivost bude, čiste serca s strupom napajajo, uui omrežijo z dvomi, s kužnimi nauki, serce ohladč za čednost, in dostikrat naj boljšega mlpdenča spremene v ma-lika ostudnih strast in v doveršenega nejevernika. Taki mladeneč bi bil stokrat srečniši, ko bi bil šel v rovte goveda past takrat, ko so ga peljali v šolo.
Uči se pa sam po veroznanskem nauku in po svoji vesti ločiti, kaj je prav in dobro in kaj zapeljivo, ker spisi z naj boljšim namenom dostikrat niso brez strupa in vse zlagoma in skorej nevedoma bravca omamijo in okužijo.
Prav potrebna reč, ki ti jo dalje vošim, jc neka prelepa lastnost čbelice in mravlje, ki se ji pravi pridnost. Veliko nekdanjih šolcev na zadnje ne ve ne na desno ne na levo, ker niso bili dosti pridni in ne dosti modri, ter se jih poslednjič ljudje boje v nadaljni nauk ali pa v službo vzeti.
Naj lepši čas našega življenja mine s čudovito urnostjo in kes zavoljo zamujenega časa je največkrat prepozen. Zato te prosim, prijatelj, dobro gospoduj s časom , ki ti je odsojen; imej vedno s čim opraviti. kar bo koristilo tebi in bližnjemu. Nikar ne rekaj, ..ne vem, kaj bi počel?" Delo vselej najdeš, če ga le hočeš! Eno naj lepših opravil o praznih urah je kratko pa silo prijetno popotvanje pred Najsvetejšega. Veliko učencev v Ljubljani in drugod ima k temu vsak dan lepo priliko. Dolgočasno posedanje po „Zvezdi" in druzih sprehajali-ših ni prav nič vredno. ,,Iioka močnih bo gospodovala; lena pa bo davek dajala." (Preg. 10. 24.) „Lenoba je mati vsih pregreh."
Poslednje vošilo je v besedah: ,,Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane." — zvestoba do Boga, vere, širji in ožji domovine, ali stanovitnost. „Kdor bo stanoviten do konca, bo zveličan." Zveličan pa menda sleherni želi biti, torej glej sleherni, da bodeš stanoviten.
To ti jc kratko vošilo, in če ti b«» življenja vodilo, te zagotovim, da boš imel saj pervi red pri poslednji šolski skušnji, kakor tudi pri vesoljni poskušnji za večno življenje.	Fr. M—c.
V Ljubljani 1. vinotoka 1867.
---- -=
WJcite(j9hi zbor na MMunaJn.
Svoje dni so žabe liotle kralja imeti, kakor ajdovska basen pripoveduje. Kar pade z neba panj v lužo; žabe se prestrašijo in poskrijejo. Panj v luži leži, žabe pornaljajo glave in ga ogledujejo. Strah poneha, po njem skačejo in sc ž njim šalijo. Daj nam druzega kralja! moledvajo regulie proti nebu. Pride pa močvirna tica caplja na visocin nogah in z ostrim kljunom žabe stiska. Britko se revice pritožujejo, ali bog jim pravi: Dobrega, kralja niste hotle, imejte pa hudega!
Kaj pa ima učiteljski zbor opraviti s to basnijo iz luže? Poterpite malo. 5. 6. in 7. t. m. so bili zbrani na Dunaju učitelji ljudskih šol iz vseh krajev naše care-vine. Kaj in o Čem se bodo posvetovali, je bilo poprej po časnikih povedano, namreč:
1.	Ali je ljudska šola v Avstriji taka, kakor bi imela biti, in ako ni, kako naj se predrugači?
2.	Kaj morejo učitelji sami iz sebe storiti za po-vzdigo ljudske šole?
Zbralo se jc bilo blizo 2000 udov učiteljskega stanu v veliki dvorani c. k. redute; za pervosednika je bil izvoljen ravnatelj Bobies z Dunaja; podpredsednika in zapisovavci so bili večidel Dunajčanje. Kaj in kako so tukaj govorili in svetovali, naj bolj to priča, da so te učitelje dunajski liberalni listi enoglasno hvalili za njih ujanje. Da bo pa zbor tako :n ne drugač sklepal, je vsak lahko previdil, kdor se količkaj peči z dunajskim časništvom. Dunajski listi so spridili velik del ljudstva in ljudskih učiteljev na Dunaju tako, da tudi učitelji mislijo, da so učeni in svobodoljubni, ako govore zoper cerkev in duhovščino. To sovraštvo je omamilo večino zbora; govorniki, ki so upali druge misli biti, niso mogli k besedi priti, in zmešnjava, ktera se je dan pred velikim zborom tako očitno pokazala med učitelji, da nobeden prav za prav ni mogel vediti, kaj je bilo sklenjeno, je vladala vse tri dni zborovanja. Kaj pa da, to vse nič ne de; to se učenikom vse pregleda, da so le tako plesali, kakor so jim godli dunajski „liberalci," ki zvonec nosijo. —
1. Ali je ljudska šola takošna, kakor bi imela biti, na to vprašanje je večina odmajevavno odgovorila, in kteri, mislite, so vzroki, da ljudska šola ni dobra? Vsak bo menda rekel: Ljudska šola je v Avstriji po več krajih še le iz novejših časov, ni se še med ljudstvom ukoreninila, ljudstvo ima šc mnoge pomisiike zoper njo, ni ga pravega zaupanja do šole; učiteljstvo v nji potrebuje v marsikterem oziru več nravne izreje in obnaše; po nekterih krajih revščina, po druzih gorati kiaji ali tovarne opovirajo otroke, da ne hodijo redno v Šolo. — O, to ni tako! Poslušajte: Ljudska šola v Avstriji ne napreduje, ker ni svobodna, zdihuje v verskih verigah: učitelji se izrejajo za konsistorijc,*) ne pa za ljudsko izobraženje! — Eni so šc celo rekli, da naj se keršanski nauk v šoli nikar ne uči, in šc več drugih takih neslanosti.
Naj poprej moramo reči, da dunajski učitelji nimajo pravice govoriti v imenu učenikov celega cesarstva, in ker je taki terorizem (nasilstvo) vladal, bi bili učitelji, ki niso bili njih misel, prav storili, ko bi bili zoper tako ravnanje protest podali, prah s čevljev otresli in iz Dunaja šli. — Tega pa menda niso storili, ker tacega govorjenja niso pričakovali, ali zbora niso hotli motiti, ili so bili pri obilnem številu dobro izurjenih nasprotnikov, ki so vedili kaj da hočejo, preveč osupnjeni in omamljeni. — Ce vlada res hoče vediti, kaj učitelji mislijo in kaj deželam koristi, naj zbere učitelje posamez-
i Kil., u- mi-li tukaj na dečka. ki so j.- koršanskogu nauka učil
za kat<hftta?	p;s
nih kronovin, ti ji bodo podali bolj resničen obraz svojih dežel, kakor pa zavoljo slabe vere razglašeni Dunajčanje.
Ker so učitelji ukrenili, da ljudska šola ni takošna kakor bi imela biti, in da je duhovščina tega kriva, so zavergli s tem osnovo ljudske šole in podpredsednik, deržavni poslanec in ravnatelj Hermann je povedal zbranim učiteljem, da je izdelal načert za ijudsko šolo, in da ta načert pride potem v posvet na deržavnem zboru.
Učiteljem je dopadel ta načert, in berž ko ne, že eni komaj čakajo, da bi se stara osnova overgla in nova vpeljala.
Kaj pa obsega ta šolska postava?
l.§. pravi, da deržava zagotovlja šoli samostalnost v dosego njenih namenov. Šolske oblastuije so: ministerstvo uka, v vsaki deželi deželni šolski svet, okrajni šolski svet, in po soseskah šolski odbori. Sostava deželnega in okrajnega svetovavstva šolskega je naj več v deržavni oblasti, v šolskem odboru po srenjah so pa 1. župan, 2. duhoven tistega kraja, 3. učitelj in 4. srenj-čanje. Ko bi se deržava, srenja in cerkev res vselej vzajemno podpirale in enih misel bile, in ko bi ne bilo raznih jezikov po Avstriji, bi taka postava ne bila nevarna. Kakšne nasledke pa zamore imeti v sedanjih okolnostih, vsak sam lahko sodi. Učenik bi se sicer otresel tako imenovanega duhovskega jarma, ali goditi bi se mu utegnilo kakor judom po Šalamonovi smerti pod Roboam-om. Menda, tovarši, nimate tako kratkega spomina? — Ponemčevanju, kteremu smo od leta 1848 po nekoliko odšli, bi se zopet odperle široke vrata itd.
