ki- ■ • Po stavki rprst je zopet doživel dva | zelo pomembna dneva v svoji zgodovini. Vsi prebivalci so se skupno in enotno kot en sam mož dvignili Proti vodstvu IRI, ki namerava ukiniti ladjedelnico Sv. Marka in samo vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic, ki jih hoče spojiti skupno z ladjedelnicami v Genovi in Castellamare di Stabbia v eno samo podjetje s sedežem v Genovi. Ta vest je bila kot kamen, ki ga vržeš v mirno vodo In jo vso razburka. V Trstu se sicer že dolgo govori o preureditvi, preosnovi ali celo ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka in skoraj vsej tržaški javnosti je že bilo jasno, da so ji v vodstvu IRI namenili konec, saj niso vložili vanjo ysa ta leta nič denarja, da bi jo prenovili in prilagodili sodobnim potrebam ladjedelstva. prav tako niso najemali novih mladih delavcev, kot da bi hoteli pokazati, da računajo s Počasnim izumiranjem ladjedelnice. Poleg tega je bilo že tudi dolgo znano, da je Evropska gospodarska skupnost dejansko ukazala, da se morajo letos italijanske ladjedelnice obnoviti in racionalizirati. S Prihodnjim letom namreč ne Po smela država dajati več kakor 10 odst. podpore za gradnjo ladij. Poleg tega je tudi znano, da se po svetu (Nemčiji, Franci, švedski, itd.) ladjedelnica podjetja združujejo, spajajo in specializirajo. Kljub vsemu temu pa je vse tržaško prebivalstvo od delav-^v do trgovcev, od uradnikov do pridobitnih krogov takoj °dločno odgovorilo, da ne bo dopustilo ukinitve ladjedelnice, .b pri tem je še posebno zr.a-cHna naglica tega reagiranja, SaJ je preteklo le nekaj ur, ko j* ljudstvo zvedelo za vest in ?e so bile tovarne, uradi in trgovine zaprti, promet ustavljen, mesto pa kot izumrlo. V Rimu pravijo temu »anahronizem, protizgodo vinska sta-Jlšča, čustvenost*, češ da je t^eba računati s stvarnostjo. T°da pri tem pozabljajo, da Je Pila ladjedelnica Sv. Marka Ustanovljena že leta 1839, da ?° V njej zgradili velike udobne m sodobne ladje, ki so rezale Va'love po vseh morjih ter popile slavo Treta v vse dežele. j2a Tržačane so te ladje in adjedelnica, ki jih je zgradila *P gradi kot simbolična zastaja kot zastopstvo tržaškega mesta. Tržačanom se je težko °drečl tej ladjedelnici, kakor "•»veku osebi, ki mu je globo- 0 zapisana v srce. Toda pri tem ne gre samo C čustva. Pozabiti ne smemo, jp se je okrog pomorstva, led je-r-Jstva in železarstva, ki so *Sho povezani med sabo, so-■mPni Trst pravzaprav rodil in ■~*vtl ter da je s tern povezala tudi njegova pristaniška /javnost. In tržaško ljudstvo j. Prepričano, da je kljub neukim zgodovinskim dogodkom, so ga burili, funkcija Trsta bistveno ista in da sta . r*en njegovega gospodarstva . vedno pristaniška in ladje-®l*ka dejavnost. Zato ni bil odločni to ostri odgovor tja v dan, marveč je iz globoke zavesti o y* * * * VUer.jski nuji, nalogah In po-mbstvu našega mesta. . v Rimu pri IRI tega nočejo ^*bbieti in delajo hladne ra- Smu' ®am P1"0*- Pred- J^bik IRI pravi, da so čustva v&"Pa, da pa je treba gledati bodočnost, saj se s senti-mbalnostjo ne rešujejo go-arska in industrijska vpra-jš^a, Zapiranje oči pred stvar-(^'1° pa naj bi pomenilo ko-ih koncev le Škodo za mesto j. deželo. Po mnenju IRI je d “a takoj osredotočiti ladje-^ *sko industrijo, češ da so to v .fni v mnogih drugih drža-ijP- Na ta način bi v Tržiču le ladje z naj več jo to-tJf° ter bi porabili kakih 15 Ara Ut za okrepitev ladje-P(J?*06’ V f’esfr*-l'u Pri Genovi l„Je srednje tonaže, v Ccstel-)lU 8re dl Stabbia pri Neap-1» lad-)e in voJr-° ladiev- v Trstu pa naj bi nado-5 ladjedelnico Sv Marka hj *°vamo velikih motorjev jjSj®1, ki naj bi dala delo t,,,0 delavcem, uradnikom In yj hi-kom in ki naj bi bila pra-Velikan med tovarnami te vrste v Evropi in ena na j večjih na svetu. Za to tovarno bi naložili 42 milijard lir, pri čemer bi dali vsaka na pol IRI in Fiat. Vrednost letne proizvodnje bi znašala 30 milijard lir, od katere bi bilo 40 odst. namenjenih izvozu. Proizvodnja bi bila šestkrat večja kot je v Tovarni strojev. Tudi ta tovarna bi po Petrillijevem mnenju pomenila veliko koncentracijo, ki naj bi nadomestila koncentracijo ladjedelstva v Genovi. Če bi šteli 6amo po številu delavcev, bi se zdelo, da bo nova tovarna učinkovito nadomestila ladjedelnico Sv. Marka. Tudi v njej je sedaj zaposlenih komaj kakih 2.200 delavcev, uradnikov in tehnikov, t. j. polovico manj kot prva leta po vojni, saj so jo zadnja leta klestili in oklestili kot kak grm, ki služi za steljo. Toda te številke so zdaj enakovredne le tistim, ki ne poznajo položaja v Trstu. Okrog ladjedelnice živi na stotine manjših podjetij in na tisoče delavcev, ki opravljajo razna dela, zlasti pri opremljanju potniških ladij. Vseh teh ljudi, delavcev, obrtnikov in pridobitnikov nova velika tovarna motorjev ne bi mogla zaposliti in tudi s te strani bi tržaško gospodarstvo utrpelo hud udarec, saj bi bili poleg neposredno prizadetih podjetnikov in delavcev hudo oškodovani tudi trgovci, gostinci in vsi tisti, ki žive od dobav tem številnim potrošnikom. Pri IRI res mislijo z »evropskimi možgani#, ki terjajo koncentracijo proizvajalnih zmogljivosti in se jim zdi borba Tržačanov nekakšno zapečkar-stvo. Toda pri tem se zelo motijo, ker tu gre le za zavest o zgodovinskih nalogah in če bi lahko komu očitali, da «ne vidi preko svojega plota« bi lahko bili to prej vsi drugi kot Tržačani, ki so se vedno odlikovali po svojih širokih razgledih in nazorih, če izvzamemo umsko revno nazadnjaško plast strupenih šovinistov. Misli predsednika IRI bi lahko bile na splošno tudi umestne, toda so popolnoma zgrešene, kar se tržaškega položaja tiče, saj se je treba zavedati, da Trst ni Genova, Turin ali Milan, kjer je močno razvita velika, rekli bi lahko monopolistična zasebna industrija in kjer imajo podjetja IRI mnogo manjšo vlogo kot na Tržaškem, kjer so steber vsega gospodarstva. Vsaka sprememba in vsaka preosnova teh podje tij bi torej pomenila za Trst nazadovanje, kar dokazujejo že dosedanji poskusi v tej smeri, pri čemer se moramo spomniti le na ukinitev ladjedelnice Sv Roka, ki je nekoč štela več kot 1300 delavcev in na skrčenje delavcev samega Sv. Marka na polovico. Sicer sta ravno še pred nekaj dnevi dva ministra, oba socialista, poudarila, da mora Trst ponovno pridobiti svoje tradicionalne naloge posredovalca in mostu s tistim delom Evrope, za katerega je Trst naraven izhod in stičišče In ker je IRI javna ustanova, mora upoštevati te potrebe in zakonitosti Trsta, da bo lahko opravljal svoje poslanstvo ne le v interesu mesta samega, marveč v interesu države in Evrope. Številni italijanski gospodarstveniki priznavajo, da predstavlja Trst za Italijo slabo izkoriščeno premoženje in zapravljanje energij. Tega se morajo zavedati tudi vsi tisti, ( ki pripravljajo načrtovanje gospodarstva v državi. Zato bi se moral tudi predsednik IRI Pe-trilll zavedati, da bi morali pravzaprav njegove trditve postaviti na glavo: protizgodovin-sko bi bilo opustiti dejavnosti, ki so dejansko botrlle rojstvu Trsta in mu dajale več kot eno stoletje življenjski sok, da je lahko koristno opravljal svojo posredniško vlogo. Ladjedel-stvo je res v krizi po svetu in ne le v Italiji, toda še vedno lahko ugotavljamo, da kljub krizi zasebne ladjedelnice u-spevajo in bi zato lahko nastal sum, da poudarja Petrini teze, ki peljejo morda nehote vodo na mlin Confindu-strii. Zato tudi skoraj s tesnobo — c. — s- (Nadaljevanje na 2. strani) PREDSEDNIK francoske republike Charles de Gaulle je včeraj prispel v Sovjetsko zvezo. Slavnostni sprejem, ki so mu ga priTedili, pogovori, ki jih bo imel s sovjetskimi dr-državniki, mednarodne okoliščine, v katerih poteka to srečanje, ter morebitni odmevi tega dogodka — vse to je te dni v središču intenzivnih razpravljanj političnih krogov Moskvi. Tu poudarjajo, da je obisk predsednika de Gaulla posledica tradicionalnih vezi pri jateljstva in sodelovanja med obema državama. Pripominjajo, da je bilo v zgodovini odnosov med tema državama več poskusov, da bd sodelovanje slonelo na trajnejših osnovah. Omenjajo tudi francosko-rusko zvezo 1891—1893, ki je trajala vse do leta 1917, kakor tudi f rancosko-sovj etski pakt iz leta 1935 o vzajemni pomoči. Po tukajšnjih ocenah so vse to zgodovinska dejstva, ki potrjujejo stvarno možnost za sodelovanje, od katerega bi imeli korist na obeh straneh. Vzajemne simpatije pojasnjujejo tudi z dejstvom, da sta bili obeh svetovnih vojnah državi na isti strani in da sta se bojevali proti istemu sovražniku. čeprav ne gre zanemarjati zgodovinskih vidikov franco-sko-sovjetskih odnosov, so vendarle odločilne tiste okoliščine, ki so neposredno tudi oripeljale francoskega predsednika iz Elizejske palače v kremeljsko rezidenco. Po sovjetskih komentarjih med državama zdaj ni stvarnih večjih nasprotij uri obravnavanju številnih mednarodnih vprašanj. Med njima tudi ni vzajemnih ozemeljskih pretenzij, niti gospodarskega tekmovanja. Seveda to ne pomeni. da ni precej razlik pri ocenah posameznih vprašanj ki so se pojavljala že prej in utegneio nastopiti tudi v prihodnje. Zda' posebej poudarjajo predvsem dejstvo, da so bili vzajemni nesporazumi prehoden pojav in da ti ne morejo ovirati obeh držav, da se sporazumeta o velikih mednarodnih vprašanjih. Sovjetsko-franoosko sodelovanje se zadnja čas razvija vse bolj intenzivno, to pa dokazuje precej Zboljšano nolitič-no ozračje med Moskvo to Parizom Sedanji obisk francoskega predsednika so omogočili številni činitelji: danes je očitno, da G mogoče zbližanje gledišč obeh strani o nekaterih važnih mednarodnih vprašanjih in da to za nekatere vidike mednarodnih odnosov velja že zdaj. Državi precej sodelujeta v Združenih narodih, ll•llll•lll■l■■ll■llllll*Illa•lllalll■snllll•lla■ll•llllll■ll•ll■■lllf lll■■l■■lllt1ll■lvfll■l■tv^«■rf fiiiiiiiiiiiiaiiiiii^««iiiiiiiiiiiiaii«giiiiiiiiiiitiiK«sn«iiaiiiiiiitiiiiiii«iiiii«MiiiiMiiii«iiB||iiigiiiiiii«g«iilMiiiiiiii|igaiiaiiail||||g|||||lt||||||iai|||||||||t||fla|ti|l|||B|||||l|l||||l|l|||a,a|||||taa,|||||||atva||||aaaivvt UREDITEV ODNOSOV SFRJ VATIKAN De Gaullov obisk v ZSSR Množica na Goldonijevem trgu med protestnim zborovanjem proti načrtu za ukinitev ladjedelnice Sv. Marka PO OBISKU V NOVOSIBIRSKU De Gaulle je obiskal Bajkonur in je zvečer prispel v Leningrad V kozmodromu Bajkonuru je prisostvoval izstrelitvi «Kozmosa 122» - De Murville poudarja, da je politično pomirjenje prvi pogoj za ureditev nemškega vprašanja Vsebina Morača protokola - Casaroli LENINGRAD, 25. — Agencija Tass javlja, da je general de Gaulle prispel iz Novosibirska v Leningrad. Med potovanjem se je ustavil v kozmodromu Bajkonur. Uradno niso javili drugega, toda zvedelo se je, da je de Gaulle prisostvoval izstrelitvi satelita »Kozmos 122», ki so ga postavili na krožni tir o-koli Zemlje v oddaljenosti 625 kilometrov od Zemlje. Zvedelo se je, da sta v Bajkonuru sprejela de Gaulla tudi kozmonavta Jurij Gagarin in Valentina Tereškova. Kakor poročajo v poučenih krogih, sta de Gaulla spremljala v Bajkonuru prvi tajnik KP SZ Brežnjev in predsednik vlade Ko slgin, ki sta nalašč prišla Iz Moskve. Navzoč je bil tudi predsednik prezidija vrhovnega sveta Podgorni, ki je spremljal de Gaulla na obisku v Novosibirsku. Od članov francoske delegacije so de Gaulla spremljali samo zunanji minister de Murville, de Gaullov adjutant, njegov osebni zdravnik In načelnik predsednikove osebne straže, žena in drugi člani spremstva so s številnimi časnikarji odpotovali naravnost v Leningrad, kamor je de Gaulle prispel zvečer. Bajkonur je oddaljen 1400 kilometrov od Novosibirska In je v kazakstanskl puščavi De Gaulle je odpotoval iz Novosibirska med navdušenim pozdravljanjem ogromne množice, ki je vzklikala francosko-sovjet-skemu prijateljstvu. Predsednik krajevnega sovjeta Zverev je v svojem pozdravnem govoru izjavil, da se bodo Sibirci dolga časa spominjali obiska, ter je de Gaulla prosil, naj sporoči francoskemu ljudstvu prisrčen pozdrav in izraze simpatije Sibircev. De Gaulle je v odgovoru izjavil, da je obisk v Novosibirsku napravil nanj velik vtis ter da obisk pomeni še nadaljnjo krepitev prijateljstva, ki se mora še bolj razvijati med francoskim in sovjetskim ljudstvom. Zahvalil se je za prijateljstvo in prisrčen sprejem. Letalo (dljušin 18», s katerim je de Gaulle prišel v Leningrad Je pristalo ob 20.45 po krajevnem času. Na Nevskem prospektu, po katerem Je šel sprevod predsednikovih avtomobilov, se je zbrala ogromna množica. Zunanji minister de Murville je pred odhodom iz Novosibirska v pogovoru s časnikarji izjavil, da je politično pomirjenje prvi pogoj za rešitev nemškega vprašanja in bistveno razdobje na poti k stalni ureditvi v Evropi. Dodal je, da pomirjenje ni težavna naloga. Nekemu nemškemu časnikarju, ki je bil izjavil, da gre za zapleteno nalogo, je de Murville odgovoril: »Zapletena, toda ne težavna « Zahodnonemški kancler Erhard se je v svojem volilnem govoru v Bal Lippspringe zahvalil de Gaullu, ker je «tako odkrito igral nemško karto v Moskvi«. Pripomnil je, da je de Gaulle jasno rekel, «kaj je dejansko sovjetska okupacijska Nemčija«, ter je dodal, da se že sedaj veseli sestanka, ki ga bo imel prihodnji mesec v Bonnu z de Gaullom. ^Žagarjeve nagrade* 1966 LJUBLJANA, 25. — Danes so bile razdeljene «Žagarjeve nagraden, ki se vsako leto dode ljujejo pedagoškim delavcem za izredne uspehe večjega značaja za razvoj pedagoškega delovanja v Sloveniji. Na slovesnosti, ki je bila ob tej priliki v prostorih izvršnega sveta, so bili navzoči podpredsednik izvrs nega sveta Beno Zupančič, pred. sednik prosvetno-kulturnega sveta Slovenije Ivo Tavčar in drugi. Nagrade so prejeli: prof. Franček Bohinc, direktor gimnazije Poljane v Ljubljani; Slavica Bo. žič, pedagoška svetovalka in di rektorica gimnazije v Idriji; Venceslav čopič, pedagoški svetnik iz Ljubljane; France Ostanek, pedagoški svetnik in direktor šolskega muzeja v, Ljub liani, in Nada Bračko, učitelji ca osnovne šole na Kočevskem. Cerkev se bo omejila na izključno versko delovanje, vlada SFRJ pa prizna pristojnost Vatikana glede vprašanj verskega značaja - Izmenjam poluradnih odposlancev z diplomatskimi pravicami BEOGRAD, 25. — S podpisom protokola o razgovorih med Vatikanom in Jugoslavijo o ureditvi odnosov med državo in ka toliško cerkvijo so se končali danes v Beogradu 26. junija leta 1964 v Rimu začeti razgovori. Vatikan je s podpisom pro- tokola sprejel na znanje sedanje stanje katoliške cerkve v Jugoslaviji, priznal, da se mora delovanje duhovščine omejiti izključno na versko in cerkveno delovanje in se obvezal sprejeti ustrezna stanovska določila proti duhovnikom ki bi sodelovali v morebitni politični akciji na škodo Jugoslavije. Jugoslovanska vlada se je