Komu je Kristus zapovedal: „Učite vse narode?" Ali ne aposteljnom in njih naslednikom? Po tem povelji božjega Zveličarja so aposteljni učili jude in nevernike, omikane Greke in Rimljane, divjim narodom so le oni prižigali luč sv. evangelija in omike. Kerščanbka vera je nevedne ljudstva podučila, omikala in '^obrazila. Sedaj pa lastni otroci svojo mater zaničujejo in ji očitajo, da jih hoče zmirom za roke voditi, da so že odrastli, da ne potrebujejo cerkvenih varhov! Kam se pride pa brez cerkvene vodbe, kaže ravno uni učiteljski zbor.— Pa to še ni vse. „Hudobnež pravi, ni ga Boga." In kdor samopašno živi, bi res naj raji pekel in nebes;t utajil, puhlo modrovanje, puhlo učenost brez Boga pa namesto Boga postavil, — tisto meseno modrost namreč, ki sovraži cerkev, čednost in zlasti duhovstvo, ki uči pokoršino do cerkve in zapoved Božjih. —
Sedanja ljudska šola v Avstriji je sicer bolj der-žavna kakor cerkvena naprava;*) pa deržava jo je cerkvi izročila, in bolj marljivo ko se duhovni s šolo pečajo, bolj napreduje šola ne le v verskem, ampak tudi v drugih naukih. Vprašam vas vender, ali bi kmetje pošiljali otroke v šolo, ko bi zvedili, da fajmošter ne mara za šolo, ko bi kaplan otroke posebej podučeval v keršanskem nauku; le poštejte učence že zdaj, koliko jih imate, kedar mine perva spoved in pervo sv. Obhajilo? Ali ne pošiljajo marveč starši otrok v šolo zato, ker duhovstvo ljudi o raznih prilikah za šolo drami in budi? — Pa se ugovarja: Sej bo tudi po novi postavi duhoven v šoli keršanski nauk učil; šola le ne bo njegovi samovoljnosti izročena. — Res da tudi v prihodnje ne bo nihče branil, duhovnemu v šolo hoditi in otrokom bukvic ali šc kaj druzega kupovati; duhoven pa uči keršanski nauk v cerkvi in je Bogu odgovoren za svojo taro; če bi se tedaj namerilo, da bi šolski gospod podiral s svojim zgledom, kar duhoven na prižnici in v spovednici uči, in učenik bi ne maral za dobro besedo; kdo bo duhovnemu zameril, ako bo svaril tarmane
Farna ^»la j,- sicer cerkvena naprava, pa e-i-rkev pr<>d vsem
skerbfla za v^r-^ki nauk. z drugimi nauki s»> ni povsod pečala.
Pi*.
pred učenikovo osebo, ki je pa tesno s šolo sklenjena (drugač si ne more pomagati, šolmošter ni več njegov podložin).
Zdaj pa še nekaj. Pregovor pravi: „Krajač naredi gospoda;^ peti ca da ime sloveče; delo se plačuje po vrednosti?" Ce to obernemo na učiteljevo plačo, njegovo delo ni toliko plačano kakor delo beričev ali pisarjev. Ali pustimo to; moje pero tudi tega ne bo zboljšalo. Hotel sem le reči, da bi učitelj po deželi ne mogel izhajati, ko bi ga ne preživil mežnar in organist. —Sol-moštri na Dunaju so pa rekli, da nočejo več mežnarji in organisti biti, da jim fajmošter ne bo zapovedoval. — Pokoršina, kaj pada, težko de napihnjenim gospodičem. Tudi bi bili radi malo bolj „komot." Toda kmetje, vedno z večimi davki obkladani na vse strani, ne bodo meni nič tebi nič novih mežnarij zidali in cerkovnikom nove bire izgovarjali; deržava pa tudi še ni ponudila učiteljem odškodnine za zgubo, ktera bi jih zadela s tem odpadkom. Tedaj moramo pač reči, učitelji niso pomislili, kaj sklepajo.
Diestenveg sam pravi, da učitelj ni samostojin v šoli, on je navezan na starše, ki mu otroke pošiljajo; starši se morajo prepričati, kaj da se otroci v šoli uČe. — To skerb pa izročujejo gg. duhovnom, in kmetje so zadovoljni s šolo, če vidijo, da so tudi gg. duhovni zadovoljni z naukom in sploh z učenikom. Ce tedaj okrajni duhoven ne bo več šolski ogleda, učenik zavoljo tega ne bo samostojen; namesti učenega in priljudnega gospoda bi dobil toliko nevednih ogledov, kolikor je srenj-čanov (in koliko muhastih in svojeglavnih vmes!), ali pa bi bil prisiljen, duhovnika prositi za svet in moralno pomoč, in tako se zopet njemu podvreči.
Iz tega, kar sem tukaj povedal, vsak lahko spozna, da je prav naravno, da je cerkvi skerb izročena za šolo. Učenje narodov tedaj je božja naredba in v pervi versti cerkvi izročena in ker cerkev za šolo skerbi in jo v časnem in dušnem oziru podpira, in ker ga ni na deželi druzega šolskega ogleda. Omenil sem dalje, da bi si učitelji javalne kaj pomogli, ko bi prišli neomejeno pod deržavno oblast. Povedal sem tudi, da bi to bilo javalne katoliški veri v prid, narodu pa gotovo na škodo. Modri ne gleda, kaj ljudje govore, ampak prevdarja njih dja-nja in potem jih sodi, sedanjost primerja s preteklim časom, in tako presojuje sedanjost in se odločuje za prihodnjost. Tako delajmo tudi mi, in ne bomo tako brezmiselno terdili, kar bomo druge slišali terditi, in sladkim besedam se ne bomo dali premotiti. — Učiteljski zbor bo javalne kaj zboljšal ali v šoli prenaredil, zanimiv pa je kakor znamenje časa, in glasno bučeča tromba za deržavo in cerkev.	M. Močnik.
Ogled po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. V saboto, 28. t. m. zjutraj ob 8, so milostljivi knez in škof v mestni farni cerkvi sv. Ja-kopa na novo ozališani veliki, dosihmal le blagoslovljeni altar med navadnimi cerkvenimi obredi posvetili, in tam nekervavo daritev opravili.
V nedeljo potem o pol devetih so bili tudi presv. zakramenti iz podružnice sv. Florijana v farno cerkev preneseni v slovesnem sprevodu, pri kterem je igrala vojaška topničarska godba. Potem je bila zahvalna pesem in slovesni blagoslov s sv. Rešnjim Telesom v obnovljeni cerkvi. Pri slovesni veliki maši so povzdigovali svečanost čitalniški in drugi pevci in pevke. G. stolni zakristan Heidrih pa so pervi z nove prižnice vernim oznanovali besedo Božjo po besedah kraljevega preroka: „Gospod, ljubim lepoto Tvoje hiše.*' — Prelepo ozališana cerkev glasno pričuje, kako skerbljivi so cerkveni predstojniki in kako z ljubeznijo vdani pa tudi da-
režljivi so verniki svoji farni cerkvi. (Ena sama dobrotna pa neznana roka je pri darovanji po keršanskem nauku podelila 50 gold.)	—k.