s svoje strani obvezala, da bo proučila vse morebitne primere nespoštovanja svobode veroizpovedi, ki so zajamčene z jugoslovansko ustavo in zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti, na katere je bil opozoril Vatikan. Poleg tega je jugoslovanska vlada -priznala jurisdik-cijo Vatikana nad katoliško cerkvijo v Jugoslaviji glede duhovnih vprašanj ter vprašanj cerkvenega in verskega značaja, kolikor le-ta niso v nasprotju z notranjo ureditvijo Jugoslavije. Za nadaljnji razvoj in boljša uskladitev začetih stikov sta Vatikan in jugoslovanska vlada, v prepričanju, da bo to prispevalo k izboljšanju medsebojnih odnosov in skupnega sodelovanja na mednarodnem področju, skle-nila imenovati poluradna odposlanca, ki jima bodo zajamčene diplomatske pravice. V ta namen bo jugoslovanska vlada i- menovala pri Vatikanu svojega posebnega odposlanca, medtem ko bo Vatikan imenoval v Beo gradu apostolskega delegata (za odnose med Vatikanom in katoliško cerkvijo), ki bo istočasno odposlanec Vatikana pri jugoslo vanski vladi. V razgovorih, ki so potekali v ozračju medsebojnega razumevanja, sta obe strani v nekaterih vprašanjih ostali pri svojih stališčih. To velja posebno za Vatikan, katerega zahteve spričo jugoslovanskih zakonov niso mogle biti v celoti sprejete. Položaj verskih skupnosti in njihovo delovanje v Jugoslaviji sta zajamčena z ustavo in zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti, in sicer v načelih svobode vesti in svobode veroizpovedi, ločenosti Cerkve od države, enakosti in enakopravnosti vseh verskih skupnosti in enakosti pravic in dolžnosti vseh državljanov ne glede na veroizpoved. V okviru teh načel jugoslovanska vlada jamči katoliški cerkvi svobodno opravljanje verskih poslov in verskih obredov. Zapisnik o razgovorih sta v tako imenovani ((makedonski dvorani«, t.j. v eni slovesnih dvoran zveznega izvršnega sveta v novem Beogradu, podpisala predsednik zvezne komisije za verska vprašanja. član zveznega Izvršnega (Nadaljevanje na 2, strani), oživljata parlamentarne zveze, menjavata obvestila in se posvetujeta o nekaterih vprašanjih svetovne politike, izmenjali pa sta tudi obisk zunanjih ministrov. Vse to je utrdilo medsebojne odnose. Sovjetska zveza in Francija sta že zdaj storili številne konkretne ukrepe, ki so ugodno vplivali na razvoj medsebojnih stikov. Pred dvema letoma sta sklenili trgovinski sporazum, ki odloča da se bo v obdobju 1965—1969 blagovna menjava med obema državama povečala za 70 odstotkov. Hkrati z dolgoročnim kreditom okoli 325 milijonov rubljev, ki ji je Francija dala Sovjetski zvezi za nakup industrijskega blaga, je bil ta sporazum tudi podlaga za navezavo novih poslovnih stikov. Ukrep francoske vlade s konca januarja letos, s katerim so odpravili omejitve za uvoz približno 700 različnih vrst blaga iz socialističnih držav, so ocenili kot pameten korak, ki omogoča, da prenehajo ovire v gospodarskih odnosih med temi državami iz zadnjih let. Tudi na področju kulture, znanosti in tehnike so dosegli lepe uspehe. Poleg rednega dvoletnega programa za izmenjavo na teh področjih so podpisali tudi vrsto dopolnilnih sporazumov kot tudi sporazumo o sodelovanju in izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene. Izmenjali so razstave likovnih umetnikov in drugo. Izmenjave delegacij med francosko in sovjetsko akademijo znanosti so omogočile nove znanstvene stike predvsem na področju fizike, elektronike, kemije to biologije ter tudi na področju miroljubnega osvajanja vesoljas in na drugin področjih. Sedanji obisk je pravzaprav povzetek dosedanje razvojne poti pri francosko-sovjetskemu sodelovanju. S številnimi razlogi je mogoče pričakovati da bo ta nova spodbuda ne le za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama marveč tudi prispevek k stabilizaciji miroljubnih mednarodnih odno-šajev. Pri poecvorih, ki so se začeli danes in jih bodo nadaljevali, dokler se bo francoski predsednik mudil v Sovjetski zvezi, bo brez dvoma zavzemala evropska varnost eno najvažnejših mest. Že po nrvih stikih so na sovjetski strani poudarili, da sta obe državi zainteresirani za usodo Evrope in zagotovitev varnosti ter medsebojnega sodelovanja evropskih narodov poleg tega pa so med njima podobni interesi pri obravnavanju važnih vprašanj mednarodnih odnosov Vse to po sovjetskih ocenah orno-ča, da s francoskim predsednikom prouče ta in druga vprašanja odkrito, stvarno in z medsebojnim razumevanjem. Predsednik de Gaulle je poudaril, da mora prenehati napetost v odnosih med Vzhodom in Zahodom Po besedah francoskega predsednika bi Francija rada našla izhod iz teva začaranega kroga in rada bi utrjevala svoje odnose z vzhodnoevropskimi državami, predvsem s Sovjetsko zvezo na podlagi zman.ifanja napetosti, sporazumevanja to sodelovanja. Izmenjava stališč med obema stranema on prvih srečanjih je •'okazala, da bosta obe državi o nfekaterih točkah skušali poiskati skupno gledišče. Srečanja in nogo’ ore v Sovjetski zvezi bodo nedvomno spremljali z velikim zanimanjem po vsem svetu, zlasti v Evropi. Sovjetski komentator je ob prihodu francoskega gosta poudaril, 'a zdaj vedno bolj dozoreva ideja o tem da so se vojaški bloki preživeli ir. da morajo evropska vprašanja reševati evropski narodi sami. Ohranitev miru in evropska varnost, je poudaril, nista monopol Sovjetske zveze in Francije, marveč so zainteresirani tudi narodi drugih držav evropske celine. Samo tako široko obravnavanje odnosov med evropskimi državami lahko u-streza interesom evropskih narodov. čeprav bi stežka napovedali, kakšni bodo dosežki bližnjih pogovorov, ie dejstvo da ' so dosedanji odnosi med ZSSR Francijo primerna podlaga za pogovore in za sporazum o nekaterih važnih vprašanjih tako na področju razvijanja medsebojnih odnosov kakor tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Tu so trdno prepričani, da bi bil ne glede na morebitne težave uspešen sklep sovietsko-francoskih pogovorov ne samo v Interesu obeh držav, marveč tudi drugih evropskih narodov, v interesu miru In miroljubnega sodelovanja. V OKVIRU REORGANIZACIJE DRŽAVNIH PODJETIJ Ministri so odobrili združitev podjetij Ansaldo in CGE Tanassi predvideva zelo nagel postopek socialističnega združevanja - Longo na zaključnem zasedanju CK KPl o volilnih izidih RIM, 25. — Ministrski odbor za podjetja z državno udeležbo je razpravljal o proizvodnih programih različnih podjetij in je med drugim dal pozitivno mnenje o fuziji skupine Ansaldo San Giorgio in CGE, ki je povezana z General elec-tric Corporation. Proučili so vsa politična in gospodarska vprašanja, ki so povezana s to združitvijo. Sedež nove družbe bo v Genovi in bo obsegala o-brate, katerih izkupiček je do sedaj dosegel 50 milijard lir, in ki so zaposlovali okoli 6500 u-službencev. Uradno poročilo o združitvi ugotavlja, da bodo vložili nova sredstva za proizvodnjo električnih naprav in strojev, pri čemer se bodo posluži-M ameriških izkušenj in licenc. Jutri se bodo v Neaplju ponovno sestali sodniki, člani izvršnega odbora vsedržavnega združenja sodnikov. To združenje vključuje večino italijanskih sodnikov, vendar je zaradi notranjih trenj v težavah in že na dveh zasedanjih ni uspelo izvoliti predsednika. Združenje je razdeljeno na tri struje, ki imajo dokaj različne programe, vendar pa kaže, da je Po stavki (Nadaljevanje * 1. strani) * v pričakujemo rezultatov zaključnih razgovorov med predstavniki IRI, vlade in zastopniki Trsta in dežele. Iz prvega poročila o teh razgovorih bi lahko žal sklepali, da so ti predstavniki že popustili pred bolj ali manj prepričljivimi argumenti predsednika IRI Petril-lija, sicer kaj naj bi pomenile besede o «gospodarsko učinkovitih rešitvah, ki bodo zagotovile zaposlitev delavstva in ki bodo enakovredne potencialu podjetij IRI, ki delujejo sedaj v Trstu in v deželi«. Te besede so upravičeno vznemirile tržaško javno mnenje, čeprav jih je ublažil stavek, «da bodo upoštevali pomorska izročila Trsta«. Predstavniki, ki jih je izvolilo tržaško ljudstvo, bi se morali tudi zavedati, da bi jim uresničenje načrtov IRI odtujilo javno mnenje, kar bi u-tegnilo biti v Trstu, kjer so še močne usedline anahronističnih nazadnjaških desničarskih in šovinističnih sil, morda tudi nevarna igra. Tem silam je prišla vest iz Rima kot ((mana z neba«, saj prtijo vso krivdo za sedanji položaj levi sredini, kot da se ne bi vse to «kuhalo» že mnogo prej za časa desničarskih vlad in za kar morajo nositi danes posledice vsi. Zato bi bilo vsako popuščanje rimskim načrtom preziranje javnega mnenja, ki je na zadnjih mogočnih manifestacijah tako jasno izpričalo svojo voljo. v zadnjem razdobju prišlo do u-spešnih predhodnih razgovorov. Predsedniška kriza je nastala v zvezi s primerom »Zanzara*. ko je prejšnji predsednik posegel v postopek in zaradi kritik podal ostavko. Pozno zvečer so javili, da je bil za novega predsednika izvoljen tožilec iz Firenc dr. Serra, ki pripada skupini neodvisnih. Novi predsednik se je rodil v Sassariju in ima 62 let. Iz Rima je odpotovala bolgarska parlamentarna delegacija, ki jo je vodil minister za kmetijstvo Palagačev in ki si je ogledala italijanska industrijska podjetja. Namestnik poljskega ministra za pro gramiranje Jedrychowski si je danes ogledal v Tarantu obrat Ital-sider. Tajnik PSDI je danes izjavil novinarjem, da bo paritetična komisija zaključila delo v desetih dneh. Vse tri komisije so skoro zaključile delo in bodo zaključke v kratkem predložile v razpravo paritetični komisiji. Zato predvideva, da bosta lahko centralna komiteja obeh strank odobrila sklepe paritetične komisije še julija. Te sklepe bosta morala odobriti kongresa obeh strank, kar bo možno za PSDI v zelo kratkem razdobju, ker je zadnji kongres sklenil, da imajo v tej zvezi pooblastilo že trikratni udeleženci. PSI pa mora sklicati reden kongres, vendar pa predvidevajo, da bo tudi ta kongres oktobra. Danes se je zaključilo zasedanje CK KPI, ki je bilo posvečeno proučitvi volilnih izidov zadnjih upravnih volitev. Tajnik stranke Longo je v zaključku razprave ugotovil, da se povsem strinja s poročilom Alicate kot tudi s številnimi disku-tanti, saj je bila razprava ((resnično kritična in avtokritična«. Longo je ugotovil, da so vsi člani CK dali »umerjeno oceno volilnih izidov, pri čemer niso skrivali tudi negativnih plati«. Glede izidov je dejal, da se ne morejo razlagati kot utrditev levega centra, saj so se v njem utrdile »umerjene in konservativne sile«, zato so se tudi zaostrila notranja nasprotja ih ni bila rešena vrsta problemov v zvezi z raznimi odbori, zaradi katerih so bile volitve razpisane. ,;1 'L j Glede socialistične združitve pa je Longo dejal, da je PSI plačala »težko odškodnino« zaradi sodelovanja s KD in da izgublja možnost avtonomnega odločanja. Z združitvijo s PSDI bo še bolj potrebna resnično socialistična sila v okviru delavskega razreda. Longo je v zvezi z mednarodnimi vprašanji dejal, da atlan-tizem, in NATO predstavljata ovire za napore za pomirjenje in za enotnost. Poudaril je, da je treba ustvariti glede nekaterih važnih demokratičnih vprašanj enotnost vseh levih sil, in to v notranjosti, kot zunaj levega centra. Zadnji del govora je bil posvečen organizacijskim vprašanjem. Pogajanja za konec stavke pomorščakov v Angliji LONDON, 25. — Sindikat angleških pomorščakov je sporočil, da bo sprejel novo ponudbo lastnikov ladjedelnic kot podlago za pogajanja za konec stavke, ki traja že 41 dni. To so sporočili po dolgi seji izvršnega odbora sindikata, ki je sprejel predlog delodajalcev samo kot podlago za pogajanja. Glavni tajnik sindikata je stopil v stik z lordom Pearsonom, ki je predsedoval pogajanjem med lastniki ladjedelnic in pomorščaki. Sinoči so na skupni seji lastniki ladjedelnic predlagali podaljšanje letnih počitnic na 48 dni in so ponudili devet dni več kakor pripo- V ČETRTEK V POSLANSKI ZBORNIC! Podrobnosti razprave o «tujih» imenih Govor Marije Bernetič - Izjave pravosodnega ministra Realeja Govorili so še: Corrao za KPI, Bova za KD in Romeo za MSI Za novi zakon je glasovalo 454, proti pa samo 32 poslancev Kot smo že poročali, je poslanska zbornica na svoji seji v četrtek 23. t. m. izglasovala zakon o odpravi prepovedi dajanja «tujih» imen otrokom italijanskih državljanov ter smo v včerajšnji številki celotno besedilo zakona tudi objavili. Naknadno smo zvedeli še naslednje važne podrobnosti o splošni razpravi. Pred glasovanjem o zakonskem načrtu, ki ima uradni naslov ((Spremembe člena 72 kraljevega odloka od 9. julija 1939 št. 1238 o ureditvi matičnih knjig (1065) in o predlogu zakona Corrao (201) so govorih poslanci: Marija Bernetič (KPI), Nicola Romeo (MSI), Lu-dovico Corrao (KPI), Francesco Bova (KD), kot poročevalec večine minister za pravosodje Oronzo Reale (PRI). Po razpravi je sledilo glasovanje najprej o členu 1. nato pa o členu 2 s spreminjeval-nim predlogom vlade, ki ga je sprejela komisija. Predsednik zbornice Bucciarelli Ducci je pozneje skupaj z drugimi zakonskimi predlogi dal zakon na tajno glasovanje. Navzočih poslancev, ki so glasovali je bilo 486. Za zakon je glasovalo 454, proti pa 32. poslancev. Poslanka Marija Bernetič je najprej povedala, da je o spremem- bi fašističnega zakona obširno razpravljala IV. poslanska komisija, pred tem pa druga senatna komisija za pravosodje, ki je proučila zakonski načrt št. 293 ministra Bosca, 3. novembra 1S363 in zakonski načrt senatorja Fenoaltee (P-SI), ki ga je predložil 12. julija istega leta in je odobrila enotno besedilo ter ga poslala poslanski zbornici. Temu besedilu pa se je pridružil zakonski predlog št. 201, k' ga je predložil poslanec Corrao (KPI) 10. julija 1963. Nato je poudarila, da spada fašistični zakon med najbolj tipične in absurdne protidemokratične nacionalistične ukrepe fašističnega režima in ga je treba zaradi tega ukiniti. Povedala je nato, kako je fašistični režim spreminjal priimke Slovencev in Hrvatov-, toda na tako absurden način, da so nenadoma štirje bratje s priimkom Babič, dobili štiri različne priimke: Babich, Baibo, Balbi in Bal-dini. Nato je povedala, da se še vedno ne izvajata člena 3 in 6 republiške ustave, ker se slovenščina ne sme rabiti pred sodiščem, v deželnem svetu in tudi v drugih svetih za razliko od Južne Tirolske in Doline Aosta, poleg tega pa rimska vlada zanika pra- roča poročilo lorda Pearsona. ................................................ Novi ameriški padalci so prispeli v Južni Vietnam Neuspeh romunskih poizvedovanj o morebitnih mirovnih pogajanjih R2U PRIMORSKI DNEVNIK 26. JUNIJA 1966 *************** TV STUDIO UNO. *************** NAGRADNO TEKMOVANJE. POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO* 25. JUNIJA 1966 Ime in priimek Naslov Odreži m nalepi na poštno Čase! la Postale 400 Torino dopisnico ter naslovi na RA1 — Med vsako oddajo »STUDIU UNO* se no izvajala pesem z itall lanskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamen|am z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, k) nočejo v »Studio Ura. Quiz» tekmovati, morajo zamen lavo ugotoviti in v ustreznih gornjih aveh predaičkin označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi Ki sta bili zamenjani Izrezani m na poštno dopisnico nalepljeni stavni Ustki morajo prispeti na RA1 - Casella Postale »00, Torino do 18 ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedna pesmi, bodo vsak teden izžrebani, en avtomobil (alta romeo glulia Tl ah tlai 1500 ah lancia tuhrta 2 C) in 10 nagrad ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150 0TO Ur za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50). Med tekmovalnimi listki ki bodo — označbo le ene” izmed dveh besed izvirnega besedila, k) sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700 000 lir (piščanci, nemastno svlmsko meso talca, oljčno olje itd nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku Odpnšlljatev dopisnice nkratl že pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki te bil objavljen v štev. 12 Radiocorriere-TV. Aut. Min. SAJGON, 25. — General Ki je prišel danes v Hue, da proslavi zmago svojih čet nad budisti v tem mestu. V svojih govorih je pozival prebivalstvo, naj bo lojalno do osrednje vlade, in je ponovil, da je odločen izvesti v jeseni splošne volitve. V svojem dfugem govoru je trdil, da njegova vlada ni nikoli imela namena zatirati katerokoli versko skupino in da so ukrepi v Hue imeii edini namen «obnoviti varnost na tem področju« Na planoti srednjega Vietnama so se danes vneli srditi boji med ameriški četami in osvobodilno vojsko. Na tem področju so Američani začeli vojaške operacije pred šestimi tedni. Kakih 70 kilometrov jugozahodno od Sajgona sta danes padli v partizansko zasedo dve skupini posebnih južnovietnamskih čet, ki so utrpele precejšnje izgube. Nad Severnim Vietnamom sta bili danes sestreljeni dve ameriški letali. Danes se je v Južnem Vietnamu izkrcal nov bataljon 1000 ameriških padalcev, tako da imajo sedaj Američani 280.000 vojakov v Južnem Vietnamu. V washingtonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je konec prejšnjega meseca romunski ministrski podpredsednik Bodnaras po svojem povratku iz Hanoja poklical na dolg pogovor ameriškega poslanika. Bodnaras pravzaprav ni posredoval za morebitni začetek pogajanj, toda je sporočil a-meriškemu poslaniku stališče Hanoja ter je želel vedeti za stališče Washingtona. Ni pa izključi! možnosti poznejšega romunskega posredovanja. V Washingtonu pravijo, da je Bodnaras v glavnem sporočil znano stališče hanojske vlade in da je važnost v stališču, ki g« je za’ vzela romunska vlada v prizadevanjih za mir. narekuje potrebo dvogovora in stikov med italijanskimi komunisti in demokristjani. Časnikarka pravi, da to želijo komunisti, medtem ko se najboljši predstavniki katoliške misli težavno rešujejo iz mre. že predsodkov. ((Priznati je treba, pravi dalje časnikarka, da v preteklosti niso komunisti vedno pokazali širokih pogledov, elastičnosti in teženj po enotnosti vseh sil dela in demokracije, ki jo označuje danes politična linija in praktična dejavnost KPI. Toda po ((neapeljskem preokretu« skušajo komunisti vztrajno najti skupno govorico z naprednimi katoliškimi delavci in intelektualci, in to v nasprotju s politiko razkola, ki jo je vodil De Gasperi, s tradicionalnim antikomunizmom krščanske demokracije in s številnimi ovirami, katere se nahajajo na tej nelahki poti.« «V dvajsetih letih, ko so fašisti štrli, kar je ostalo od demokratičnih svoboščin v Italiji, je Don Sturzo izrekel ponosne besede »vsem svobodnim in močnim ljudem*: »Populisti bodo ostali moralna rezerva naroda.* Danes po več kakor 40 letih ni dvoma, da je demokristjanska stranka glavna postojanka italijanske buržoa-zije Pogostoma se izjavlja, da i-ma demokristjanska stranka dve duši: ljudsko demokratično in konservativno reakcionarno. Prav gotovo je res, toda nesreča je, da pri spopadih med eno in drugo je do sedaj vedno zmagala druga.* Časnikarka našteva nato podatke, dokumente in imena v zvezi z zgodovino in razvojem katoliškega političnega gibanja v Italiji. Nato govori o šibkosti in negotovosti populistov ob nastanku fašizma ter preskoči razdobje od leta 1926 do 1943, ko je katoliška formacija izginila s politične po-zornice. Zatem omenja prispevek katoličanov v odporništvu ter govori nato o povojni dobi in o De Gasperiju. Časnikarka pravi, da je De Gasperijevo potovanje v VVashington leta 1947, da zahteva kredite in pomoč za Italijo, njegova najbolj negativna izbira. V Hodža in Cuenlaj napadata SZ TIRANA, 25. —• Na sprejemu na čast Cuenlaju in njegovi delegaciji v Tirani je Enver Hodža napadel «modeme revizioniste« in še posebej »hruščevce«. Se posebej je izjavil, da «sedanji sovjetski voditelji zelo zvesto gredo po poti svojega prednika Hruščova, po poti izdajanja socializma, s tem da sodelujejo z ameriškim imperializmom«. Cuenlaj je v svojem odgovoru v glavnem ponovil isto. vico deželi Furlaniji-Julijski krajini do zakonodajne oblasti na manjšinskem področju. Ko je poslanka M. Bernetič govorila o najnovejših primerih dajanja slovenskih imen, je omenila že znane primere: Erika — E-rica, Mara — Marina, Iztok Andrea, Matej — Simon, Davorin Davorino, Ivan — Ivano, Oskar — Oscarre in Karmen — Car-mela Še prav posebej pa je poudarila predlog KPI, naj bi se izpustil tisti odstavek predloga komisije, ki bi onemogočil, da bi tildi državljan italijan-, ske narodnosti lahko dal svojemu sinu slovensko, francosko, nemško ali kakršno drugo ime, tudi če ni pripadnik narodne manjšine. Zato naj bi vprašanje rešili enostavno z odstranitvijo prepovedi dajanja tujih imen novorojenčkom italijanske narodnosti. Glede narodnih manjšin pa je poudarila, da bi bilo imena njihovih pripadnikov bolje imenovati «ne-italijanska« kot pa «tuja». Povedala je tudi. da je bilo za časa fašizma zelo razširjeno špansko ime Benito namesto Benedet-to, čeprav je Mussolinijev oče, ki je bil republikanec, dal svojemu sinu to ime po Benitu Juarezu. Fašistični poslanec Romeo je izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti zaradi ((obrambe italijanske jezikovne tradicije«. Corrao je najprej poudaril, da so se zakonu uprli najbolj nazadnjaške sile ter izjavil, da je predložil predlog, ki bi izboljšal besedilo zakona, ker bi razširil svobodo državljanov glede dajanja tujih imen. Poročevalec večine Bova (KD) je predložil naj člen 1 predloga ostane nespremenjen, pristal pa je na predlog vlade glede dodatka k členu 2, ki ((tehnično zboljšuje besedilo«. Pravosodni minister Reale je izjavil, da se z novim ukrepom namerava vzpostaviti novo načelo, t.j. odstraniti prepoved dajanja tujih imen za vse italijanske državljane. Za pripadnike jezikovne manjšine, ki so na katerikoli način priznane, pa se hoče še prav posebej določiti tudi možnost rabe diakritičnih znakov. V bistvu «se je hotelo uskladiti naš tradicionalni jezik z določbo, ki jo vsebuje ustava glede zaščite jezikovnih manjšin«. »Ne sme se pozabiti, da so tisti, ki se jih ukrep tiče ne samo člani teh manjšin, temveč tudi italijanski državljani«, je dejal minister. Predsednik Bucciarelli Ducci je nato povedal, da se je prvotno besedilo vladnega predlog »A 'nsilo: «če gre za otroke pri pa V jv jezikovnih manjšin, ki so kateri koli način priznane, se imena lahko pišejo z omenjenimi črkami in tudi z diakritičnimi znaki, ki jih vsebuje abeceda jezilftt’ pripadnikov«. Poslanec Corrao pa Je nato predložil sledeče besedilo: «Ce gre za otroke pripadniKovjjezikovnih manjšin, ki so kakorkoli, priznane, se imena lahko pišejo po pravopisu njihovega jezika ali na katerikoli način v latinici.« Bova in Reale na ta predlog nista pristala, ker da je besedilo vlade «zelo liberalno«. Poslanska zbornica je z glasovanjem ta predlog zavrnila in sprejela besedilo vlade, ki se v italijanščini glasi: «Se si tratta di bambini apparte-nenti a minoranze etniche ricono-sciute, i nomi possono esser espres. si nelle lettere della loro lingua e, comunque, in caratteri latini*. W J. * ^ & ■ i «Novi mir» o dvogovoru med katoličani in KPI MOSKVA, 25. — V zadnji številki revije «Novi mir« objavlja časnikarka Cecilija Kin članek, v katerem poudarja, da sama realnost iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiumniiiiiiiiiiiimiiiiiiii Jugoslavija (Nadaljevanje * X. strani) sveta Milutin Morača in posebni pooblaščenec svete stolice msgr. Agostino Casaroli, ki sta v svojih govorih izrazila upanje v u-apelo nadaljevanje razvoja odnosov med Jugoslavijo in katoliško cerkvijo. Casaroli je s svoje strani Izrazil najboljše želje vsem državljanom Jugoslavije brez razlike, od voditeljev do drugih osebnosti, ki skrbijo za napredek Ju-goslavije v miru, pravici in svobodi. Morača je izrazil najboljše želje za napore poglavarja katoliške cerkve za mir in napredek, za boljšo bodočnost človeka kot največje vrednote človeštva. Msgr. Casarolija sta pred podpisom protokola sprejela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher in državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nike-zič, ki se je s Casarolijem pogovarjal o vprašanjih obojestranskega interesa. V razgovoru s tujimi novinarji je Casaroli po podpisu protokola objasnil, da Je položaj apostolskega delegata In odposlanca pri vladi nekaj novega v diplomatskih odnosih Vatikana z drugimi državami. Nekaj podobnega Je bil. po njegovih besedah, položaj posebnega odposlanca predsednikov ZDA Roosewelta in Trumana pri Vatikanu ln apostolskih delegatov Vatikana danes v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji in nekaterih azijskih in afrikih državah. Jugoslavija je, po besedah Casarolija, tudi nrve. vzhodnoevropska socialistična d.žava, ki je uradno uredila svoje odnos«* s katoliško cerkvijo in Vatikanom. n. n. V DVOBOJU ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA l Nino Benvenuti poražen! Ki Soon Kim novi prvak NA TOURU DE FRANCE Zmaga Bitossija v peti etapi DOMAČI NOGOMET Danes v Boljuncu (ob 9. uri) Zarja-Repe n Danes bo ob 9. uri na igrišču v Boljuncu prijateljska nogometna tekma med enajstericama Zarje (Bazovica) in Repna. ATLETIKA SEUL, 25. — Korejec Ki Soo Kim je danes premagal po točkah Nina Benvenutija in tako osvojil naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije. Korejec je popolnoma onemogočil svetovnega prvaka s stalnim ob. delovanjem po telesu. V prvih rundah sta bila oba boksarja precej oprezna, kasneje pa je Ki Soo Kim večkrat presenetil Italijana, ki nikakor ni mogel najti prave poti do nasprotnika. V deseti rundi je Benvenuti začel krvaveti iz globoke rane na nosu. V 14. rundi je Benvenuti skušal spraviti tekmeca na kolena, kar pa se mu ni posrečilo. Ki Soo Kim, ki je prvi korejski boksar s svetovnim naslovom, je presenetil vse tako zaradi atletske priprave kot tudi zaradi izredne vzdržljivosti. Dva sodnika sta prisodila zmago Korejcu, eden pa Benvenutiju. Z naslovom je Benvenuti izgubil tudi sloves nepremaganega boksarja. Benvenutijev prokurator Bruno Amaduzzi je telegrafsko zahteval od svetovne boksarske zveze naj razveljavi dvoboj. Po Amaduzzijevem mnenju bi se moral dvoboj končati z «no contest«, ker se je v 13. rundi pretrgala vrv okoli ringa. Zaradi tega so morali prekiniti dvoboj za šest minut. Amaduzzi se je tudi pritožil zaradi prepovedanih udarcev Korejcg. Benvenuti upa, da bo WBA razveljavila dvoboj. Razlogov naj bi bilo več: predvsem prekinitev v 13. rundi, ko je bil korejski boksar vidno utrujen. Tržačan se je tudi pritoževal nad rokavicami, ki mu jih je dala na razpolago korejska boksarska zveza in ki mu niso dovoljevale, da bi zaprl pest. Rokavice je Benvenuti vendarle dobil s pomočjo italijanskega konzula v ameriških vojaških krogih. Benvenuti in Amaduzzi sta se tudi pritožila nad sodnikom Američanom Popejem, ki ni prisostvoval ne tehtanju boksarjev, niti se ni zanimal za rokavice. Vr-hutega je nerazumljivo prekinil dvoboj in dovolil ureditev vrvi na ringu. CAEN, 25. — Italijan Bitossi je danes zmagal v 5. etapi Toura de | France na 178,500 km dolgi progi 1 Dieppe-Caen. Vrstni red na cilju I naslednji: 1. Bitossi (It.) 4.55’50", s povprečno hitrostjo 36,202 km. 2. Sels (Bel.) 4.55'51” 3. Planckaert (Bel.) SPLOŠNA LESTVICA 1. R. ALTIG (Nem.) 24.00’51” 2. Reybroeck (Bel.) z zaost. 36” Janssen (Hol.) Sels (Bel.) Den Hartog (Hol.) Harings (Hol.) De Pra (It.) • * • PESCARA, 25. — Luigi Scabrozza je zmagal v prvi etapi amaterske dirke po Abrucih. Scabrozza je prevozil 174 km dolgo progo v 4.44'29" s jx>vprečno hitrostjo 36,698 km. Jugoslovani so s časom zmagovalca zasedli naslednja mesta: Ukmar 6., živkovič 10., čubrič 12. in Bolte-žar 14. •IIIIIIIMIIHlUimilHIIIHimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHItllllllllllll VČERAJ V SIENI NEDELJA, 26. JUNIJA PONEDELJEK, 27. JUNIJA NOBOMCT DUNAJ, 25. — V prijateljski tekmi, ki je bila v okviru priprav za nastop na svetovnem prvenstvu. Je Avstrija premagala danes Argentino 1:0 (0:0). Povprečni rezultati na mitingu prijateljstva SIENA, 25. — Danes se je začel atletski miting prijateljstva, ki Je dal naslednje rezultate: 100 M ZENSKE Govoni (It.) 11”8, Lubej (Jug.) 12”, Vettorazzo (It.) 12”1. MET KLADIVA Baltovskd (SZ) 65,26, Amman J3tuiuvaiu ***** (Sv.) 61,50, Stiglič (Jug.) 60,06. MET KROGLE ZENSKE Cižlkova (SZ) 17,22, Frankova (CSSR) 14,21, Sporer (Jug.) 13,94. 110 M OVIRE Liani (It.) 13”B, Cistjakov (SZ) 14”, Rabitti (It.) 14"5. DALJINA MOŠKI Kalocsai (Madž.) 7,67, Kivine (SZ) 7,32, Babič (Jug.) 7,16. 400 M MOŠKI Bello (It.) 47”5, Fillpiuk (Pol.) 47”6, Puosi (It.) 47”8 VIŠINA ŽENSKE Balas (Rom.) 1,75, Giardi (It.) 1,60, Cacciavillanl (It.) 1,55. DALJINA ZENSKE Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Pihalne godbe; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Od Apeninov do Andov«; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Po klavirskih tipkah; 15.00 Pevci oddaje «Un disco per Testate«; 15.30 »Erazem Predjamski«, drama v štirih dejanjih; 17.10 Alessandro Mirt: Dve skladbi za violončelo in klavir; 17.25 Glasba zo dobro voljo; 18.00 Jam session; 18.30 Iz pesniških gajev: »David Maria Tu-roldo«; 18.45 De Falla: Trirogelj-nik, suita; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Lelja Rehar: «Na gud uod svjetga Jeva-na»; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Alessandro Stradella: Dve kantati; 22.30 Večerni ples. Lubej (Jug.) 5,76, Vettorazzo (It.) 5,69, Frik (Jug.) 5,65. 100 M MOŠKI Giani (It.) 10”6, Preatoni (It.) 10"7, Sguazzero (It.) 10”7. KROGLA MOŠKI Varju (Madž.) 18,78, Skobla (CS SR) 17,98, Jocovič (Jug.) 17,92. 3000 M ZAPREKE Vicher (Av.) 9’, Calabretta (It.) 9'07”8, Pavličevič (Jug.) 9'09”4. 1500 M Cocquit (Belg.) 3”44”, Finelli (It.) 3’44”4, Arese (It.) 3’44”8. KOPJE MOŠKI Kulcsar (Madž.) 79,16, Voutek (CSSR) 75,94, Radman (It.) 75,18, • • • SICHAITX, 25. — Francoz Michael Jazy je izenačil s 3’36”3 lastni ev-rovski rekord na 1500 m. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.00 Plošče; 14.00 »El campanon«. Koper 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Nedeljsko srečanje: Iz življenja ribičev; 10.20 Zabavni zvoki; 11.00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.05 in 13.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 20.00 Ritmi; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 23.35 športna nedelja. Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 11.25 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in lilmska glasba; 14.00 Pisan glasbeni spored; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Pesmi leta; 16.15 Glasbena prizma; 17.00 Simfonični koncert; 18.15 Plesna glasba; 19.15 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji; 21.00 Ouintetto Chigiano; 22.10 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci; 12.00 športna prognoza; 13.45 Pisan spored; 14.30 Teden aktualnosti po svetu: 15.00 Glasba po željah; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; od 17.00 do 18.00 Tour de France; 18.40 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.10 Dirigira Arturo Toscanini; 21.40 Glasba v večeru; .22,00 Zabavna glasba. III. program 16(90 Radijska--črtica; 17.1(1 Mah-' fredinijeve skladbe; 17.30 Italijanski izvajalci Shakespeara; 19.00 Skladbe De Pabla in Feldmanna; 19.15 Pregled nemške kulture; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Milhaudova suita za klavir; 21.20 Čajkovski: »Pikova dama«. Slovenija 7.05 Dnevni koledar; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 A Marodič: «Zid hrabrosti«; 9.40 Skladbe za mladino; 10.05 Naši poslušalci čestitajo; 11.00 še pomnite, tovariši...; 11.45 Za prijatelje lahke glasbe; 12.00 Turistični napotki; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Glasbena medigra; 15.00 Slavni pevci — znamenite arije; 16.05 Majhni zabavni ansambli; 16.30 Humoreska tedna — R. Bordon: Nes(p)odobne basni; 17.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer z dunajskimi klasiki; 21.50 športna poročila; 22.00 Kličemo letovišče; 23.10 Z letošnjega festivala jazza na Bledu; 24.05 Glasbeni i>ortret Karola Szymanow-skega. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 17.00 Tour de France; 17.30 Spored za najmlajše; 18.05 Settevoci; 19.00 Dnevnik; 19.10 Telovadni nastop gasilcev v Genovi; 19.45 športni dnevnik in kronike ital. političnih strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 U. Pirro in V. Talarico: «Luisa Sanfelice«; 22.30 športna nedelja in dnevnik. //. kanal 17.30 Mednarodno srečanje v lahki atletiki v Sieni in avtomobilske dirke v Monzi; 21.00 Dnevnik; 21.15 Zvočni trak; 22.25 Can-tagiringiro; 22.40 Adamsovi: Dragi predniki. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slo; venskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Saša šantelj«; 12.30 Za vsakogar neka.i; 13.30 Znane melodije; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse. toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 A. Glazunov; Letni časi, balet op. 67; 19 15 »Etbin Kristan s peresom oznanja socializem«; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 šport; 20.35 Zvoki, uglašeni na temo; 21.00 Giacomo Puccini: «La Bohe-me», lirična opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba; 23.00 Sekstet Hazyja Osterwalda. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Safred; 13.25 Simf. koncert; 14.10 Za prijatelje cvetja; 14.20 Jazz. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 10.30 Vesela glasba; 10.45 Plesna glasba; 11.00 B. Bersa; Simfonična poena; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Orkestri; 14.15 Poje' Gene Pitney; 14.40 Mala prodajalna plošč; 15.00 Jug. pesmi m plesi; 16.00 Od popevke do po; pevke; 16.45 Slovenske narodne; 17.00 Iz športnega življenja na Primorskem: 17.15 Zbrane strani operne glasbe: 18.00 Športni ponedeljek; 18.10 Glasba in fantazija; 18.45 Pevci lahke glasbe, 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20-» Prenos RL; 23.15 Orkester Edel-hagen; 23.35 Vodopivčeve in Lovčeve skladbe. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Vivaldi in Franck; 9.45 Popevke, 10.05 Operna antologija; 1°-3U Simf. glasba; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Beethovnova sonata opus 30; 11.15 Ital. popotovanja; 12.30 Beethovnova sonata štev. J. 13.30 Novi umetniki; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Za najmlajše; l'-*® Ameriška ljudska glasba; 18.25^ z* onstran Atlantika; 18.50 Knjižne novosti; 19.15 Glasbena potovanja, 20.25 Sestanek petih; 21.15 Operni koncert; 22.45 Orkester Migliardi- II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Zanicchi; 10-» Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester, 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta, 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.38 Skladbi'D. Savina; 16.50 Tenorist M-Rocchi; 17.00-18.00 Tour de France; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Turgenjev: «Dim», konec; 18.35 Eno -ni razred; 18.50 Vaši izbran«. 19.50 Tour de France; 20.10 »veli*1 lov«; 21.10 Lahka glasba; 21.40 Ples- III. program 18.30 Likovne umetnosti; 18-45 Haendlova suita štev. 10; i9-J" Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Debussyjeve skiao-be; 21.20 G. M. Sierra: «Don Gio-vanni di Spagna«. Slovenija 7.00 Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Za mlade radovedneže: Robinzoni; 10.15 Otroški svet v delih umetnikov; 10-’, Lahka orkestralna glasba; U1*-Čajkovski in Shakespeare: Ronre in Julija; 11.35 R. Fontaine: »Nevšečnosti s sluhom«; 12.00 Tur stični napotki: 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Dva concertina P. movša: 13.30 Kakšne koristi irna-mo od čebel; 13.40 Iz narodne zakladnice; 15.05 Spomini na koncerte madžarskih in sovjetskih urne" nikov v Ljubljani; 16.30 Lajovic uj Kogoj v zborih; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Operne melodi« 19.00 Aktualnosti; 19.15 iiSignau®- 20.05 Glasbene razglednice; Zabavne melodije; 21.03 Simf. k0’?, cert; 23.50 H. Vogel: Pesmi; Jazz na Češkoslovaškem. Ital. televizija 17.30 Dnevnik; 17.45 Sjx>red za najmlajše; 18.45 Koncert violončelista R. Caruane in pianistke »• Mafezzoli; 19.05 Knjižne novosm 19.45 športne vesti in ital. kr nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV nik; 22.00 Detektivka «Brez iz«« da«; 22.25 Simfonični končen« 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film ((Agente federale X3»; 22.30 Cantagirm-giro; 22.45 Dokumentarij: «V Jor daniji«. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 2IS.-VI. DO MII. NEDELJA, 26. junija 10.25 Poročila; 10.30 Kaj me vabiš — narodna glasba; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Tisočkrat ((zakaj« — oddaja za otroke; 12.30 Lassie — film; 13.00 Problemi z znanstvenoraziskovalnega dela; 17.30 Mednarodna tekmovanja v kajakih in kanujih; 18.30 Pokaži, kaj znaš — nastop najboljših; 20.00 Otroški festival v Šibeniku; 21.00 Dnevnik; 21.45 Festival '7 dni JRT — proglasitev rezultatov; 22.45 Film iz serije «Golo mesto«; 23.45 Poročila. PONEDELJEK, 27. junija 19.40 Poročila; 19.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 20.15 Tedenski športni pregled; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 M. Beškovič: Vlak z očali — TV drama; 22.30 Oddaja resne glasbe: Pester srednji vek; 23.00 Poročila TOREK, 28. junija 19.40 Poročila; 19.55 Kratki filmi Charlieja Chaplina; 20.15 Slovenski oktet s poti po Ameriki; 20.40 Propagandni intermezzo; 20.45 Obzornik; 21.00 Inšpektor na obisku — angleški film; 22,30 Jugoslavija in nerazvite dežele; 23.15 Poročila. SREDA, 29. junija 19.40 Poročila; 19.45 Potopisne skice — Studio Sarajevo; 20.00 Moški zbor RTV Sarajevo; 20.15 Turistična oddaja; 20,40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Studio ena; 22.30 Kulturna panorama; 23.30 Poročila. ČETRTEK, 30. junija 19.40 Poročila; 19.45 Ventilator — nova oddaja za otroke; 2U.r Po poteh Jugoslavije — reP° taža; 20.45 Obzornik; 21.00 nik; 2120 Aktualni pogovon* 22.00 Melodije Kvarnerja — J stival na Reki; 23.00 Poezija mida Dizdara — oddaja »ar jevo; 23.10 TV akcija; 23.30 Beograjski ansambel; 23.50 R°if°?ia. za trofejo Zagreba: Jugoslavu Švica; 24.30 Poročila. PETEK, 1. julija 15.00 Wimbledon: Teniški turnir; 19.40 Poročila; 19.45 Mala”, vačka bitka — Studio Titogr* ob dnevu borca; 20.15 Opera sa zi stoletja; 20.40 Cikcak; Obzornik; 21.00 Dnevnik; 2f; , Celovečerni film; 23.45 RoMM? za trofejo Zagreba: JugoslaviJ Poljska; 24.15 Poročila. SOBOTA, 2. julija 15.00 IVimbledon: Teniški tu; nir; 19.20 Poročila; 19.25 dovlč: Kapitan John Piplf()lcs ,0. Mlad. gledališče; 20.25 Vsako boto — pregled TV sporeda; Cikcak; 20.45 Obzornik; ,"„gv Dnevnik; 21.30 Boj za obstan° — film; 22.00 Humoreska iz CJgg. — mm; zz.uu numures«« — Galski petelin; 23.00 Srečen ^ momor — filmska zgodba; Rezerviran čas; 24.05 Rokornei, srečanje za trofejo Zagreba. goslavija-Romunija; 1.05 P°r° Prim oi* sTcI*Snovni k 3 26. junija 196G MARJAN KOZINA O pred kratkim umrlem skladatelju Marjanu Kozini smo napisali, da je znal tu-tu prijetno opisovati svoja popotovanja in da je bil sploh duhovit pisec. Naj s tem odlomkom iz njegovih potopisov počastimo njegov spomin. Policije v splošnem nima nihče posebno rad. Za navadne državljane, in teh je ogromna večina ljudstva, pa policija ni simpatična. Prezgodaj meče zvečer narod iz gostišč, nabija globe mirnim državljanom, ki jim ne gre v glavo, da morajo čez cesto po zebri in ne po bližnjici, delajo sitnosti kolesarjem, ki so slučajno doma pozabili dinamo; sploh, policija državljanom greni življenje. Ne samo pri nas, drugod ni za las bolje. Precej sem hodil po svetu, povsod sem spraševal pripadnike raznih republik, kraljevin in diktatur, kaj mislijo o policiji, in vsi so jo odklanjali. Eni bolj, drugi manj, nisem pa naletel na nikogar, ki bi ji privoščil dobro besedo. Slučajno sem pa imel opravka s policijo, ki jo moram pohvaliti in toplo priporočiti, zakaj to zasluži v polni meri. Ta policija je doma v Bergenu. Bergen je na Norveškem: mesto je približno tako veliko kot naša ponosna prestolnica Ljubljana in bi ji bilo nemara celo malo podobno, če bi ležala Ljubljana skonca globoko zarezanega fjorda in bi se v ljubljanskem pristanišču gnetle prekooceanske in ribiške in še drugačne ladje, pa če bi spremenili še nekaj malenkosti. Ima pa Bergen Grad, kakor ga imamo mi, ima tudi Rožnik, samo da mu tam pravijo Fjolden, ima približno tak tramvaj,, kot smo ga mi nedavno zatrli, sploh, tam sem se počutil skoraj kot doma. V Bergen sem se vozil v vagonu sam. Vprašal sem prijaznega sprevodnika, ali se ljudje na Norveškem ne vozijo z železnico? Pojasnil mi je, da se, in še veliko; samo danes je izjema, ker je «dag», to je narodni • praznik in so zato vsi Norvežani v enem od treh mest, da dostojno proslavijo slavnostni dan. Zato so danes vlaki prazni in vozijo pravzaprav samo zaradi voznega reda. Jutri bo pa spet gneča! Vprašal sem zgovornega moža, ali bi mi lahko priporočili kak hotel, pa ne predrag — zakaj norveške krone niso kar tako. Rekel je, da nič lažjega. Ob pol enajstih pridemo v Bergen, po-stajenačelnik je njegov svak — pozabil sem ga vprašati, kdo se je poročil s čigavo sestro, pa zdi se mi, da to za našo zgodbo ni važno — svak bo telefoniral levo, desno, in kot bi mignil, dobim primerno sobo. Tako se je zgodilo, toda na žalost ne čisto vse. Svak je telefoniral vsem hotelom v telefonski knjigi in od povsod je dobil isti odgovor: vse je prenatrpano, celo v kopalnicah... kaj se hoče, v Bergenu je danes približno pol milijona častilcev «daga». Očitno mu je bilo nerodno, ker ni mogel ustreči tujcu iz daljnih krajev. Napisal mi je na listek še nekaj manjših hotelov brez telefona, bergenskega «Putnika» in »Tujskoprometne zveze*. Naj poskusim še to, ni vrag, da ne najdem sobe. Ugasil je luč, zaklenil postajo in me še pospremil do prvega hotela. (Tudi to je bergenska posebnost: tam zve- čer postajenačelnik po prihodu zadnjega vlaka postajo zaklene in jo odpre šele zjutraj za prvi vlak. Težko bi živeli na daljnem severu nekateri Ljubljančani, ki jim je kolodvorska restavracija priljubljeno bivališče v poznih urah!) Poldrugo uro sem blodil po tujem mestu; Putnik je šel že spat, «Zveza» tudi: nadlegoval sem pozne. že precej utrujene častilce «daga» z vprašanji, kje je hotel »Viktoria*, kje Sverdrup gade; ob-lezel sem vse, kar je bilo količkaj hotelu podobnega. Nič, nič, nič! Povsod sem slišal le tožno Ugotovitev, da še v kopalnicah... O polnoči sem se znašel na smrt utrujen in do kosti premra-žen, sploh obupan na obali. Zakaj konec maja, ko je pri nas pomlad v najbohotnejšem razmahu, je v Bergenu, ki je že precej blizu Severnega pola, je ponoči grdo mraz. Jaz, naivni Evropejec, sem pa imel samo lahek spomladanski plašč. Mislil sem si: zakaj je pa bog ustvaril policaje? Ti morajo vendar vse vedeti, saj jih zato plačujemo. Ni vrag, da ne bi vedel, kje bom prespal noč? Vljudno sem ustavil policaja — kljub ta< :>■>■> , j Medtem, ko je do nastopa mlad-jevcev črpala koroška slovenska ustvarjalnost skoraj vse brez izjeme iz tradicije ljudske umetnosti in se je skušala v obliki novih stvaritev približati le-tej, so mlad jevci odločno pretrgali s to tradicijo in se podali na težavno pot iz pokrajinske izolacije v dohite vanje sodobnih literarnih tokov Zato tudi ne bi bilo smiselno, primerjati dela mladjevcev s stvaritvami naših »ljudskih« umetni kov, na primer Milke Hartmano ve, Valentina Polanska. Folteja Hartmana, Pavleta in Mira Ker-njaka ter Toneta Nageleta. Izho dišče le-teh in mladjevcev je nam reč povsem drugačno. Vzrok za to, da so mladjevci naleteli na deloma vehementno kritiko, takoj ko se je poleglo prvo veselje nad njihovim nastopom, je vsaj delno v tem, da manjka ustvarjalne generacije med prej omenjenimi umetniki, ki črpajo iz tradicije, ter generacijo, ki stopa sedaj v ustvarjalna leta. V tem je tudi prepad med onim, česar je bil povprečen koroški bralec va- jen doslej, in tistim, kaj in kako pišejo mladi. Mislim, da je kritika to prezrla kakor tudi dejstvo, da mladjevci kljub vidnim uspehom še niso našli dokončnega izraza svojih umetniških hotenj, kar je spričo njihove