—	Za g g. bogoslovce in duhovne. Marsikdo
i'e že bral življenje ^rezmožnega A loj z i j a M es m erj a, »ogoslovskega učenika v Briksnu (rojen leta 1822 na Tirolskem, umeri 1857 v Albani pri Rimu), ali če ga ni bral in kaj o njem slišal, je vredno da se zdaj po-peča za to. Posebno mično življenje je pisal prof. Vom -bank v 2 zvezkih po njegovem lastnem dnevniku, pismih itd. in na svitlo ga je dal znani gospod dr. J. K. Mitterrutzner 11. 1860 in —62. Izdajatel privoši branje zlasti zmožnim gimnazijalcem in bogoslovcem, ker na-predvanje druzih tudi bravca zbuja. Mesmer je bil vsestransko olikan mladeneč, estetika, pesniški duh, globoki pogledi v človeško dušo in obširni bistri pregledi ter zedinovavni posnetki mnogoterih ved in človeških prizadevanj so prednosti v njegovih spisih. Zapustil je bil veliko rokopisov, ki so bili zlagoma na svitlo dajani in se zdaj morejo dobiti (tudi po znižani ceni, zlasti za bogoslovce). Ti-le so: „Lebensbild," zgorej imenovani življenjopis (oba zvezka 1860 -62 s sliko Mesmerja za 70 kr.) „Erklarung desJohannes-Evangcliums 1860" (2 gl., za bogoslovce 1 gl.); „des Kolosser-Briefes 1863" (54 kr., sicer 36 kr.); „des Jakobus-Briefes 1863" (4o kr., sicer 27 kr.); „des Briefes an di Galater 1862" (80 kr., sicer 53 kr.); „des ersten Corinther Briefes 1862" (1 gold. 75 kr., sicer 1 gold. 50 kr.). Vse te razlage je dal na svitlo slavno znani profesor gosp. dr. J. K. Mitterrutzner v Briksnu in zamorejo se dobiti po bukvarjih, ali pa naravnost od imenovanega gosp. (gegen Postnachnahme). V prid napredovanja v marljivi delavnosti, oliki in učenosti je želeti, da bi se Mesmerjevi spisi med Slovenci razširili. Sej, kar je iz Tirolskega, je veči del vse dobro in pošteno; in ker smo s Tirolci vred v politiki enaki terpini in metle, s kterimi pometajo veri in Avstrii sovražljivi „liberalci" in časnikarji, torej sc spodobi, da se tudi zmiraj bolj spoznavamo in med seboj občujemo. Glejmo, da bomo močni, zakaj kmali utegnemo potrebni biti Avstrii, ko bo spoznala, kam bi jo peljalo „miihlfeldovanje." Ako je komu bolj priročno, mu utegne tudi vredništvo Dan. posredovati k dosegi kterega si bodi omenjenih del.
—	Ljubljanski župan dr. E. H. Kosta je na višji povelje svojo delavnost začasno v druge roke dal, da izteče obravnava zavoljo znanega undanjega nepokoja. Magistratno vodbo je prevzel c. kr. okrajni predstojnik gosp. J Pajk, predsedstvo v srenjskem svetovavstvu pa gosp. podžupan.
Iz Šentvida. Ponosno imenujejo fare može, ki so se v njih rodili, prejeli sv. kerst, potem pa vverstili se med pastirje sv. cerkve; čim več mašnikov našteti more kaka fara , tim bolje slovi po celi deželi. Sploh pa je znano, da v tem oziru presega vse druge Šentvid pri Ljubljani, kjer ne mine leto, da bi ne bila ena, dve, tudi tri nove maše. Letos zopet je pripeljala šentviška tara cerkvi že tri služabnike, tri pastirje ovčicam odrešenim z Jezusovo kervjo. Angeljsko nedeljo je oznanoval grom možnarjev in priterkavanje lepoglasnih šentviških zvonov daljnim in bližnjim slovesnost, ktero vsih narodov slovenski naj lepše obhaja. Že od daleč te je vabila mogočna domača zastava, vihrajoča z visoc^ga zvonika; pridši v vas vidiš pred cerkvijo krasno okinčane mlaje, dva srednja naj višja nosita slavolok s pomenljivimi besedami: Naj daritev svete nove maše—Zbriše pri Bogu dolgove naše!" Mili čuti pretresejo serce, ko prebereš te besede; grešniku podajajo zeleno vejico miru, ktero doseže vsak, kdor s terdniin zaupanjem po nji seže; bogoljubnim dušam pa pomnožujejo tipanje, vžigajo ljubezen, tako da <e vse njih misli in želje stope v hrep"
*
nenji po Jezusu. Streljaj od cerkve stoji Kraljičeva hiša, aom novomašnikov; prav lepo, za tako slovesnost kaj dostojno jo je okinčal podobarKunavar; enako ozali-šal je tudi prostor pred cerkvijo. Na mnogih okusno olepšanih mlajih stoje v vence vpleteni pozdravi iz pesem slavnega pesnika in skladatelja Blaža Potočnika, župnika šentviškega, kakor: „Novomašnik, bod' pozdravljen! — Od Boga si nam poslan; — Kjer boš v svoji službi hodil; Bog Ti svojo srečo daj!" — Belo-modro-rudeče zastave z mlajev ferfole in vihrajo z oken. Srednja mlaja se odlikujeta od druzih po velikosti in lepoti; dva angeljca stoječa na njih deržita tribarveni slavolok. Kratke besede: „Glejte sreče, ko med nami novomašnik dans stoji!" živo izrekajo, kar čutijo vsi prijatli in znanci novomašnikovi. Ura je deset, zvonovi zabuče, možnarji se oglase, tu in tam čuješ polglasne besede: Zdaj, zdaj pridejo. Pokaže se ti versta postavnih možakov, poštenih žen in ovenčanih devic, za njimi novomašnik sam, pred njim v. č. duhovščina, zadej oče, mati, brat in sestre. Vdanost bereš mu na licu, vsim svatom radostno veselje, staršem pa spolnjene naj serčneji želje. Radujta se! zdaj gre v cerkev, s ktero se je zaročil, zdaj bo imel pervikrat v rokah Njega, kterega je angelj Gabriel le oznanoval prečisti Devici. Danes nastopi svoj novi stan, težaven pa blaživen njemu in vsim vernim; danes se bo pervikrat ustopil kot služabnik Božji med neskončno Pravico in svetne nepo-polnamosti, daroval bo Bogu Boga - človeka. Zravnavati visočine, doline napolnovati, kazati pot svetosti, bode njegovo opravilo do konca dni; Bog mu daj svojo milost, da bo imel sodnji dan krog sebe neštevilno čedo, ktero ima rešiti s svojim trudom in molitvijo, naj bližje pa da bi mu stali mili starši, ljubi bratje in sestre! — Ko procesija cerkev doseže, jo pozdravi godba, na deželi kaj nenavadnega, zapojo pevci in pevke lepi pozdrav novomašniku, kar so prav dobro izveršili. Po ganljivem nagovoru v. č. g. St. Prijatla Sentkatarinskega obhajala se je slovesna služba Božja. Po maši smo se posedli okoli mize, veselili se, kakor se veseli Slovenec v domačem krogu sredi bratov in sester! Radost pa so povzdigovali posebno pevci ljubljanski dijaki in domače pevke; da brez zdravic tudi ni bilo, čimu bi še to pravil?
Iz \ovega mesta. (Nekoliko o Matiju Kastelcu, iz letnika frančiškanskega samostana v Novem mestu.) Matija Kastelec, rojen 1. 1020 v Klcniku na Notranjskem, je umeri kot korar v Novem mestu 1. 1688. Njegovo truplo počiva v frančiškanski cerkvi, in ker je bil tudi samostanu dobrotnik, omeni samostanski letopisec tole o njem:
.,To leto (1688) je umeri v. čast. g. Matija Kastelz, novomeški korar in bencticiat sv. roženkranca. Bil je velik dobrotnik samostanu in med drugim, kar je znanega, je poskerbel sreberno svetilnico pri velikem oltarji, zidal obok in zvonik nove cerkve '), in zidanje je kot izversten arhitekt sam vodil. Mož je bil častitljiv, ljubljen od vsih; umeri je poln zaslug in je pokopan v naši cerkvi na evangeljski strani altarja čistega spočetja D. M. pod plošo, ki ima tale nekoliko čudni napis:
Hic Mathias Kastelz Canonicus jacet, qui etiam mortuus non tacet. Loquitur hic in fornice et turri, nec silent alibi muri. Hic sciens Architecturam fecit sibi liane sepulturam, et ut sit cum mundis
Petit a singulis unum Pate:- noster vel de profundis. Clamat, o viator, ncc tace, saltem dic: rcquiescat in pace.