mladosti tudi razumljivo. Z%to ne moremo oceniti (in vreči v koš) dosedanjega dela mladjevcev kot edino veljavni izraz hotenja in sposobnosti mlade generacije, Kakor je tudi še prezgodaj presojati, ali je mladi generaciji že uspelo dohiteti sodobne literarne tozove in se prebiti iz konvencionalnega pokrajinskega obroča. žalja po tem je brez dvoma legitimna; kolikor so bila sredstva primerna in umetniški polet dovolj močan, pa bo pokazal nadaljnji razvoj, ki ga je treba spremljati s stvarno kritiko, tudi če kritizirani živčno in prezirljivo reagirajo nanjo. Ali bo mlada generacija pripravljena in sposobna, dati umetniški izraz našemu človeku, njegovim narodnostnim, socialnim in občečloveškim tegobam in vrlinam, bo odvisno od tega, ali bomo znali ustvariti pogoje, v katerih je ustvarjalno delo možno. K tem pogojem spada v prvi vrsti nenehna skrb za šolanje in izobraževanje slovenskega človeka, ki je nositelj naše spreminjajoče se, a vedno žive kulture. ske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine prinaša zadnji del Prijateljevega orisa mladosloven-ske dobe, to je čas od leta 1881 do 1895, ki ga je avtor poimenoval kot obdobje poetičnega realizma. Po Prijateljevi sodbi se v tem desetletju in pol slovenski realizem povzpne v svoj vrh, nato ua njegova moč polagoma upada, dokler okoli leta 1895 dokončno ne uplakne. Peta knjiga obravnava torej sklepno poglavje Prijateljeve razprave. Peta in šesta knjiga pa sta oz. bosta sicer celota zase, saj obravnavata iste kulturne In literarne pojave in sta mimo tega organsko zvezani še z obema prejšnjima po generacijskih vidikih m še zlasti po stilnem znaku, ki temelji na realističnem pogledu na svet in človeka, kot je to zapisal urednik Anton Ovcirk v pripombah k peti knjigi. V teh svojih opombah karakte-rizira urednik na kratko Prijateljevo delo, zlasti peto knjigo, tako po vsebinski kot formalni plati. Opisuje tudi nastanek Prijateljevega rokopisa, dostavke, razvrstitev posameznih poglavij in dodaja še nekaj drobnejših pripomb k besedilu. Ta knjiga, ki je sama po sebi že dovolj obsežna, pa ima še neko posebnost. Medtem ko so i-mele ostale štiri knjige kulturnozgodovinske beležke Dušan« Kermavnerja v opombah, na koncu knjige, so prav pri sedanji, peti knjigi te opombe tako narasle, da obsegajo celo knjigo, ki je izšla istočasno samostojno kot knjiga političnozgodovinskih opomb k peti knjigi. Seveda to niso več nikake «opombe» temveč znanstvena razprava, ki obsega čez 800 strani drobnega tiska in ki zato seveda tudi ne govori samo o Prijateljevem poj-movanju in prikazovanju političnega in splošno kulturnega dogajanja v razdobju 1879 do 1895 temveč tudi vsaj posredno o našem in evropskem političnem ter zgodovinskem dogajanju v tistem času. Seveda gre za delo, ki bo koristilo predvsem proučevalcem naše kulturne in politične preteklosti in študentom, torej predvsem tistim, ki v znanstvene ali študijske nameno proučujejo našo politično in kulturno preteklost. Ne gre torej za kako poljudno, še manj za kako popularno delo. Zato gre pač toliko večje priznanje Državni založbi, ki je delo uvrstila v svoj redni program in poskrbela ludi za odlično opremo. Sl. Ru- Knjige, o katerih poročamo, ima vedno na razpolago Tržaška knjigarna Ulica sv. Frančiška 20 iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiniiiiiil Slovenski protestantski pisci Tudi druga izdaja knjige je delo Mirka Rupla, ki pa njenega izida ni dočakal Med originalnimi knjigami, ki so pred vojno vzbudile obilo zanimanja, čeprav niso bile literarnega značaja, je bila tudi knjiga z naslovom SLOVENSKI PROTESTANTSKI PISCI. To knjigo je pripravil, izbral, uredil, deloma prevedel, napisal uvod in opombe znani proučevalec naše najstarejše književnosti Mirko Rupel in z njo tako rekoč odkril širši slovenski javnosti ne samo naše prve protestantske pisatelje, temveč še bolj njihove stvaritve. Ni čuda, da je bila knjiga leta 1934, ko je izšla, deležna velikega zanimanja in da se je uvrstila med tiste tekste, ki so jih z veseljem prebirali in kupovali mnogi naši ljudje. Nekateri iz spoštovanja do začetnikov slovenskega pismenstva, nekateri iz spoštovanja do slovenske kulturne tradicije, nekateri iz veselja nad poseebnimi, svojevrstnimi izdajami. Seveda je knjiga poleg uvoda, v katerem je avtor predstavil Primoža Trubarja, njegove sodelavce ter naslednike, njihovo delo in življenje, prinesla v originalu ali deloma v prevodu izbore iz posameznih tekstov protestantskih piscev. Zlasti uvodne besede iz knjig, posvetila, pridige, psalme, molitve, pesmi, razlage, poročila o knjižnem snovanju in pisma. Pri tem so bili predstavljeni vsi protestantski pisci ▼ obsegu, ki je skladen z njihovim pomenom, pa tudi glede na kulturno in zgodovinsko pomembnost njihovih posameznih sestavkov. Kot omenjeno je knjiga prinesla obširen uvod in na koncu opombe, razen tega pa še nekaj podob naslovnih strani protestantskih knjig. Bila je torej povsem nekaj novega na slovenskem knjižnem trgu obenem pa tudi knjiga, ki je tako rekoč odkrila slovenski širši javnosti ustvarjalnost prvih slovenskih piscev. Ni čuda, da je zdaj, dobrih trideset let po prvi izdaji ta svojevrstna in zanimiva knjiga znova prišla na knjižni trg, v novi, izpopolnjeni izdaji in žlahtni zunanji podobi. Zal avtorja knjige ni več med živimi, kajti še preden je dokončal dopolnitev knjige, je umrl. Toda Mirko Rupel je vendar v zadnjih dneh življenja svoji najbolj priljubljeni tematiki, protestantski književnosti, posvetil svoje zadnje ustvarjalno delo. Dopolnil je izdajo z novimi avtorji (Matija Trost), svoja Izvajanja obogatil z najnovejšimi svojimi odkritji iz novo-odkritih protestantik, dopolnil, popravil in obogatil tekste protestantskih piscev, dodal opombe in celoten tekst na novo revidiral. Tako je nastala dopolnjena in izpopolnjena izdaja Slovenskih protestantskih piscev, ki je kljub avtorjevi smrti in dobri dve leti po njej zagledala beli dan v knj gi, ki bo gotovo toplo sprejet med ljubitelji domačega slovstvi privrženci tovrstne literature i knjižnimi ljubitelji. Državna zi ložba, ki je delo izdala, je s tei opravila pomembno kulturno p< slanstvo, posvetila pa je vso ski tudi lepi zunanji podobi knjif (oprema Nadja Furlan-Lorbek). Ce se zavedamo, da nam je pr testantizem dai ne samo prvo sli vensko knjigo, prvo slovensk slovnico, da nam ni samo ustv ril slovenski knjižni jezik, ter več nam dal slovenske šole i prvo tiskarno, in če se zavedi mo, da bi brez Trubarja in Da matina moralo poteči še preči časa, da bi se Slovenci uvrsti v evropsko kulturno skupnos potem velja, da je tako pričevi nje protestantske književnost kot ga nam je dal Mirko Rupi v svojih Slovenskih protestan skih piscih, nadvse dragoceno pr čevanje, ki smo ga lahko sam veseli. Z novo izdajo bo ustn ženo novim generacijam za sl( vensko književnost in staroži nosti navdušenih ljudi, katerii bo nova knjiga več kot dobri došla. škoda le, da knjiga nim novega uvoda. Pozna se, da ai torja ni več med živimi, ker t nam sicer v predgovoru k noi izdaji pojasnil svoja nova 0( kritja in obrazložil dopolnitve i razlike v novi izdaji. Sicer pa j izdaja vredna vse pozornosti. RIBOLOV NA NAJGLOBLJEM JEZERU SVETA V Častitljivi čolni jezera Titicaca Na bolivijski planoti okrog jezera živi pleme Aymara, ki se je naselilo tod se pred Inki, še po izročilih in običajih, ki so vladali pred prihodom Krištofa Kolumba v Ameriko JEZERO TITICACA, BOLIVIJA. Vsako jezero je najbolj popolna in točna podoba človekovih sanj: sanj o sreči, pozabe na vso nesrečo in smolo, pomladitve izčrpanih energij. Tu v Boliviji imenujejo jezero Titicaca «kropilnik angelov*. Je največje jezero Južne Amerike, ima 8.330 kv. km površine ter leži med Bolivijo in Perujem na Andski planoti v višini 3.800 metrov nad morjem. Je daljše kot 200 km in široko največ 66 km. Na njegovih obalah in otokih žive zadnji Aymara, indijansko pleme, ki šteje nad pol milijona duš, ki je torej drugo v Južni Ameriki po številčni važnosti. Njihova civilizacija izvira še izpred civilizacije Inkov in plemena Quechua. Prav ob jezeru Titicaca stoji »Palača devic*, eden izmed najbolje ohranjenih spomenikov plemena Ay-mara. Potomci teh starih civilizacij imajo za nas poseben čar. Veliki spomeniki iz preteklosti pričajo o zgodovini napredka sveta. Toda ko vidimo tu na obali jezera Titicaca plemena, ki u-ravnavajo svoje življenje z običaji, sistemi in zakoni, ki so stari nad petsto let, se moramo nujno vprašati, zakaj so za te ljudi stara izročila močnejša od velike privlačnosti sodobne civilizacije. Vodnik, mestic Aymara, ki živi v La Pazu, mi je odgovoril takole: »Tisti, ki so popolnoma zadovoljni, se ne premaknejo in ne storijo prav ničesar; tisti, ki niso popolnoma zadovoljni so resnični ustvarjalci napredka* To je pač aymarska verzija italijanskega pregovora, da najbolj uživa tisti, ki se z vsem zadovolji. nymarci so kmetje in živinorejci, toda najbolj se posvečajo ribolovu. Seveda pridelujejo krompir in trdijo z vso odločnostjo, da so njihovi predniki prvi poznali koristi te gomoljike, ki jo je Krištof Kolumb prinesel v Evropo. Zato naj se ljudje po vsem svetu, ko jedo ocvrt krompirček s hvaležnostjo spomnijo kralja Ayunija, sina Sonca in Zemlje, ki je živel pred 5036 leti. Najbolj važna domača žival je lama, stržen njihovega gospodarstva pa je ribolov. Morda bi se Aymarcem, če bi se kakor njihovi bratje posvetili ribolovu na Tihem oceanu namesto na jezeru, odprla širša obzorja, toda pleme ne bi se bilo ohranilo tako čisto. Ko pridemo na obalo jezera Titicaca, se nam odkrije pogled, ki mora biti precej podoben tistemu, kakršen se je odkril Krištofu Kolumbu in njegovim tovarišem, ko so se izkrcali na tem kontinentu- Jezerne vode so mirne in le rahlo nakodrane in z njih odseva dnevna svetloba. Vsa krajina je nekam slavnostno tiha, patriar- halna ter osrečuje človeka in ga razneži. Ribiči gradijo čudne kanuje, ki so narejeni v celoti iz trsa; vse te čolne namečejo na kupe na obali skupno z mrežami in koši. Ti kanuji razpolagajo z enim samim veslom in tudi jadra so narejena iz rogoznic, ki so spletene iz razcepljenih trsov. Ko sem prišel k jezeru, so čakali, da zapiha sapa, da odplujejo na sredo. Ti Indijanci so popolnoma brezbrižni in nas niti ne pogledajo, ko gredo mimo: kot da bi nas sploh ne bilo. Otroci ne stegujejo rok, da bi prosili miloščino, marveč nas nekam mrko gledajo in se ne pustijo pobožati. Na ploščadih v vaseh, pred hišami iz kamna ali iz opeke, posušene na soncu, ter s slamna- VODORAVNO: 1. zaščitna mreža v obliki košarice, ki jo nataknemo popadljivemu psu, 9. muslimanski sodnik, 13. puščavnik, 14. enočleni matematični izraz, 15 avtomobilska oznaka Peruja, 16. rumeno-rjava barva, 17. francoski eksistencialistični pisatelj, ki je odklonil Nobelovo nagrado (Jean Pauli, 18. umetnost (lat.), 20 nemški pozitivistični filozof, utemeljitelj empiriokriticizma (Richard, 1843-1896), 22. vodja koncentracijskega taborišča, 23. žuželka s strupenim želom, 25. ime ameriške filmske igralke Blyth, 27. tuje žensko ime, 29. fizikalna enota dela, 31. možev ali ženin oče, 33 izdelovalec, proizvajalec, industrijec, 36. centralna obveščevalna služba ZDA, 37. pripadnik enega od dveh osnovnih razredov v fevdalizmu, 38. moško ime, 40. ozek konec polotoka, 41 uslužbenec, ki skrbi za red, 42. leča pri fotografskem aparatu, ki je obrnjena proti predmetu, 44. mesto v severni Dal-masiji, 45. praskanje NAVPIČNO: 1. nepravilnost, pomota, 2. dalmatinsko žensko ime, 3. kemični znak za galij, 4. medmet začudenja, 5. veličasten slap v vzhodnem podnožju Kaninskega pogorja, 6. del drobovja, 7. divji prašič, merjasec, 8. začetnici slovenskega pisatelja timi strehami mirno sedijo ženske, ki jim igra na ustnah trajen smeh, tako da bi jih človek lahko zamenjal za žive kopije ame-rindijskih skulptur. Tu pletejo z veliko spretnostjo šale in torbe v živih in raznolikih barvah, s čudnimi vzorci živali, ki jih prenašajo iz roda v rod gotovo najmanj tisoč let. Za Aymarce je ribolov skoraj obred. Jezero Titicaca je zanje sveto. Kmalu po letu 1532, ko je Pissarro, znani španski osvajalec zapri zadnjega Inka v zapor, so deželo Aymarcev v celoti zasedli belci in prebivalstvo so kmalu spreobrnili h krščanstvu. Toda krščanstvo je bilo zanje le nekaka gornja plast, ki je prekrila stare verske nazore. Prebivalci menijo, da je jezero pol- («Izza kongresa«), 9. grško mesto ob morski ožini istega imena, 10. sodobni hrvatski kipar, ki je sodeloval z Meštrovičem (Grga), 11. popularna angleška filmska igralka (Diana), 12. vzdevek, naziv, 14. žensko ime, 17. avtomobilska oznaka Sarajeva, 19. ime dveh otočnih skupin v Egejskem morju, 21. odlok, odločba, 23. prebivalec otoka, 26. tkalska naprava, 28. šesti mesec židovskega koledarja, 30. kristalinski skrilavec, 32. najsvetlejša zvezda na nebu, 33 sovražniku odvzeto imetje, 34. mednarodna kratica za Združene narode, 35. utrip s trepalnico, 37. trčenje, karambol, 39. jugoslovanska tovarna električnih štedilnikov in bojlerjev, 42. oranje, izorana zemlja, 43. avtomobilska oznaka Tunizije REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. princ, 6. Kolpa, 11. floret, 12. Omersa, 14. Arijan, 15. glava, 16. LS, 18. roman, 19. Iliri, 20. tat, 21. enak, 22. prema, 23. moda, 24. ST, 25. Slina, 26. capin, 27. Ankaran, 30. baron, 31. orkan, 32. Boris, 33. srpan, 34. Kornati, 36 Gamal, 37. Verne, 38. DK, 40. ptan, 41. mlaka, 42. Nora, 44. tun, 45. blato, 46. čopič, 47. or, 48. Leeds, i 49 serija, 50. njorka, 52. krtica, I 53. avtor, 54. spaka. no zlih duhov, ki se jim je treba odkupiti z darovi in ob velikih krščanskih praznikih prirejajo čudne plese, pri čemer so vsi okrašeni s peresi in mnogo-barvnimi oblekami. Polotok Copacabana je domovina Manca Capaca, sina Sonca, ki je nekak Romulus njihovega bajeslovja. Prav tam stoji stari spomenik Palača devic, ki je bil gotovo kraj, kjer so bivali živeči simboli dobrih jezerskih božanstev. Sedaj pa je vse jezero Titicaca pod zaščito Svete device Capo-cabanske, ki jo Aymara častijo in jo prosijo, naj stori zanje čudeže. Voda v jezeru Titicaca je rahlo slana in bogata z ribami. Predvsem je mnogo rib vrste «boga», neke vrste sladkovodne sardine, ki jo lovijo z mrežami. Jedo jih ocvrte s krompirjem ali pa v omaki z rižem. Največji del ulova pa posolijo, da se ohrani. V jezeru ulove tudi postrvi, ki tehtajo do 13 kg. V starih časih so bile ribe «boga» neke vrste lekarniški proizvod, saj so bili prebivalci prepričani, da ozdravijo mnogo bolezni. Resnica pa je, da je moderna znanost z vsemi epruvetami in analizami potrdila, da je riba «boga» zelo bogata z vitamini, zlasti pa z vitaminom skupine «B». Podkralj te zemlje don