*) .Stara cvrkev j«* bila bta 1664 pogorela.
Dic, ut docet S. Sulpitius, Deus sit ei propitius. Obiit in Dno. ao. 1688. die XIX. Junii aetatis suae LXV. Lux aeterna luceat ei, Domine, cum sanetis tuis in aeternum. Soli Deo honor et gloria. Quaeris, cur voluerit sepeliri hic intus? Ait, causa fuit meus frater Hyacinthus.
To nadgrobnico, po vsi ploši nekako raztreseno, si je bil pobožni mož sam naredil dodavši vzrok, zakaj želi v naši cerkvi počivati: zato namreč, ker je bil njegov brat redovnik sv. Frančiška in kakor ga je ljubil v življenji, se tudi v smerti ni hotel ločiti od njega. — To sem zapisal v večni spomin za red mnogo zasluženemu možu."
Toliko letnik. Omenimo še sklepno Kastelca kot slovenskega pisatelja, ki si je zasluge za narod posebno s tem pridobil, da je pervi, ki je kmetiške ljudi brati učil, in pervi iz te slovstvene dobe, ki je za svetne ljudi — za neduhovne pisal, kajti njegovi predniki so prav za prav le za pridigarje pisali. Njegovi spisi so tudi zato imenitni, ker je bil Notranjec, toraj iz kraja oddaljenega od Neslovencev, kjer se je toraj marsikaj Čistega ohranilo, kar so bili drugod po Slovenskem sosedje popačili. Spisal je dve knjigi: 1. Bukvice sv. roženkranca (1678) in 2. Nebeški cilj (1684). *) Pisava je sploh dobra; pogreške bomo pregledali, če premislimo, da ni bilorazun Bohoričevih pomanjkljivih „Arcticae ho-rulae" nobene slovnice; pa tudi te menda Kastelec ni poznal, kajti naravnost pravi: „Idioma carniolicum gram-matica carens."	A.
Od sv. Petra poleg Maribora. V 25. listu 1. t. na strani 200 imaš, „ljuba Danica," dopis „iz S taja r-skega. „Uboj." Glasi se kakti malo oponašljiv. Pri tem pa vender, gosp. dopisnik hvalo daja Senpeterčanom ker od umorjenega govori, da je bil: „tih, priden delavec, zvest mož itd." — Naj dostavimo se to, da morivca nista bila Senpeterčana, ampak od drugod, — da spet koga ne žalimo, raji zatajimo kraj. Gosposka ju še zmiraj presojuje! — Tedaj ni sramota za Sen-peterčane, ako se kdo sem pritepe in tukaj razbija. Kakor takrat, tako tudi zdaj ni naš namen, ne sebe in svojih hvaliti, ne koga druzega černiti, naj manj
f)a duhovne odgovorne delati za enake žalostne primer -jeje med ljudstvom. V nauk, svaritev, spodbudo, po-očitovanje pravice Božje imajo služiti naznanila žalostnih in veselih dogodb med ljudmi. — 22. vel. serpana smo slovesno pervokrat odperli novo. dva nadstropa visoko šolo. Mil. g. knez in škof so nas sami počastili, ter blagoslovili novi hram o priložnosti šolske poskušnje. Opravili so ob enem na Gori pri Materi Božji, kamor smo jih v procesiji spremljali, zahvalno sv. mašo za srečno povernitev iz Rima. Prinesli so med drugim darili tudi svetinjic za otroke, ter so jih otrokom razdelili. Tudi za nedeljsko šolo so nam njih nekaj še poslali v svoji očetovski ljubeznjivosti do mladine. Veličasten stoji novi šolski hram v slavo svojega dobrotnika Jan.Kan-be-ja, ki je >$000 gold. izročil za šolo, kakor tudi v čast preč. gosp. kanoniku M. G1 azer j u, ki so v svoji nevtrudljivi skerbi ta hram tako hitro postavili! Veseli so otročeki zasedli prostore v novih šolskih hišah, — bilo pa nam je vsem komaj pričakovano preseljevanje iz starega, bornega stanovanja v novo prostorno in veličastno poslopje! Mogočno so odmevali možnarji in da-leko oznanovali posebni slovesni dan, ki nam bo vedno v lepem spominu! —
•) Nedvomno jp od ravno tega Kastelca prestava sv. pisma Kasteleova, ki jo ima ljubljanska Čitalnica v rokopisu, iu ima marsikaj prav dobrega blaga tudi v jezikoslovnem oziru.
Vred.
V Gorici 9. kim. 1867. Sošli smo se bili 3. 4. in -5. tekočega mesca kim. v zali semeniški kapeli v Gorici duhovniki, ki smo leta 1842 bogoslovske šole bili dokončali, da smo petindvajsetletnico slovesno obhajali. Bilo nas je zbranih ravno dvajset, namreč 17 iz goriške, dva iz poreške in eden iz videmske sosednje škofije. Izmed devet sošolcev v teržaški škofii ni bilo nobenega, kar je splošnje in v resnici serčno veselje naše nekaj kalilo. V torek, 3. kim. smo popoldne ob štirih vsi v talarjih in roketih v kapeli se v pervič sošli, večernice tistega dne in juternice za drugi dan odmolili. Potem stopi prof. Kociančič pred oltar, in latinsko ogovori zbrane svoje sošolce, razlagaje psalm 132, ki se začenja z besedami: Ecce f/uam bonum, et t/uam jucundum, ha-bitare fratres in nnum. *) Po tem govoru smo odmolili pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom litanije Matere Božje, in s sv. blagoslovom je bila dokončana pobožnost pervega dne. Stanovali smo vsi v semenišči in večerjali pri eni mizi.
Drugi dan smo opravljali sveto spoved, ob deveti uri zjutraj pa smo se zopet sošli v talarjih in roketih v kapeli, smo ure odmolili in nasledovala je slovesna peta maša. Pel je mašo vis. časti vredni g. Filip Tomšič, korar, fajmošter in dekan montonski iz poreške škofije; vsi asistenti so bili tudi jubilanti. Po odpetem evangelii je stopil pred oltar gosp. Janez Kerst Ver-zegnassi, kooperator v Flumiželu, in je kaj čversto in dobro govoril v italijanskem jeziku. Vsi pričujoči, duhovni in neduhovni, so verlega pridigarja hvalili. Po mašnikovem obhajilu so vsi pričujoči jubilanti pristopili k oltarju, in so bili obhajani od celebranta. Po maši smo peli „Te Deum." Med svetim darom je ne manj kot 21 pevcev pod vodstvom znanega vodja g. Fr. Pirca pelo mašo, ki ni bila v Gorici še nikoli peta, pa brez godbninih instrumentov, spremljano od samih orgelj in enega basa. Posebnega omenjen ja vreden je offerto-rium te maše, navlašc za to slovesnost zloženi četve-rospev našega Goričana, slavnega gospod Karola Maj-linga: Ecce quam bonum etc. (Nahaja se tud konec Album-a kot doklada.)
Po peti maši smo šli vsi in corpore v semeniško dvorano, ter smo spoštovanje skazali in se poklonili Nj. prezvišenosti, prečastitljivemu nadškofu in knezu gosp. Andreju Golmajer-u, ter je prof. Kociančič s kratkim latinskim ogovorom Nj. ekscelenciji izročil lep, v rudeč žamet vezan Album. Prevzviš. nadškof so pri tej priložnosti blizo te le besede izustili: ,, Jubitaeum Hebraeis erat solemnitas proprie politica; ecclesiae christianae est retigiosa solemnitas, i/ua ecclesiae thesauri Christi fide-libus largius distribuuntur. Olim t/uolibet cent eno, dein (juolibet (juitnjuageno anno, postea omni trigesimo tertio, et tandem yuolibet 25. anno jubitaeum instituitur. Ab ali-i/uo tempore etiam sacerdotes jubitaeum sacerdotii sui celebrare coeperunt, et t/uia 50. annum presbyteratus sui pauci tantum attingere solent, 25. annum jubilarem fa-ciunt; quod vos (juo(jue imitati estis. Xe</ue, ut ob-servo, ma.cimeque approbo, ideo huc venistis, ut comes-sationibus et potibus vos ejchilaretis, sed potissimum. ut Deo gratias agatis pro multis vobis spatio 25 annorum concessis beneftciis, ut confessione conscientias vestras purgetis et ut jrro defunctis confratribus vestris Deum exoretis. Unde ego ex intimo corde vobis congratulor!