Francisco de Toledo, ki so mu rekli tudi «Perujski Solon*, je leta 1573 zbolel za neko skrivnostno boleznijo. Aymarci, ki so bili hvaležni, da jih je osvobodil gospostva Inkov, so ga prepričali, naj gre k jezeru Titicaca na zdravljenje s sardinami. To potovanje je rodilo čudež z zdravniške, pa tudi s politične plati. Ozdravel je v mesecu dni ter je začel ščititi Aymarce. Obnovil je njihove vasi in ustanovil tudi nove. V Boliviji je vodilni razred že več stoletij sestavljen po večini iz mesticev Aymara. Ribiči ob jezeru Titicaca so prepričani, da so oni varuhi sreče plemena Aymara ter veliki duhovni jezera, ki ščiti vse. Razdeljeni so v klane, ki jim pravijo «ayllu» in vsakdo misli, da njihovo pleme izvira iz kakšne skale, otoka ali vrha ob jezeru. Skratka, prepričani so o svojem bajeslovnem izviru. Njihov jezik je zelo življenjsko odporen in ga ni nikoli spodrinila španščina. Jezik in čolni jezera Titicaca so stebri aymarske tradicije. Ti čolni se zde kakor metulji, ki padejo v vodo in ki s težavo premikajo svoja krila. Gradijo jih s tehniko, ki ima na sebi nekaj čudežnega in ki prehaja iz roda v rod vsaj dvesto pokolenj Kot smo dejali, so zgrajeni v celoti iz trsja in so pravi monopol klana tristo družin, ki so zelo ponosne na svoje tisočletno ladjedelstvo. Za izdelavo novega čolna porabijo dva tedna, toda po nekem zakonu, ki je hkrati verski in sindikalen. jih morajo po treh letih potopiti v jezero. Tako ne primanjkuje nikoli dela klanu ladjedelcev in tako je zagotovljena tudi varnost ribičem, ki bi se utegnili na starih, preperelih čolnih potopiti. Nov čoln stane tisoč kg rib «boga*. Graditelji so bolj zadovoljni, če jim odplačajo čoln v obrokih, kajti sveže ribe bolj cenijo kot posoljene. O Aymarcih kroži glas, da so pošteni, milega značaja in pogumni. Tatvina je zanje zločin in kolikor sem o stvari poučen, ne lezejo drug drugemu v zelnik. Sicer to trditev o spoštovanju devete božje zapovedi prepuščam prevajalcu. Prvorojenci morajo ostati na obalah jezera Titicaca. Drugi moški in ženske pa se smejo izseliti v La Paz, v Cochabambo in drugam v svet, iskat sreče s trebuhom za kruhom. Neki bogati ameriški petrolejski industrijec, ki je slučajno prišel k jezeru Titicaca, je bil tako navdušen nad spretnostjo nekega mladega Ay-marca pri ribolovu, da ga je povabil v Portorico, da bi presenetil nekatere svoje kolege milijarderje, ko so šli lovit ribe. Ko so prišli v San Juan, je mladi Aymarec rekel, da se hoče sprehoditi po mestu, zvečer pa je milijarderju telefoniral, da ga mora z globoko žalostjo v srcu zapustiti, češ da je našel delo pri nekem urarju. Milijarder je bil presenečen in je mislil, da se fant šali, češ kako naj postane kar čez noč urar. Zato je tekel na naslov, ki mu ga je fant označil, stopil v malo urarno in videl dečka pri delovni mizi, ki je z lečo pregledoval mehanizem ure, kakor da ne bi vse življenje delal drugega. «Kaj pa delaš! — mu je rekel ali si znorel, ali poznaš ustroj ure?* In deček je mirno odgovoril: «Seveda... resnični Ayma-rec mora znati vse!* Leta 1958 je zmanjkalo v Boliviji denarja. Zgodilo se je nekako tako kot s kovanci po 500 lir v Italiji. Toda neki Aymarec je sijajno rešil položaj. Šel je v tovarno neke zelo znane ameriške hladilne pijače in je predlagal lastnikom, naj spravijo v obtok obročke iz kovine in plastike z novo znamko v sredi in z reklamo podjetja na hrbtni strani. Znamka je imela zakonito vrednost, ker jo je bilo lahko vedno zamenjati za denar v poštnih uradih. Obročki so krožili dolgo časa, Aymarec je dobil nagrado v denarju, ki pa ga je porabil za neko politično gibanje, pri čemer je baje izgubil ves denar in tudi življenje. Aymarci so torej zapletenih značajev. Zdi se, da na jezeru Titicaca pozabijo na svoje želje in na razne ničevosti. Pri tem pa se močno drže svojih izročil. Če v Boliviji srečate funkcionarja, trgovca, človeka svobodnega poklica, politika z bistrimi idejami in z zanimivim razgovorom, lahko brez strahu rečete: «V vaših žilah gotovo teče ay marska kri.» Zapustili so jezero, pomešali se z drugimi plemeni, pokosili so travo, da so zgradili čez planote makadamske avto ceste, zgradili so nebotičnike iz železobeto-na, toda globoko v dušah jim je ostala poezija neskončnosti in glasba voda jezera Titicaca. In ob njem še vedno žive zvesti Aymarci. ki vzgajajo svoje otroke v ljubezni do njega. ETTORE BAŠEVI članek Hamilton AVright Organizatlon Za lepe ženske noge Zenske nimajo več izbire. Moda je takšna, kakršna pač je, in bodo morale (vsaj za Pariz velja to) hoditi okoli z odkritimi koleni. Za mnoge izmed žensk je to precejšnji problem, kajti skrajšani robovi kril ne odkrivajo le dolgih in zalitih nog plesalk. Pravijo tudi, da ni obtok krvi v spodnjih udih najboljši. Zato imajo nekatere ženske okrogla kolena, otekle gležnje, vidijo se jim žile itd. Zato so potrebni nujni ukrepi. Zdravniki pravijo, da se ženske spomnijo na te ukrepe prepozno in da bi morale ma tere skrbeti za noge svojih mladih deklic že v prvih letih življenja. Predvsem pa priporočajo ženskam, naj hodijo po morski vodi, tako da jim seže do kolen. Vsak dan je treba prehoditi en kilometer in to zelo koristi nogam in jih polepša. Poleg tega se lahko ženske poslužijo tudi masaže, injekcij, obsevanja z ultrardečimi žarki. V redkih primerih pa pride v poštev tudi estetska kirurgija. iiiiiiiitiiiiimiiiinimiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiimii KRIŽANKA 1 2 i k 5 6 7 8 M 9 10 ir W~ 13 a R a W~ 17 '6 19 a 30 21 r1 29 23 H % B 25 26 a 27 128 1 a 29 50 a 31 32 33 , 3^ 35 a 37 38^ 39 a W M S 93 Mi n ■<5 TEŽAVE PRI OSVAJANJU VESOLJA Pogled na jezero Titicaca, na katerem love Indijanci plemena Aymara ribe s čolni, ki so zgrajeni izključno iz svežnjev iz trsa. V jezeru je zlasti mnogo rib, imenovanih «boga», ki so podobne sardi- nam in so bogate z vitamini Kozmonavti so upehani Eugene Ceman nima sreče, ostal je dve uri in pet minut sam v vesoljski praznini, pritrjen na kabino z navadno vrvjo, ko je opravil od 2. do 6. junija poskus z «Gemini 9». Na ta način je potolkel rekord trajanja individualnega izhoda iz kabine. Toda nihče ne bo videl 'njego-govega podjetja. Eden izmed filmov, ki so ga posneli ob tej priliki, je ostal v vesolju, drugi pa je zameaien. Cernanu je 32 let, je žalostnega pogleda, dve globoki gubi pa dajeta njegovim ustom zagrenjen izraz. «Mi astronavti tretje skupine je pojasnil Cernan pred kratkim italijanski novinarki Oriani Fallaci — nismo nikoli podobni svojim predhodnikom. Oni so popularni, mi pa ne. In tudi če bi nekega dne postali popularni, ne bi bilo to nikoli na isti način.« Ali je že takrat predvideval celo vrsto nezgod, zaradi katerih je bila zadnja ameriška vesoljska izkušnja polovičen neuspeh. Razen izstopa Cernana iz kabine je začetni program predvideval precejšnje število premikov, ki jih ni bilo mogoče izvršiti zaradi neoopolnega delovanja Agene. Tarča Atda, ki je služila za zamenjavo, ni niti dopustila srečanja Toda rudi če bi Američani razpolagali s popolno tarčo, je danes jasno, da je bil njihov načrt neuresničljiv Zanemarili so napor ljudi Rusi so vztrajali na tej točki. 2e tri leta sčm na vseh kon- gresih so bili opazovalci priče i bistvenemu nesporazumu. Američani so menili, da je lahko podaljšati polete, Rusi pa so kopičili svoje pridržke. Po Gemini 9 so se stališča približala. Američani morajo po svoji strani priznati, | da vesolje utruja astronavte. Predvsem jih utruja breztežnost, ker vsili prevelik počitek srcu. Ker niso več pod pritiskom, zgubljajo kosti precej hitro rudninske snovi. En dan v vesolju, pravijo radi specialisti, je kakor, če bi bil človek teden dni bolan v postelji. Operacija Cosmos-110 je v tem pogledu značilna. Sovjeti so pred kratkim objavili svoje poročilo o stanju psov, ki so bili 22 dni v vesolju. Poročilo pravi, da so se živali vrnile na Zemljo s pospešenim ritmom srca, z znižano težo, z mnogo manjšo količino kalcija v svojem organizmu, z atrofiziranimi mišicami ter da so mnogo bolj počasi opravljali običajne gibe. Breztežnost pomeni tudi umski napor, kajti ukaze, ki jih pošiljajo po živcih možgani organizmu, se spreminjajo v gibe, ki so različni od tistih, ki jih človek opravlja na Zemlji. Človek ima na primer težnjo, da dvigne roko nad predmete, ki bi jih rad zagrabil. Človek ima tudi drugačne pojme o prostor-ninskih razmerjih. Poleg tega nobena stvar ne spodbuja polkrožnih kanalov v ušesih ter človek zgubi občutek za vertikalnost in horizontalnost. V kabini razpolagajo kozmonavti s prijemi, na katere se lahko naslonijo. Toda tega nimajo, ko so v vesolju. 2e če morajo menjati svoj položaj, morajo opravljati pravo akrobatsko telovadbo z razliko, da mora trajati ta uvaja« več desetin minut, če ne celo uro. Treba je »plavati« v okolju, kjer se vse giblje v razmerju z vsem ter se je treba s silo koncentracije prepričati, da je Sonce «zgoraj» in kabina «spodaj». Se slabše. To plavanje je treba opraviti s togim skafandrom. Ko hoče človek zapreti določeni predmet, zahteva to toliko večji napor, kajti vse geste se lahko opravijo le z eno roko samo, kajti z drugo se je treba držati opore. 2e za »sprehod«, ki ni presegel desetih minut, se je moral Leonov intenzivno fizično vaditi celo leto (telovadne vaje zjutraj in popoldne, zvečer pa dve uri smučanja. Od Cernana so zahtevali uro dela, da je šel za Gemini ter Vzel motor, ki mu je potem omogočil eno uro in pol prijetnega sprehoda. Bil je strašno truden in ni mogel izkoristiti te nagrade. Napor je bil nadčloveški in kozmonavt se je vrnil v skoraj dramatični izčrpanosti v kabino, ne da bi mogel obleči svojo opravo... Američani bi hoteli uresničil v dveh letih načrt Apolon, po ki-terem naj bi poslali na Luno d a kozmonavta, ki bi morala dvakrat »menjati vozilo«. Po Gemini 9 je najmanj, kar lahko rečemo, da bo ta operacija postavila še mnogo problemov. 1 Na i d e b I o Foto ti? • Foto • kino upora ti - polrrhšrinp • Papir in filmi sa Folokolor • UGODNE CENE IN POPUSTI TRST • K0RZ0 28 (pri Trgu Goldoni) tel. 94-030, 94-095 d r o b n o OVEN (od 21. 3. do f \ 20. 4.) Čustveno živ-( <^pL ) Ijenje obeta zado-\f IJ ščenje, toda zahteva / ravnovesje. Čudni do-^^ godki, ki pa bodo simpatični. Ne zaupajte kolegom, ki so preveč površni. Ne vztrajajte pri svojih trmastih stališčih, ampak skušajte oprostiti žalitev. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V čustvenih zadevah utegne nastati nevihta. Morate pametno ravnati, da se ji izognete. V poslovnih zadevah vas bo neki dogodek opozoril na nevarnost, tako da boste morali dobro premisliti, preden sprejmete kakšno odločitev. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Položaj zvezd je nekoliko muhast. Morda se boste trenutno, toda le mimogrede zaljubili. Spoznali boste neko novo osebo. Na delu vam bo uspelo uresničiti načrte, toda vse vas bo stalo veliko preizkušnjo energije in živcev. BIK (od 21. 4. do . , 20. 5.) Neodločnost I 'm0Qp. 1 in boječnost bosta 'V ] zakrivili, da izgubite simpatično priliko. Nekoliko drznosti bi vam le koristilo. Pred vami imate zanimiv smoter, ki ga ne smete izpustiti izpred oči, čeprav ga ne boste mogli takoj uresničiti. - DEVICA (od 23. 8. / m do 22. 9.) Neka ne-/ \ pričakovana ovira l ] vam bo onemogočila J sestanek, toda prišlo v s bo do njega kasneje v nepričakovanih okoliščinah. Čaka vas notranja sreča. Imeli boste opravka z nekimi gospodarskimi vprašanji, ki vas bodo malce razburila. X KOZOROG (od 21 / V \ 12. do 20. I.) Ne (1 obupajte, če boste imeli v ljubezni kak V. J/ neuspeh Kmalu bo-^ ste srečali osebo, s katero boste duševno popolno ma soglašali. Ni pričakovati kakšnih velikih sprememb, ki bi vam onemogočile uresničenje nekega finančnega načrta DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nenavadno srečanje bo spodbujalo vaše korake nasproti novi osvojitvi. Ugodni programi za konec tedna. V pogajanjih so možni sporazumi, če boste kaj popustili. Prijatelji vam bodo lahko dali zelo ko- ristne nasvete. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Naglo prehitevanje dogodkov vas bo v čustvenem življenju privedlo do tega, da boste videli vse stvari z drugačnega gledišča. Vse dobro na delu. Ne odrecite se važnemu koraku, s katerim boste lahko utrdili svoj gmotni položaj VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nastati utegnejo nesporazu ml, toda jih boste lahko prebrodili, če se boste znali pri lagoditi položaju V poslovnih zadevah bodite bolj zaupljivi Stvari se bodo razvijale nekam počasi, toda uspeh ne bo zbežal. ^—- RAK (od 23. 6. do f <* n\ 22. 7.) Sli vam bodo / CAKa \ na roko in vam ugo-I VjBftl I dili neki vaši skrivni V 'J želji. Položaj zvezd S Je zelo ugoden. Tudi kar se tiče aktivnega življenja, je položaj zelo rožnat. Razne pobude bodo dale pozitivne rezultate. Odpovejte se nekemu načrtu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Čaka jo vas lepi dnevi, ker so vam zvezde naklonjene. Sli boste na prijeten izlet.. Spričo nekega nepričakovanega dogodka boste uresničili neki gospodarski načrt, ki ga že dolgo gojite. Na delu utegnejo nastati neke težkoče. RIBI (od 2(1 2. do 20. 3.) Doživeli boste srečne trenutke v popolni družinski vedrini Neka oseba vam bo pokazala nežna čustva, ki bodo kot nekaka protiutež za prestano gorje. V gospodarskih zadevah bo mnogo ljudi, rojenih pod tem znamenjem, doseglo uspehe AUTO NAUTICA DEMARCHI NADOMESTNI DELI AVTO PRITIKLINE POSEBNI POPUSTI ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE TRSI - ULICA DANNUNZIO št. 25 — TELEFON št. 95-929 m adriaimpex UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRSI UL GEPPA 9-111 - TEL 38-770, 29-135 SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim. naj kupujejo p n MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST s ULICA CELLIN1 št. 2 Z TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) konfekcija in perilo za moške zenske in otroke Najvefja izbira oblek površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU* M F.R.A.M.A TRST Piazza Dalmazia, 3 - Tel. 31-766 DOBITE VSE ZNANE NADOMESTNE DELE IN ORIGINALNE AVTO PRITIKLINE • CARELLO • PIRELLI • FRAM • TRICO • STARS • CHAMPION • ROLF — PIRELLI • AGAPRES — PIRELLI • KLITZ • FACET • MULTIVOX • VIF STOJAN UDOVIČ - FRANC TRST — Trg Ponterosso a in Piazza Vecchia 2 — Tel. 29-686 Manfuakturna trgovina z veliko izbiro moškega ih ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije F.I.A.R. TOVARNA AMORTIZERJEV VSEH VRST TRST — Ul. Jacopo Cavalli 7 — Tel. 96-523 AUTOACCESSORIO — CORTELLI — TRST - UL. LOCCHI 26-2 TELEFON 94-238 0 Prevleke in preproge raznih znamk za vse avtomobile 0 Najpopolnejša izbira nadomestnih delov v službi vozača ZELO UGODNE GENE S POSEBNIMI POPUSTI £ Prikladen parkirni prostor TOMASO PRI0ELI0 S.r.L. SPEDIZlONl TRST, Ul. Ghega 1 — tel. 68-975/76/77 — TELEX 46042 TOMAPRI — Casella Postale N. 473 TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kr uje tudi v inozemstvo MILAN AMBROŽIČ ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJETJE IN TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI PREDMETI: lestenci, štedilniki, peči, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine DREVORED MIRAMARE št 29 - TEL 29-322 JADRAN - Sežana * e/V IMPORT E X P O R T y° A V, % \a% ^ 4, NS. • s svojimi obrati Marmor • Kobilarna Lipica • Restavracija Lipica • in s predstavništvi v Kopru, • Ljubljani in Beogradu URARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN CORSO GARIBALDI S - VEL 96782 _ (Ob avtobusni oostaji na TRIESTE — TRST Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5.000 ur dalje Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni "eni Zlato. 22-karatno v ploščicah za zobe JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske jezike. LAŠKO PIVO J U G 0 S l A V I A f \uili vam: Zlatorog Pivo in Lavi i Holding GLAVNO ZASTOPSTVO: AGROIND - Trst. Ul. Vaidirivo. 36 - Tel. 35-558 • 31-805 DISTRIBUTERJI: Trst — Podjetje Guštin Tel. 22-51-02 Gorica — Podjetje Primožič Podgora Tržič (Monfaicone) - Podjetje Del Degan - Tel 74-518 Čedad (Cividale) — Podjetje Cecchini—Vergoliru Tel 72-820 Videm — Podjetje F.lli Balzan Tel. 21-76 EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - TRST UL S FRANCESCO 44 TEL. 28-940 O Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trikolesnih tovornih vozil A P E v saten koli kraj v Jugoslaviji. O Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora «PIAGGIO» MEBLO MEBLO NOVA GOBICA . KIDRIČEVA ULICA, 18 razstavlja svoje nove izdelke na tržaškem sejmu v času ud 21.6. do 3.7. v paviljonu lesne industrije• OBIŠČITE H AS! TRGOVINA S POHIŠTVOM NA UNIVERSHLTECNICH TRST - TRIESTE - Corso Garibaldi, 4 - Tel. 41243 • 50486 Goldonijev trg, 1 - Tel. 90191 PRALNI STROJI SUPERAVTOMAT1CN1 CGE - CANDV — CASTOR - HOOVER REX AVTORADIO AUTOVOX - CONDOR - VOXSON - GRUNDIG — BLAUPUNKT HLADILNIKI FIAT - CGE - REX - AEG - IGNIS RADIO IN TELEVIZIJSKI APARATI GRUNDIG - PHILIPS — VOXSON PECI NA KEROSEN JUNO - GASFIRF PHONOLA — TELEFUNKEN — CGE • SERVIS IN JAMSTVO BREZPLAČNO V VSEJ JUGOSLAVIJI • IZREDNE CENE ZA IZVOZ MALLARDI & C\ MEDNARODNI TRANSPORT IN ŠPEDICIJA TRST - Ul. Roma, 15 Teleron 36-370 / 37-823 Telex 46078 Mallsped TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI... CIANO TRST • VIALE XX SETTEMBRE 38-b KMETIJSKA ZADRUGA KOPER VABI SPOŠTOVANO OBČINSTVO NA OBISK PAVIUONA VINO KOPER V GASTRONOMSKEM PARKU NA TRŽAŠKEM VELESEJMU NUDIMO: PRISTNA DOMAČA VINA IN DRUGE PIJAČE, OKUSEN PRŠUT IN KRANJSKE KLOBASE. ]JjRlJ KOROLJKOV "• Človek, za katerega Hi bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču ^ To zahtevo soldateske je Sorge povezoval z drugimi pojavi ^ Podatki. V minulem letu so vojaški izdatki v državnem l r&Cunu tako narasli, da so morali izključiti pomoč uničeni J^tiski vasi. V proračunu za naslednje leto je skoraj polo vseh izdatkov odšla za vojaške potrebe. Vojna mor-r*ca in pehota sta zahtevali čedalje več novih naložb Hichard je vedel, kaj je to vojaški proračun. Topove izdelaj0 samo zato, da bi streljali z njimi, Na koga pa bodo 1,^'jah? v hitlerjevski Nemčiji so prav tako izdelovali topove Pravili, da so pomembnejši od masla, je Japonsko vojno ministrstvo je založilo orošuro, ki se 2aeela z besedam): «Vojna je oče Izgradnje in mati kulture.)) ll» vse to je vznemirjalo in terjalo dopolnile raziskave, pro-ahja in pozorno analizo. In to tem bolj, ker je general aka odkrito izjavil na posvetovanju guvernejev: H "Pri izvajanju svoje državne politike je Japonska dolžna, Se neminovno spopade s Sovjetsko zvezo. In to zato, ker °ra Japonska dobiti ozemlja Primorja, Zabajkala in Sibirije...» S°rgeju so bile te besede znane Araki ni nič manj cinično zapisal naslednje besede v vojaški reviji «Kajso»: «Mongolija mora postati Mongolija Vzhoda... Celo verjetno je, da bo pri uresničitvi načela «kondo» — cesarske poti — mongolski problem postal daleč težji kot problem Mandžurije. Vendar pa, ne glede, kdaj se bodo pojavili sovražniki cesarske poti, je tu potrebno nujno razložiti naše stališče: zavrniti moramo sovražnika, ne glede na to, kdorkoli bi že bil.» članek je imel naslov «Poslanstvo Japonske v epohi Siova». Siova pa Je obdobje vladanja sedanjega cesarja Hirohite. Ko je Araki odšel s položaja vojnega ministra je čez nekaj časa postal prosvetni minister. V vodstvo kulture in znanosti so prišli vojaki. Začelo se je preverjanje inteligence. Profesorja Takikavo in Kiotskega so odpustili. V znamenje protesta Je skupaj z njima odšlo tudi štirideset profesorjev, docentov in asistentov. Toda to ni ničesar spremenilo. Sorge je prav tako vedel, čemu vodi ofenziva proti inte hgenci in delavskim organizacijam. Tudi v Nemčiji so dajali prednost vojaškim besedilom v vseh žanrih književnosti, čisto jasno je bilo: militarizacija dežele je zavzemala ogromen obseg. Za vojaki pa niso nič zaostajali niti diplomati. Tiste dni Je na mizo japonskega zunanjega ministra prišel memoran dum Siratirija — pristašev odločnih akcij. V njem je bilo rečeno: «Sama usoda je odločila, da se Slovani in rasa jamato morajo boriti drug proti drugemu o pravici prvenstva na azijski celini. Sovjetska Rusija mora demilitarizirati Vladivo stok, umakniti svoje čete iz Mongolije in ne sme pustiti niti enega samega vojaka na področju Bajkala. To naj bi bila naša minimalna zahteva. Semkaj sodi tudi izročitev Severnega Sahalina Japoncem za primerno ceno. V prihodnosti je treba upoštevati podoben nakup primorskih področij in Sibirije. Te zahteve je treba uresničiti z vso odločnostjo. Zdaj je zelo ostro čutiti nujnost takšnih sklepov s strani kabineta — kot kažipot vsej naši diplomaciji. Cilj je — odločna prekinitev odnosov s Sovjetsko zvezo.* Minister Arita, na kogar je bilo naslovljeno omenjeno pismo, se je popolnoma strinjal z mišljenjem Siratorija. Japonska je šla vojni nasproti. Okrepili so aktivnost kem-petaja. Japonski protiobveščevalci so si prizadevali, da bi zastrli v tenčico skrivnosti vse, kar je bilo v zvezi s pripravami na vojno. Uničevali so slehernega, ki bi si drznil sneti vsaj del tenčice z državnih skrivnosti. Zdaj lahko razumete, zakaj se je za praznik cvetočih višenj Sorge pogovarjal s svojimi prijatelji o konspiraciji. Ta je bila eden najpomembnejših pogojev za uspešno delovanje. 2e v Moskvi so bili izdelali konspirativno plat dela: predvsem ne smejo udeleženci skupine z ničemer povzročiti sumov v vsakdanjem življenju, načinu obnašanja in pri delu Da bi ne pritegnili pozornosti agentov kempetaja so se morali Izogibati vsem stikom z japonskimi komunisti. Vse zapiske so morali voditi izključno v angleščini in jih uničiti takoj, ko so prenehali biti aktualni. Sleherni od četvorice bo sam izbral potrebne ljudi, toda nihče izmed njih ne bo ničesar vedel o vodilni četverki.. Prav zaradi stroge discipline in konspiracije, ki so jo dosledno izvajali člani organizacije, je bila japonska protiobveščevalna služba dolgo vrsto let brez moči, da bi jih odkrila. Zveza s centrom je seveda naravno pripadala samemu •sorgeju, V radijskih sporočilih in dopisovanju so uporabljali -amo psevdonime in nikakor ne resničnih priimkov. Z organizacijo radijske zveze Sorge še nikakor ni bil zadovoljen. Tehnične pomanjkljivosti so zvezo pogosto prekinjale, pa so morali zbrani material pošiljati po kurirjih čez Šanghaj in Hongkong, kar je pomenilo še dodatno tveganje. Prekinjanje zveze so pojasnjevali s tem, da radiotelegrafist ni še kos temu zapletenemu delu in se je Richard čedalje pogosteje spominjal Maksa Clausena, svojega šanghajskega radiotelegrafista, s katerim je dolgo skupaj delal na Kitajskem. ...Noč je minevala, trije obveščevalci pa so še kar nadaljevali z razgovorom. ((Strinjam se z doktorjem Sorgejem,» je rekel Osaki, «da moramo kombinirati konspiracijo s poznavanjem dela in analizo. Potrebujemo riževo zrno, očiščeno luskine Pri ljuden, ki zavzemajo visoke položaje, ne smemo vzbuditi niti najmanjšega suma o tem, da hočemo kaj’ izvleči iz njih Nasprotno če se primeri, da veš več kot tvoj sobesednik, ti bo le-ta povedal vse, kar ve. To je stara novinarska navada in, mar novinarji pogosto ne dobivajo informacij prav tako kot tudi obveščevalci? To sem preveril z lastno izkušnjo,« ]e nadaljeval Osaki, «obračajo se name in posvetujejo o kitajskih vprašanjih, jaz jim odgovarjam, razlagam svoje mišljenje in pri tem dobivam mnogo zanimivih podatkov.,.» Sorge se je strinjal z Osakijem Končno, kot da so oila vsa vprašanja proučena. Vsak je vedel kaj je bila njegova dolžnost. Minilo je nekaj mesecev, prišlo je vroče tokijsko poletje, ki ga sleherni Evropejec ni mogel prenašati Toda Sorge je ostal v mestu nekajkrat je odšel na morsko obalo k )ttu, ki se je bil z družino preselili v primorje, v vas Akijo trideset kilometrov proč od Tokia Polee vasi je bila prepovedana zona, ki je Sorgeja zelo zanimala Eugen Ott se je bil samo nekaj tednov poprej vrni) iz Nemčije Vrnil se je opogumljen od uspeha in polaskan od Hitlerja Njegove ocene so priznali za dobre Otta so imenovali za vojaškega atašeja, kmalu pa je tudi prejel poikovniški čin. Ob tej priložnosti je bilo precej pozdravnih brzojavk mimo ostalih tudi od Hitlerjevih svetovalcev Jodla Banka Keitla in drugih generalov. Zdaj je Eugen Ott naravnost krenil po poti kariere. Njegovi karieri je molče porna* >1 tudi Sorge — brez njega bi ta artilerijski oficir, slučajno nosim v japonske vojašnice v Nagojo, ne mogel s tako lahkoto prin med .(boljše ljudi« Eugen In Richard sta postajala čedalje boljša prijatelja. Ott se je namreč tega spominjal in si dobro zapomnil uslugo, (Nadalievanje stečaj Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.4, najnižja 19.4, ob 19. uri 26; vlaga 50 odst., zračni tlak 1018.6 stanoviten, veter 4 km zahodnik, nebo dve desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 26. Jn>iJ* Gruda Sonce vzide ob 5.17 in zatone oo 20.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 14.11 in zatone ob 1.29. Jutri, PONEDELJEK, 27. junija Ema SEJA OBČINSKEGA SVETA v Zupan Franzil prepušča odločitev prihodnjemu sestanku s Petrillijem Protesti in kritike opozicije zaradi stališča, ki ga je zavzela deželna delegacija v Rimu Velik del sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, ki je trajala pozno v noč, je bil posvečen razpravi o usodi ladjedelnice Sv. Marka, župan dr. Franzil je najprej prečital vprašanja, ki so jih predložili številni svetovalci v zvezi z načrtom IRI, da ukine ladjedelnico Sv. Marka in da se v nadomestilo zgradi v Trstu tovarna »Grandi motori«, ki bo proizvajala motorje Diesel in ki naj bi zaposlila 2200 delavcev. Na zaskrbljenost in proteste svetovalcev je župan odgovoril z dolgim poročilom, v katerem je navedel vse dosedanje zanimanje občinskega odbora za ohranitev ladjedelnice Sv. Marka. Glede zadnjih dogodkov pa je župan dejal, da je IRI nenadoma ta položaj pojasnila, čeprav ne tako, Aht so v Trstu pričakovali Nato je župan dejal, da je sklenil odpotovati v Rim skupno z drugimi predstavniki dežele in Trsta, da ugotovi, koliko so osnovane trditve v poročilu predsednika TRI upravnemu svetu ustanove. Potem ko je delegacija ugotovila, je poudaril župan, da gre za predloge IRI vladi, sem predsedniku IRI povedal, da se z načrti za preureditev industrije z državno udeležbo v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v Trstu ne strinjamo zaradi vzrokov, ki sem jih že mnogokrat povedal. V zvezi z mojim stališčem, je nadaljeval župan, je treba priznati, da je predsednik IRI zavzel realistično stališče in izjavil, da bodo poskusili poiskati nove poti, da se doseže sporazum, preden bodo nasprotna stališča prišla pred politične in vladne forume, ki bodo morali o tem dokončno sklepati. Zato se je delegacija sporazumela s prof. Petrillijem, da se ponovno sestanejo v Rimu čez deset dni. V trenutku odločujočih sklepov, je zaključil župan, bom v primeru negativne rešitve izvajal posledice, ki sem jih javno napovedal. Po županovem poročilu se je razvila daljša razprava. Prvi je spregovoril komunistični svetovalec Cuffaro, ki je najprej ugotovil, da župan sploh ni odgovoril na zaskrbljenost prebivalstva glede ladjedelnice Sv. Marka in je nato vprašal župana: »Ladjedelnica bo rešena ali ne? Trst je s svojo veliko stavko zahteval, da jo je treba rešiti«. Nato je Cuffaro poudaril, da so župan in predstavniki strank levega centra v Rimu podpisali izjavo, s katero so sprejeli obsodbo na smrt ladjedelnice Sv. Marka. In to, je dejal Cuffaro, ste naredili v trenutku, ko je vse mesto stavkalo proti zapori ladjedelnice. Zato pade vsa odgovornost na vas.