K obedu, pri kterem so nas tudi Nj. pre vzvišenost s svojo pričujočnostjo počastili, so bili povabljeni, ter so ra-zun enega, ki ni mogel priti, prišli vsi naši nekdanji gg. profesorji in semeniški predstojniki, kolikor jih še živi,
*) „Domovina" piše, da je celi psalm razlagal po znani svoji učenosti in njegovo jedro pričujočim okolisiuam primerjal ter zlasti bistro pojasnil pomen te redke slovesnosti.	Vr.
in pa bogoslovci, ki so pri peti maši stregli. Vsih pri mizi je bilo šest in trideset. Vsem se je veselje na obrazu bralo, posebno pa, ko so se prevzv. nadškof vzdignili in jubilantom tako-le napili (škoda, da nismo celega govora v spominu obderžali, kratek posnetek je pa ta le): „ Primi christiani erant unanimes et concordes, scriptura testante: erat autem credentium cor unum et anima una. Quum Corinthi inter Christi fideles dis-sensiones ortae essent, dicebant enim ali</ui: Ego sum Paulij alii vero: Ego sum Apollo, alii autem: Ego sum Petri: ego sum Christi; Apostolus acriler eos reprehen-debat, ostendens, omnes unum dicere debere, ut non sint inter eos schismata. Ati/ue sic omni data occasione ena-tas dissensiones statim in sua mo.c origitie suffocare eo-nabantur. Si tanta cura adhibenda est pro conservanda unione et concordia inter simplices fideles, (juantam opor-tet nos sacerdotes curam adhibere, ut conservetur concordia. Vos, ut hodierna festivitas demonstrat, unanimes et concordes estis, et pulchrum concordiae e-remplum proponitis, utinam omnes illud imitentur! Ideo dico: Yi-vant concordes sacerdotes !i( In glasen rirant! se je po celi obednici odmeval. Se ve, da se je napivalo še gg. profesorjem itd. — Zvečer ob petih smo zopet v kapeli, v talarji in roketu, brevir zmolili, potem je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo, odmolile so se lavretanske litanije, in dal se je blagoslov.
V četertek, 5. kim., smo naj pred vsi sveto mašo brali za svoje ranjke sobrate, nekaj v semeniški kapeli, nekaj po drugih mestnih cerkvah. Ob 8'/„ smo se pa zopet v kapeli sošli, da smo odpeli officium defunctorum. Potem je vis. časti vredni g. Jak. Doljak, fajmošter in dekan tominski, slovesno černo mašo pel. Med mašo, po odpetem evangelii, je stopil pred oltar gosp. Štefan Marinič, cerovski vikar, in je slovensko pridigo imel po tekstu: „Risus dolore miscebitur, et ex-trema gaudii luctus occupat." Prov. Naj kdo reče, kar hoče, meni in še kterim drugim jubilantom so od te pridige solze oči zalivale, ko nam je spominjal drage nam sošolce, ki so v teh pet in dvajset letih pred nami ta revni svet zapustili. Po maši smo koj opoldne se k mizi vsedli, ker več njih je hotlo še pred nočjo na svoj dom nazaj, in nekteri so bili od daleč prišli. Po kosilu, pri kterem je bilo, kakor si lahko mislite, vse živo in veselo, smo se dali še vsi skupaj fotografirati, in potem smo se razšli. Ni treba praviti, ko smo se za slovo objemali in poljubovali, da je še marsiktera solzica tekla, posebno pri poslovljevanji s tistimi dragimi, ki služijo v daljnih krajih, po drugih škofijah, ker nehote se nam je vrinila misel: quia faciem eorum non simus amplius visuri.
Zato tedaj, ker se taka slovesnost, kolikor sc ve, ni še nobenkrat v Gorici praznovala, pa tudi v povzdigo te slovesnosti smo spisali, kolikor nam je bilo mogoče, v dveh mescih, spominsko knjižico ali Album,*}
*) Ta spominica v 4 jezicih, ki nam j«' dobrotno poslana. je kaj lična in čversta knjig;* s prav lepim papirjem in še lepšim «»b-segom, ki na drobno dopoveduje, kako se j«- i^tindvai^ft^tnira sprožila in veršila. našteva sprednike jubilantov let* 1*4:2. so šolee iz 4 škotij in iz redov, pregh-d d usedaj um.rlib, vsih do sedanja službe, in življeujopis utuerlili. Od str. 41. du jI j< prav niično in koristno razlagan začetek evang. sv. Mateja (1. 1—S posebnim začudovanjeni pa smo brali tri p<alme, pre izverstno posnemo: |{ern. Comelli, pro C«ni*r»'irati«»ne, pro Sa crificio. Prav ginljiv j«; slovenski spis: ,.Vse se spreminja. — vse mine," podučili laški: ,.Vos estis sai temu- — lux niundi," priserčni pesmici: „A Marija Vergine'" in „('astite Marijo,'* u<-pričakovana celo hebrejska oda do Pija IX, in spomina vr.-d.-n „Offertorium:" .,Ecee <piam bonum," nape v ter kamnotis ua koncu. Kdor more, naj dobi v roko „Album," čital ga ne bo brez prida. Tudi jo taka naprava posneme vredna in tva rine se da najti zanjo veliko, u. pr. znamenite dogodbc in sku^ nje iz življenja jubilantov itd.	^ r
v kterem so sostavki večidel sicer v latinskem jeziku, ker je občni jezik naše matere katoliške cerkve, pa tudi nekaj v slovenskem, nekaj v italijanskem jeziku, ker jubilanti obdelujejo Gospodov vinograd med Slovenci in med Lahi. In ravno zato so bili tudi govori ali pridige v teh treh jezikih, kakor smo zgorej povedali.
„V Terstu ni Slovenov." Neki ruski vohun, ka-koršnih je sedanjo dobo menda vesoljni svet napolnjen, je bil undan v Terstu svoje spise zgubil, v kterih je neki ruski družbi pisal ter je v njih dokazoval, da v Terstu celo ni Slovenov ali Slovanov. Kje je to mogoče, ko se vender v toliko cerkvah po slovensko pridiga pred tolikimi poslušavci? Poslušajte, kaj emisar naznanuje: Obišite teržaške stotere kavane, preglejte razpoložene časnike. Našli boste liste skorej v vsih je-zieih, razun v slovenskem ali slovanskem. Ljubljanske „No\.ce" se nahajajo samo v dveh kavanah. Nobenih tukajšnjih bukvarjev ne naznanuje slovenskih bukev na svoje stroške. To in še veliko druzega so dokazi: da ni Slovenov v Terstu!! Imamo sicer slovensko Či-talno družbo, „Čitalnico," pa daje kaj malo znamenj svojega življenja. V Terstu ni slovenskih domorodcev. Daje se res na svitlo „Primorec," čez mero prostodušen in serčen list, toda milovanja vredno je, da „Primorec" le samo po dvakrat na mesec na solnce pride, in ni je kar sledi njegove v nobenem očitnem kraju, in tukaj se ga nekaj boje, nekaj pa ga pisano gledajo. —Take reči je zvedil gospod J. „Spianoff," vohun, od nekega Teržačana in jih je naznanil ruskemu komiteju v Pe-trograd. — Kdor tega ne more verjeti, ali pa kdor želi še kaj več ali manj enacega zvediti, naj bere brošuro: „Gli Slavi e lo slavismo in Trieste. Per G. E. Martelanz. Trieste 1867," — sej nima več kot 16 strani. —Ali bi ne bilo dobro in tolažilno, ko bi še kje drugej kak emisar svoje rokopise zgubil?
V Rimu, 24. sept. 1867. — J. Š. — Dne 20 t. m. je bila konzistorija, v kteri so sv. Oče postavili kardinala Kamila di Pietro za škofa suburbikarskega v Al-bani, kardinala Jožefa Marija Milezi-ja pa, ki je svoj dosedanji naslov „pri sv. Bernharou alle Ferme" popustil, za kardinala pod naslovom „pri sv. Lorencu in Lu-cina." Na mesto umerlega junaškega kardinala kneza Altieri so oklicali za kamerlenga sv. r. cerkve kardinala Filipa de Angelis, dosedanjega nadškofa v Fermi. — Kadar papež umerje, je kardinal kamerlengo perva in poglavitna oseba v Rimu. Švicarska straža, skoro celi papežev dvor se v njegovo palačo preseli, on vlada papeževe dežele s pomočjo treh druzih kardinalov, ki se vsaki dan verstijo itd. — Pri tej priložnosti so sv. Oče tudi naznanili več škofov, in med nji ni prečastitega g. Matija Eberharda za škofa v Trier-ju.
Govorili so dalje o določbi laške vlade zastran prodaje cerkvenega imetja in so slovesno naznanili neveljavno to določbo samo, kakor tudi vse njene nasledke; poterdili so pa tudi vnovič vse tiste cerkvene kazni, kterim po cerkvenih postavah zapadejo prodajavci in kupčevavci cerkvenega imetja.
Pri Amyot-u v Parizu je beli dom zagledala brošura z naslovom. ,,Rimski dvor in cesar Maksimilijan," ki se trudi ljudi pregovoriti, da veči del težke odgovornosti za nesrečni izid mehikanskega cesarstva pripada Piju IX. — Papež so v skrivni konzistorii to terditvo hrošurino obsodili za golo laž, in sklicujejo se na več važnih dokumentov, posebno pa na lastno ročnopismo, kterega jim je še le 18. junija cesar Maksimilijan iz ječe pisal, ki je že samo zadosti, da overže obrekovavne terditve omenjene brošure. —
Ravno 2<>. t. m. se je še nekaj posebnega tukaj v Rimu prigodilo. V<i najemni vozniki ali tiakerji , kterih je tukaj 12M», so bili doma ostali, in niso bili pri-
šli na svoje mesta, ker niso hotli več voziti, kajti vlada je napravila novo tarifo, ki je florentinski in pariški čisto enaka, in ki bi bila imela ta dan veljati začeti. — Čez sto voznikov je bilo ročno zjutraj pozapertih; tisti, ki niso papeževi vladi podložni, tedaj ptuji, so bili iz dežele pognani, drugi pa v denarjih kaznjeni. —Drugi dan so bili že vsi zopet na svojih prostorih. Pa tudi pekovski pomočniki so hotli svoje delo na enkrat pustiti, ako se jim plača ne povikša, — kar se je že tudi po drugih poglavitnih mestih prigodilo. — Ali tudi tukaj je vlada premagala, ker je enako vse tiste, ki so bili sumljivi in ptuji, iz dežele spravila. To so bili menda tisti garibaldini, o kterih je „gazzetta d' Italia" pravila, da so po mestu in v njegovi okolici že razdeljeni, in da le Garibaldija še čakajo. — Pretečeno noč so jih zopet veliko v mesto pripeljali in pozaperli, in kakor se govori, so se bili tudi na meji papeževi vojaki in nekoliko ga-ribaldinov spopadli, vojaki so zmagali in 21 garibaldi-nov vjeli. —
Iz Drinopolja (Adrijanopelna) nam piše gosp. B. Fr. Cirar, naš rojak, nektere reči, ki zadevajo on-dotne okolišine, zlasti katoliškega misijona. Celo leto, pravi, imam zidarje v novi hiši, ktero smo kupili letošnjo spomlad. P. Toma in Br. Bartolomej sta šla mesca majnika v Rim, in se še nista povernila. P. gvar-dijan so pri delavcih v novi hiši v mestu, jaz s P. Ci-mom sva še v starem stanovanji na kraju mesta. V mesto v novo hišo je pol ure deleč, kamor moram iti vsak dan dvakrat, včasi pa tudi v šolo. Naznanjeno nam je iz Rima, da se P. Toma v Avstrijo podajo, morebiti tudi v Ljubljano; prosim ne pustite praznih iz Ljubljane. (Čast g. misijonar so bili pred nekaj tedni tukaj in „Da-nica" je bila takrat Slovence povabila, da bi ne pozabili bulgarskega misijona, kteri nas naj bližej tiče, ker zadeva naše ločene brate. Vr.) — Naznanjeno mi je bilo iz Ljubljane, da se pri vas govori, da turci kristjane preganjajo; to ni res. Mi sami smo že tri leta v turški hiši in še kapelico imamo v nji in na verhu strehe zvonec obešen, da k maši klenkamo; turci so nam prijatli, ampak gerci šismatici.... Sultan v Turčii blezo posnema, kar je na večeru vidil. Pripoveduje namreč g. dopisnik, da o svojem povračevanji od večernih dežel je bil sultan tri večere v Drinopolju; mesto je bilo razsvitlo-vano, in paša je bil vse tri večere nekako besedo na-ravil, na ktero so bili povabljeni tudi misijonski in so ili kaj priljudno sprejeti. Kaj novega je bilo, da so se turci z ženami pripeljali, kar se še nikoli poprej ni bilo zgodilo. Okoli pet sto dečkom je bil paša belo obleko napravil, da so delali parado na veselici. Ker-šanska glasba je igrala prav izverstno. Različne skazo-vanja z ognjem so se razodevale, kakoršnih pri nas ni viditi. Turci so bili kaj prijazni in postrežljivi, posebno katoličanom. —
Lani je bila pri nas huda živinska kuga, pravi dalje gosp. dopisnik, tako da skorej niso imeli s čim zemlje orati; tudi letos se že spet kaže blizo našega mesta. V neki vasi je v kratkem 60 goved počepalo.
Iz Iflartuma. Radi potožujemo, da je sad zamur-skega misijona le premajhen; pomisliti bi mogli pa tudi, da so pri zamurcih pritežnosti in nasprotja veči, ki se morajo premagati, in da je torej v nekem pomenu taka duša še več vredna, ki se s hujšim vojskovanjem pridobi. Da vedo pa tudi zamurci ceniti dobroto sv. vere, so pokazali čemi verniki v Hartumu. Peter Herallak, eden starejših spreobernjencev v Hartumu je pred nekimi tedni ondotnemu misijonarju č. o. Fabijanu Pfei-ferju naznanil, da ne more Boga zadosti zahvaliti za milost, ker je postal katoliški kristjan , pa tudi vsim tistim da je dolžan serčno hvaležnost, ki so z besedo ali z djanjem pripomogli k njegovemu spreobernjenju.
In ker je več teh dobrotnikov v Evropi, torej je prosil, da naj o. Fabijan vsakemu posebej piše ter naj vsakemu pošlje njegovo naj veči zahvalo in pozdrav: salam ketir. Zraven tega pa so njega, ko naj staršega katoliških za-murcev v Hartumu, tudi drugi nagovorili, naj o. vik-šega prosi, naj poskerbi, da sploh vsim evropejskim dobrotnikom katol. misijona v Hartumu v njih imenu naj priserčniši zahvalo naznani za prejete tolike in tcli-košne dobrote. V pisanji 25. mal. serp. prosi o. superior odbor Marijne družbe na Dunaju, da naj to zahvalo razglasi, ker bo gotovo vse dobrotnike veselilo, da so jim zamurci hvaležni za njih dobrote.
Jtt«l/ Je Hej norega po domačem in tujem sretuf
(Djanje deržavnega^ zbora. Mir, zveze, šum na jugu, evrop. kongres. Casniški prepir in katoliška politika.)
„Politik" in „Tiroler Stimmen" terdo rešetate djanje in nehanje deržavnega zbora v teh oblačnih časih. Av-strii žugajo odzunai sovražniki; znotraj in zunaj se govori o razpadu; cela versta deržavnih prašanj, ki v njen mezeg segajo, čaka na rešenje; deržavni dolgovi kupe kviško kakor snežniki; pravičnim vošilom in tirjatvam posameznih kronovin je dolžnost uho nastaviti ukljub svojeglavnemu birokratizmu in nemškemu »liberalizmu. Kaj delajo poslanci v tacih nevarnostih? „Mirabeau-ove lovorike poslanskim matadorom ne dajo spati." „All-gemeine Rechte der Staatsbiirger", „Grundrechte" itd... take reči so moderni Mirabovi spravili na dan po besednjakih Rotteka in Welckerja ter niso imeli silni-sega opravila, kakor nad konkordatom se stresati in šetiniti, in s psovavnimi frazami pometati z vsimi, kteri niso „deutschliberalnih misel." K takemu djanju pa jim posebno serčnost dajejo judovski časniki, na pr. Wien. Tgbl., ki kriči: „Ali konkordat, ali pa deržavni zbor!" namreč: mora pasti! Stimmen a. Tir. k tej dilemi pristavljajo: „Ako naša v novo zbrana zbornica, ne da bi z vso močjo urno pomagala, kjer je pomoči potreba, le dragi čas, ki ji je odmerjen, zapravlja s cenimi marnji zoper konkordat, ki res ustavlja razuzdanost, nikakor pa ne svobode deržavljanov ; ako zbornica kakor v 26 sejali pred temi počitnicami ne misli na to seči, da bi si podvizala Avstrijo rešiti, temveč s svojimi napadi na vest milijonov zvestih podložnikov le k temu pripomore, da je zmešnjava in revšina v deržavi le še veči in občutljivši: potem razodene, da svoje naloge ne ume, potem naj pade, bo padla, — in konkordat — on bo obstal."
Od vsih strani spet piha sapica: mir, mir! „Politik" meni, da zato, ker vlade zastran svojih zaveznikov šo niso na terdem. Zraven tega se pa vse z neko prečudno silo na boj pripravlja; Francija utegne na spomlad imeti 1,100.000 vojnikov na nogah. Posebno osupljivo pa je, da neprevidoma se razgrinja glas za zvezo med Rusijo in Turčijo, kteremu se sicer tudi oporeka. Carove besede , da je zaneslivši imeti prijatla močnega soseda, kakor daljnega negotovega zaveznika, so ne mara sultanu v serce segle. Ce bi bila taka zveza katoličanom v Turčii v prid, je prašanje: — pač pa nezedinjencem. Opomnimo pa naj o tej priliki to-le: Kakor Avstrii očitajo, da je z neprijazno politiko do Slovenov zapravila sočutje na jugu, tako zadeguje Rusija s svojo sovražljivostjo do katoličanstva svoje simpatije pri katoličanih, in naj si bo svesta, da katoličanstvo na Ju-trovem ima veliko moč, če je tudi v manjšem številu memo nezedinjenstva. Katoliška reč ima povsod neko nepremagljivo krepost sama v sebi, ker zidana je s svojo cerkvijo na skalo.
Govori se menda zopet o velikem evropejskem kongresu, na kterem naj bi se poravnali zmedeni štra-keljni. Ako bi na takem kongresu vladala vera in pravica do vsih narodov, je mogoče, da bi se res kaj doseglo, ter se odvernilo strašno prelivanje kervi, ki nam žuga, ako se zdrafene moči spopadejo.
Včiiki shod katoličanov
v Inomostu od 9. do 12. kimovca.
Osmega kimovca zvečer ob ravno tisti uri, in pravijo da tudi ob ravno tisti minuti sta se pričela dva velika zbora v dveh razločnih mestih; na enem je zager-melo iz ust predsednikovih: „Pogin papežu!" in iz tisočerih in tisočerih ust odmijavek: „Živi Garibaldi!" na drugem pa se je oglasil iz ust predsednikovih naj lepši pozdrav: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" in „Amen — na vekomaj!" s stotin in stostin jezikov. Ti pa povej ljubi bravec, o kterem zboru naj ti pisem? — Poznam tvoje serce in tvojo slast, da shod v Genevi te v serce žali in da le o unem v Inomostu želiš kaj slišati; torej na delo! Iz obširnih tvarin bom povedal le bolj ob krat kem in kar ima več mika ali pa koristi za nas.
Mali Šmaren, to je 8. kimovca zvečer, je bilo pozdravljanje katoliških mož, ki so bili prišli na 18. shod katoliških družb. To pozdravljenje se je kaj dobro podalo v deželni hiši, kjer so se verli tirolski očetje že tolikrat moško poganjali za vero in šege svoje dežele. Pričujoči so bili že škofje iz Briksna, Linca in st. Hi-polita, ki so spredej sedeli. Vsa dvorana je bila terdo napolnjena. „Presse" pa je neki imela že precej v začetku lažnjivo naznanilo, da ni nobenega škofa in da je malo gostov.
Nekoliko po sedmih stopi deželni glavar, zuani mož Ilassehvanter na oder in pozdravi zbor: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Potem pričujočim naznani, kako se je dogodilo, da so zdaj tukaj zbrani. Zbor v Trieru od 10—14. 1865 je bil sklenil, da 18. shod naj se obhaja v Inomostu. Ta novica je bila z blagim veseljem in velikim navduševanjem napolnila Tirolsko in njegovo glavno mesto Inomost. Tolikrat zavoljo katoliške vere opso-vano tirolsko ljudstvo je bilo s tem v veri močno po-terjeno. Inomost si je zasluge pridobil za vero in svobodo, torej se spodobi tukaj shod katoliški, in dežela vsa je tega vesela. Shod ieta 1866 je bil zavoljo vojske odvernjen; po zadobljenem miru je vlada rada shod dovolila: torej pozdravlja goste v imenu tirolske dežele na postavni podlagi.
Spregovoril je visoki govornik še nektere besede, kako koristen je ta zbor. Časi so rezni in polni dja-nja, delajo naj tudi katoličani za svojo reč. Ta slavni shod katoliških mož iz mnogoterih dežel kaže, da meje katoliške cerkve sežejo delj kot deržavine meje; da narodnosti ni v katoliški cerkvi; da cerkev se pač more zatirati, ne pa zatreti. Sklenil je med živo pohvalo z vošilom, da naj bo ta shod v prid katoliške cerkve in v veselje sv. Očeta Pija IX.
Enak katolišk poštenjak je mestni župan dr. Rapp, kteri je nato v imenu vsih mestnjanov goste pozdravil s keršanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Rekel je, da mesto ne more s toliko zunanjo svetičnostjo svojega veselja naznanovati, kakor bi rado, da pa goste s toliko gorkejšim sercem sprejema; želi, da bi shod dobre sklepe storil zoper sedanje hude viharje in nevarnosti.
Močno navdušil je bil zbor podpredsednik tirolske katoliške družbe, profesor Moriggl. ,.Bog vas pozdravi, ljubi bratje!" je zaklical pričujočim s strelskim pozdravom, in je zdajci jel praviti, zakaj smo bratje. Bratje smo, ker smo vsi katoličanje, ker imamo vsi enega Očeta v nebesih, eno mater —katoliško cerkev — na zemlji,
eno podobo, en trip kervi v sercu: ljubezen. Nas veže ravno tisti namen katoliških družb: kako naj bi se zapovedi Gospodove v vsih stanovih spolnovale. Pre-slavna je naloga katoliških družb; čutimo, da imamo slabe moči, zato pa vender nikakor nočemo omahovati. Za tem nategova besede nekterih škofov, kteri v svojih dopisih hvalijo shod tako navdušenih mož, Ki se bojujejo za imenitne načela sv. cerkve; taki shod velik sad rodi, z njim je blagoslov sv. Očeta, škofje se z veseljem nanj ozirajo, in blagodar Božji se mu ne bo pogrešal. Oserčite se tedaj! Zoper moč katoliške cerkve ne premore nič zemeljskega, nič peklenskega. Naši sovražniki nam dopustijo moliti in še marsikaj druzega : poživljati občinstvo s katoliškim duhom v deržini, šoli, pri časništvu, pri delavstvu — tega nam ne dopustijo. Mi si moramo prizadevati, da ta namen dosežemo, da svojo nalogo spolnimo: „Šola mora biti kristjan-ska, deržina katoličanska. Delo, šola m tiskarstvo se mora k e rs ti ti." Te besede so močno prešinile in povzdignile poslušavce, z veliko pohvalo je končal nekako z besedami: Sv. Oče nas opominjajo, da moramo edini biti, edini — v veri, edini v upu, edini v ljubezni. To nas dela brate: Bog vas pozdravi, ljubi bratje! — (Dalje nasl.)
Kratke naznanila. Zdaj so slaboverci celo po provincijalnih mestih jeli s prošnjami do deržavnega zbora zoper konkordat rojiti. In kakošne so te mesta? Celovec, Berno z g. Giskrom, in morebiti še kako ponem-čeno mesto za njima pride. Ponemčevanost ima nekako čudno osodo; ni čudo, da je ranjki Slomšek temu po-čenjanju tako nasprotoval. — Neki amerikanski protestant in republikanec pravi, da je bil malokrat tako pretresen kakor na velikem katoliškem zboru v Mehelnu, in želel bi na taki zbor peljati vse tiste zopernike katoličanstva, kteri papeštvu konec napovedujejo ter bi vidili, da pa-peštvo ima veliko moč življenja v sebi... Eno serce bije v mladenčih kakor v starčkih. — Vojaški list „Ka-merad" očita dunajskim listom, da z izmišljarijami zoper vojaštvo avstrijansko vojno v slabo ime spravljajo. Ali ni to nekaka „pruska pesmica," ktero pojo tisti časniki, ki morebiti veliko pišejo ravno zoper rusko himno ?
—	Sv.Oče so undan v skrivnem zboru slovesno preklicali in zavergli ves italijanski cerkveni rop in poterdili cerkvene kazni, ki jim zapadejo cerkveni tolovaji. Nam stnik Kristusov ne govori zastonj o kaznih; ako se torej sliši, da previdnost in pravica Božja tu ali tam udari, naj se tudi „liberalei" nikar ne čudijo: zakaj krasti in ropati je greh. — O sklepu šolskega leta v Zari je začasni učeni vodja g. Pagani v prezalem govoru o stari in novi literaturi skazal, kako keršanska literatura v lepoti deleč prekosi vse druge; spričal je potem, kako tehtno in potrebno je to, da se slovstvo z vero sklepa. S čverstim govorom je poslušavce globoko ginil in pretresel, potem pa se je k mladini obernil in jo je serčno opominjal, da naj se za to zvezo slovstva z vero prizadeva, ker le po ti poti bode dosegla doveršeno odrejo... Ta mož ve svojo nalogo in tacih potrebujemo dandanašnji. Zlasti naj bi pomnili Sloveni s svojim mladim slovstvom, da to lepo početje bode brez podlage, ako ne bo zedino-vano z vero; kar je pa brez podlage, je brez vspeha.
—	„Politiki" so nasledki italske revolucije, nekak čudež; — ta čudež pa je le edini Napoleon III, brez ktercga bi bila Italija to, kar je bila pred dvajset leti. Čudno je gioriticiranje te revolucije, ki obsega toliko ropov. Tudi zdaj še ne moremo umeti, koliko bi bila rimska Italija bofj italijanska, ko bi jo pograbil ru-dečesrajcar, kakor pa je zdaj? Rim Kristusovemu namestniku ukrasti, to je „Politiki" le nekak „škrupel."
Da bo Italija zato, ako Rim dobi z dopušenjem Napoleonovim, ostala nobenostranska o kaki vojski med Francijo in Prusijo, je težko verjeti. Garibaldovei še zijajo in bi radi še veliko druzega pojužinali, kar pa jim v zvezi z Napoleonom in Avstrijo ne kaže, ampak prej s Prusijo. Napoleonu pa utegne Italijan njegovo pomoč pri ropu papeževih in druzih deržav še slabo plačevati, ako rudečkarji moč dobe. — V kamniškem vikarjatu na Češkem so skorej vsi učitelji podali prošnjo zoper lo-čenje šole od cerkve. Med drugimi vzroki iz skušnje omenjajo, kako revni in zapušeni bi marsikteri izmed njih bili pri svojih slabih prihodkih, ako bi jih duhovni ne jemali v brambo. Lahko bi tudi pridjali, kako malo bi ljudstvo za nje maralo, ako bi učitelji z njih duhov-stvom ne bili v tisti razmeri, ktera je naravna. Vred-ništvo „Volksfreundovo" pravi, da ima veliko oporekov iz vsega cesarstva zoper dunajski učeniški zbor, v kterem je bila taka preobilnost judov in protestantov, da jim konservativni in cerkveni niso mogli kaj. — ,>Zu-kunft" pravi, da le takrat ima katoliška cerkev mir pred časnikarskimi zaničevavci svinjskega mesa, kedar je s psovanjem slovanstva že ves prostor napolnjen. — Iz Flo-rencije naznanujejo 24. kim., da so Garibalda v Asina-lungi vjeli in v Alessandrijo odpeljali, ker ni hotel od-jenjati od svojega navala proti rimski meji, in tudi ga-ribaldini so v njih domačije odpeljani, kteri se niso hotli radovolino razkropiti. Iz Pariza pa se naznanja, da je vojna barka odjadrala v Čivita-vekio. Ravno kar tedaj je stari grešnik papežu prekucnjenje napovedal, že je sam jetnik sardinske vlade, in pa ravno takrat je svobodo zapasel, ko je hotel stopiti na papeževo zemljo. — Okrog Dunaja išejo lažnjivi preroki podpisov za prošnjo do deržavnega zbora zoper konkordat... Naj le rogovilijo, sej katoličanje lepo pohlevno roke križem derže.
Duhorske spremembe.
V	ljubljanski škofii. G. Jož. Germeku je podeljena fara Sora, in Studeno je razpis. 24. u. m.; g. Šim. Lovšinu pa Fara pri Kostelu, in g. Jan. Teranu, duh. pom. v Begnjah, lokalija Zlato polje. G.Jan. F lis, duh. pom. v Mokronogu, pride za kateheta uršu-linBke glavne šole v Ljubljano, ker g. Henr. Smrekar bo začasno rešen službe zavoljo nadaljnega bogoslovskega uka. Umeri je v Loki 25. u. m. Luka Mr ovij e, faj-mošter v pokoju in zlatomašnik. R. I. P.!
V	goriški nadskolii. Namesto g. Ant. Cernica, ki je postal fajm. v Ajeli, pride za kaplana mesLne fare sv. Ignacija v Gorici g. Mart. Milost, in namesto tega gre gosp. Jožef Skočir za kapi. v Solkan. Šentviška fara je spraznjena pov odhodu g. Ant. Kavčiča na novo vstanovljeno faro Smarijo; g. Jan. Visintini je iz Fleane prestavljen za vikarija v Sovodnje.
Dobrotni darori•
Za sv. Očeta. Urša Bartelj 1 gl.; prosi blagoslova za srečno zadnjo uro in mil. sodbo. — G. fajmoster Fr. L. 10 gl. a. v. Mita Pogačar 3 dvajset.: Bogu k časti in k svojemu in vsih svojih zveličanju. — Marija Pretnar 1 tol. za 2 gl. st. d.; prosi blagoslova za srečno zadnjo uro. — Žena želi blagoslova za srečno zadnjo uro in za;duše v vicah: 70 kr. Devica 10 kr., ki prosi blagoslova sv. Duha, uekomu, ki stan voli. — V dober nameu G dvajsetic, 1 stara petica in y tacih po 25. kr., vse v srebru.
Za pogorel c e v veliki Bukovi c i na Notranjskem: „Bog nas vari časnega in večnega ognja!" 1 gl. — Za pog. vKostaujevici ravno tisti 1 gld.
Za bratovšino sv. Detinstva. 2 osebi: 2 dvajsetiei, 2 de-setici, '/4 križavca, in 4 šestice po 10 kr. a. v. (Oddali v kn. škof. pisarnico. Vr.)
Za katol. misijon v Bulgarii. M. J. 25 kr. sr. — Pastor in montanis 1 gold. — G. d. M. K., da bi Bog sad naših vaj blagoslovil, 5 gold. — G. J. .1. iz Bohina 1 tol. za gold. st. d. v zalivalo za duhovne vaje. —
Odgovorni vrednik: Laka JtTUIl. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.