« Socialdemokrat Lovero je v svojem govoru izjavil, da bo PSDI zavrnila vsako rešitev, ki bi povzročila zmanjšanje dejavnosti obratov CRDA. Nato je dejal, da bodo socialdemokrati v Trstu prisiljeni izstopiti iz občinskega odbora in zapustiti vse odgovornosti, ki jih sedaj imajo v javnih upravah, če se ne bodo ta vprašanja pozitivno rešila za Trst. Misovec Morelli in liberalec Trau-ner sta obsodila načrt IRI o zapori Sv. Marka in poudarila, da vse, to, kar je povedal župan, samo potrjuje, da je bila dolgoletna borba za tržaško ladjedelnico brezuspešna. Demokristjanski svetovalec Colo-ni je naiorej poudaril, da je treba priznati, da bodo odločitve, ki jih bo IRI sprejela v prihodnjih tednih, lahko zelo važne za prihodnost Trsta. - - • - - • -m, ib nilnem stališču do htev. Jutri bo deželno srečanje pokrajinskih tajništev FILCA-CISL, FIL LEA in FENEAL-UIL, da se domenijo o koordiniranju skupne sin. dikalne akcije ob bližnjih stavkah za sklenitev nove delovne pogodbe. Spremembe v komisijah za zrelostne izpite Pred nekaj dnevi smo objavili sestave komisij za zrelostne in uspo-sobljenostne izpite na slovenskih šolah v Trstu. Te dni pa je prišlo sporočilo, da so nastale male spremembe. Tako bo predsednik izpitne komisije na klasičnem in znanstvenem liceju prof. dr. Vladimir Turina, ker je prof. A. Cronia zbolel. Na trgovski akademiji pa bo član komisije prof. Drago Gantar namesto prof. Marije Keber. delavskih za- brežinske godbe, nato koncert lahke glasbe. Danes bo razstava odprta od 9. do 24. ure. Ob 16 bo nogometna tekma «Primorje»-«Ajdovščina», ob 18 nogometno srečanje «oženjeni-neoženjeni«, ob 19 koncert godbe iz Idrije, ob 21 tombola, ob 20.30 pa koncert lahke glasbe. Tudi jutri bo razstava odprta od 9. do 24. ure. Ob 20. uri bo nastop pevskih zborov »I. Gruden« iz Nabrežine in «G. Verdi« iz Ronk. Ob 20.30 pa koncert lahke glasbe. Omenimo naj še, da je ob tej priliki v prostorih prosvetnega društva »I. Gruden« razstava slovenske knjige in del slovenskih umetnikov. Na letošnji vinska razstavi v Nabrežini sodeluje 17 vinogradnikov iz nabrežinske občine. Ljudska veselica v Čamporah Od 26. do 29. junija bo v Čam-porah na pobudo Kmetijske zadruge iz Trsta in Ljudske zadruge «Alma Vivoda* iz Campor velika ljudska veselica na prostem v vrtu ob novem Ljudskem domu, ki je v zidavi Med veselico bodo priredili razstavo kmečkih strojev in pridelkov. Odprli bodo kioske, v katerih bodo prodajali domače vrste vina, hladilne pijače in živila. Danes in v sredo bo trajalo slavje od 9. do 24. ure, 27. in 28. tm. pa od 16. do 23. ure. Nastopila bosta krajevna godba in pevski zbor iz Križa. V ponedeljek odprte vse trgovine Glede na to, da so bile trgovine v četrtek popoldne in v petek ves dan zaprte in da bo v sredo 29, t.m. praznik sv. Petra in Pavla, bodo v ponedeljek dopoldne na Tržaškem odprte vse trgovine, torej tudi tiste, ki so običajno ob ponedeljkih zjutraj zaprte zaradi tedenskega poldnevnega počitka. ZBOROVANJA KPI Jutri' bdflb bSsledbja zborovanja KPI o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka; ob 10. Uri na Trgu Stare mitnice (Jole Burlo); pb J2.10 pred Arzenalom (sen. Vidali); pred Tovarno strojev (dr. Šema); Sv. Marko (inž. Cuffaro); ob 19 Trg Ca-vana (Tonel). Otvoritev razstave vina v Nabrežini Včeraj ob 18. uri je bila svečana otvoritev pete razstave in pokušnje domačih vin v Nabrežini, ki bo odprta do ponedeljka. Svečanosti so se med drugim udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, deželni svetovalec dr. Skerk, predsednik pokrajinske turistične ustanove dr. Terpin, ravnatelj kmetijskega nadzomištva dr. Perco, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk itd. Župan Dragomir Le-giša je v svojem nagovoru poudaril važnost vinogradništva in takih prireditev ter se zahvalil vsem sodelavcem, nato so gostje pokušali domača vina. Sledil je koncert na- iz vsega tega negativne zaKijucne, bomo tudi na hrupen način izrazili naše nasprotovanje. Svetovaiec dr. Pincherle (PSIUP) pa je ugotovil, da so večinske stranke v občinskem svetu preko IRI sklenile v najprej zaporo ladjedelnice Sv. Roka v Miljah in sedaj ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. Svetovalec PSI Pittoni je omenil, da se v zadnjem času na gospodarskem področju zasledujejo cilji, ki gredo za razširitvijo industrijskih koncernov, vendar v tem pogledu preti danes Trstu nevarnost, da propade. Poglavitni problem je torej v ustrezni vključitvi tržaškega v državno gospodarstvo. Desnica se zavzema le za zasebne interese in če bi lahko sama odločala, bi bili ladjedelnico Sv. Marka že zdavnaj zaprli. Da mora IRI racionalizirati svoje obrate, je na dlani, vendar se to ne sme zgoditi na račun Trsta. V ta namen zahteva PSI, naj IRI objavi elemente, ki so botrovali njenim zadnjim odločitvam ter naj se vsekakor zagotovi zaposlitev delavcev na Tržaškem in vsaj nespremenjeni gospodarski potencial. Mesto pa naj se upre premestitvi ravnateljstva CRDA v Genovo. V najkrajšem času naj se vlada izreče ne le o vprašanju Sv. Marka, ampak sploh o načrtih, ki jih ima glede nadaljnjega razvoja tržaškega gospodarstva. Pripadniki socialistične stranke se bodo tudi v prihodnje na vseh področjih borili proti gospodarskemu nazadovanju tržaške pokrajine. Za socialističnim predstavnikom so govorili še predstavnik UNE Ferfoglia, liberalec Morpurgo in komunist Burlo. Ta je ponovno zahteval sklicanje enotnega mestnega odbora, ki naj pod vodstvom župana vzame v pretres najvažnejša vprašanja na dnevnem redu. Poudaril je, da je vlada že velikokrat obljubila pomoč Trstu in Sv. Marku, vendar ni svoje obljube izpolnila SINDIKALNE VESTI Oba sindikata kamnarske stroke ta sklenila, da v naši pokrajini idložita stavko kamnarjev, ki bo ’ drugih krajih po vsej državi utri. FILCA-CISL sporoča, da so se rčeraj razbila pogajanja za stroko lementnih delavcev, ker so delo-iajalci vztrajali na svojem odklo- PR0SLAVA SVETOVNEGA DNEVA ZDRAVSTVA Morska voda v našem zalivu je polna vsakovrstne umazanije Trst na srečo še ne pozna okuževanja atmosfere V glavni bolnišnici je bila včeraj slavnostna proslava svetovnega dneva zdravstva. Ob prisotnosti predstavnikov oblasti in velikega števila zdravnikov, higieni-stov in drugih je govoril profesor padovske univerze Vendramini, ki ga je predstavil udeležencem pokrajinski zdravnik dr. Scerrino. Prof. Vendramini je najprej govoril o splošnem vprašanju zdravstva prebivalstva, ki se iz dneva v dan vedno bolj zaostruje zaradi nastajajočih velikih obljudenih središč, kjer je na stotisoče ljudi, ki živijo ob robu mesta v barakah in splošno v nehigienskih prostorih. Rešitev tega vprašanja, je dejal prof. Vendramini, je treba najti v gradnji tako imenovanih satelitskih mest, ki ne smejo imeti več kot 10.000 do 15.000 prebivalcev in morajo -biti opremljena z vsemi družbenimi, kulturnimi, razvedrilnimi in drugimi ustanovami. Hkrati pa morajo biti ta lliiliiiiiiiiilliiiiiliiiiiiiililiiiiiiiiiiiiillllliiliuinuiiiiiiiiiiiiilliilllllilllliliiiliiilllllilllllllllllliiiniiillllimill PROTESTI PROTI NAČRTOM ZA UKINITEV SV. MARKA Izredne seje občinskih svetov v Nabrežini, Dolini in Zgoniku Nova DZ-CGIL in tržaška federacija KPI obsojata ravnanje delegacije, ki je šla v Rim Tudi druge podeželske občine na Tržaškem, poleg miljske so ostro reagirale na napoved o ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Tako so se sestali včeraj na izrednih sejah občinski sveti tudi v Nabrežini, Zgoniku in Dolini, ki so razpravljali o tem perečem problemu in izglasovali protestne resolucije. Na izredni seji nabrežinskega občinskega sveta je najprej župan na kratko poročal o položajft in obrazložil besedilo protestne resolucije, nato so sledile izjave predstavnikov raznih skupin v občinskem svetu. Na koncu so soglasno odobrili predloženo resolucijo. Zgoniški občinski sve« se je včeraj tudi sestal na izredni seji in je odobril resolucijo v kateri protestira proti odločitvi o ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka in zahteva, da se omenjena ladjedelnica okrepi ter modernizira. Prav tako je dolinski občinski svet soglasno odobril resolucijo v kateri ostro protestira proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka ter zahteva učinkovite ukrepe za njen nadaljri ji'.obstoj in razvoj, saj je dohnsTfir bbčlna neposredno prizadeta, ker je precejšnje število domačinov zaposlenih v ladjedelnici. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL v Trstu se je včeraj sestalo in proučilo poročilo, ki so ga izdali po sestanku deželne delegacije s predsednikom IRI Petrillijem. Tajništvo odločno obsoja in zavrača pozitivno sodbo, ki jo izreka delegacija v zvezi z zagotovili predsednika IRI. Ta ocena je v nasprotju z interesi mesta in dežele, saj bi na podlagi programa IRI prizadeli ladjedelnice in tovarne IRI na vsem področju. Spričo tega predlaga nova DZ-CGIL drugima sindikalnima organizacijama, naj bi napovedali splošno stavko do skrajnosti, dokler se vlada ne obveže, da ohrani ladjedelnico Sv. Marka. Tržaška federacija KPI je izdala poročilo, v katerem pravi, da se je sestal njen vodstveni odbor in ugotovil, da je bilo potovanje delegacije iz naše dežele v Rim brezplodno, saj cepi tudi enotnost tržaškega prebivalstva. Federacija ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH priredi v nedeljo, 3. julija 1966 L partizanski tabor na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah z otvoritvijo ob 9. uri. Glavna slovesnost in kulturna prireditev se začne ob 16. uri. Otvoritveni in glavni govor bo imel Danilo štubelj. Sledili bodo pozdravni govori raznih partizanskih predstavnikov. KULTURNI PROGRAM: Koncert godbe na pihala mestne milice iz Ljubljane. Nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel. Nastop pevskega zbora iz Repna. Deklamacije openskih amaterjev. Sledi ljudsko rajanje s PLESOM do 24. ure. Obilna preskrba z domačo kapljico in raznovrstno jedačo. ODBOR ZVEZE PARTIZANOV OPČINE meni, da bi morala delegacija odločno zavrniti sklep, da se zapre Sv. Marko. Zato njeno ravnanje ne ustreza zagonu, s katerim so delavci in vsi meščani nastopili v protestni stavki. Edini odgovor na vse to je nadaljevanje enotne borbe do kraja. Senator Vidali je na ministrskega predsednika naslovil vprašanje, če je poučen o nameri ustanove IRI, da ukine ladjedelnice Sv. Marka. Senator Vidali zaradi tega zahteva takojšnjo intervencijo ministrskega predsednika in ministra za državne udeležbe, da takoj nastopita v obrambo tržaških interesov in demantirata Petrilli-jeve izjave. VPRAŠANJE SV. MARKA CGIL obsoja ravnanje deželne delegacije Deželno tajništvo CGIL je izdalo poročilo, v katerem pravi, da po vesteh o stališču do vprašanja ladjedelnice Sv. Marka, ki ga je zavzela delegacija' tržaških političnih voditeljev, ki so šli v Rim. gfraja delegacijo, ki ni odločno nastopila nasproti IRI in vladi. Deželno tajništvo CGIL obsoja to ravnanje v imenu delavcev iz dežele Furlanije Julijske krajine, ker ne predstavlja niti interesov delavskega razreda niti deželnega gospodarstva. Predavanje o raku v krožku «Salvcmini» Jutri bo v krožku «G. Salvemi-ni» v Ul. Mazzini 32 predaval prof. Mario Lovenati o zdravljenju in preprečevanju ženskih rakastih obolenj. Predavanje sta priredila krožek in Socialistična ženska komisija. Po predavanju bo prof. Lovenati odgovarjal na vpra, sanja. Seznami davkov na vpogled Županstvo sporoča, da bodo od 27. junija do 1. julija pri davčnem občinskem uradu izpostavljeni javnosti spiski davkoplačevalcev občinskih dajatev prve serije 1966, za leto 1966 in prejšnja leta. Po tem roku bodo spiske oddali občinskemu izterjevalcu. Tovornjak ga je dregnil Na pljučno-kirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 53-letnega šoferja Umberta Ceppi-ja iz Ul. Capodistria 42 zaradi udarcev po spodnji strani hrbta, verjetnih zlomov reber in rane po desni nogi. Ceppi, ki se je moral zdraviti od 8 do 20 dni, je povedal, da je malo prej pri Orehu stal blizu svojega tovornjaka, na katerega so natovarjali izkopano zemljo. Nenadoma ga je zadel kason drugega tovornjaka, ki je privozil ritenski, da bi se postavil v položaj za natovarjanje. mesta v neposrednem življenjskem stiku z osrednjim delom mesta. Glede Trsta pa je prof. Vendramini dejal, da je naše mesto danes v ugodnem položaju, ker nima v svojem predmestju nezdravih in nehigienskih priložnostnih naselij ter je v bistvu zdravo mesto. Po drugi strani pa obstaja v Trstu zelo resno vprašanje: morje je močno okuženo in nahajamo sledove nesnage do 15 km daleč od obale. Posebna skupina izvedencev, 'ki je pod vodstvom prof. Vendraminija proučila sestavo morske vode med Tržičem in Miljami, je ugotovila, da vsebuje morje do 5 -km od obale na Tržaškem povprečno po 1 gram detergenta na 1 liter vode, kar zadostuje za eno pranje. Tako močno okužena voda uničuje morsko favno in škoduje obrežnim kopališčem. Z analizo morskih voda so ugotovili, da vsebuje mnogo nafte, detergenta in plastičnih mas, to je snovi, ki jih morska voda ne more uničiti ter ustvarjajo na morski gladini plast, ki ne dopušča dovajanja kisika pod morsko gladino, kjer ga morske živali potrebujejo. Glede pitne vo-de pa je prof. Vendramini dejal, da je to za Trst bolj vprašanje količine kot kakovosti. Predlagal je, naj bi proučili možnost dobave vode samo za industrijo, ki sedaj uporablja pitno vodo. Poleg tega pa je prof. Vendramini še dejal, da Trst na srečo še ne pozna vprašanja okuževanja atmosfere, da pa moramo tudi v Trstu to vprašanje proučevati, tako da se ta pojav za bodočnost prepreči. Prosvetno društvo «1. Gruden« iz Nabrežine priredi Razstavo slovenske knjige in del mladih slovenskih umetnikov ob priliki pete vinske razstave. Razstava v društvu bo odprta danes od 9. do 12. ure in od 18. do 22. ure; jutri od 18. do 22. ure. Jutri na Gradu baletna predstava Jutri se začne na Gradu predsezona predstav turistične in letovi-ščarske ustanove z baletom 80 učenk rekreacijskih plesov društva Ginnastica Triestina. Predstava se j prične ob 21.15 in bo vstop nanjo prost. Spored bo trajal dve uri in bo razdeljen na tri dele. Koreografka Erminia De Marco. Ce bo slabo vreme, bo predstava v torek 28. t.m. Slovenska prosvetna zveza priredi DANES, 26. t.m. ob 17. in 21. uri v KULTURNEM DOMU Fran Žižek: MIKLOVA .........ZALA ljudska igra v 9 slikah Režija: Lado Smrekar Koreografija: Marjan Kralj Scena: Vlado Rijavec Nastopa 72 oseh Igra se dogaja v letih 1478-1485 v Rožu na Koroškem, deloma v Skopju. Odmor je po III. in VI. sliki. Vstopnina: odrasli 500, otroci 300 lir; pevci bodo imeli običajni popust. Danes praznuje v Barkovljah Friderik žniderčič svoj 89. rojstni dan. Vse najboljše mu iz srca voščijo hčere, zet, vnuki in pravnuki. Dne 24. t. m. je na tržaški univerzi promoviral za doktorja prava odbornik zgoniške občine IVAN GODNIČ Odborniki in svetovalci mu k uspehu iskreno čestitajo z željo po nadaljnjem plodnem delovanju v korist občine in celotne slovenske manjšine v Italiji. P.d. I. Cankar, P.d. I. Gruden, »Kras«, P.d. S. Škamperle priredijo 11, septembra avtobusni Izlet na Bled z ogledom finalnih tekmovanj svetovnega prvenstva v veslanju. Vpisovanje se zaključi 17, julija. Vpisovanje v Trstu: Ul. Montecchi 6-4. in na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta 7. ob delavnikih od 20,30 do 21.30; v Zgoniku: gostilna Guštin: v Sale-žu: Kocman Vojmir št. 19; v Malem Repnu: Rebula Vladimir št. 2: v Mavhlnjah: Okretič Teodor št. 30; v Nabrežini; gostilna Silvester. Cona Izleta s kosilom in vstopnico za tekmovanje 3200 lir. SPD Trst organizira 10.7.66 izlet čez Kobarid ln Bovec na Vršič. Kot izhodiščno točko za vzpone na Mojstrovko, Sleme in obisk k izviru Soče. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! ............................................................n.................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiii Verzier in gospodinja Blanca Pilia. modelist Guerrino Pleticos in urad- HOJSTVA. SMRTI IN POROKE 25. junija 1966 se je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 31 oseb. UMRLI SO: 56-letni Bernardo Cer-oueni, 74-letna Giovanna Chiusi vd. Rizzo, 86-letna Eufemia Rebec. 62- dinja Maria Rogovic. delavec Sergio Včeraj-danes niča Ingeborg Kientsch. letni Mauro Marzarl, 73-letni Giorgio Apollonio, 82-1 etn a Alojzija Ražem vd. Koželj, 84-letna Teresa Ussai vd. Coretti, 63-letna Giuseppina Tence por, Suit n L, 68-1 etn a Biaoca Coen por Argentteri, 58-letni Giuseppe Le-nardon, 67-letni Louis Christen, 69-letna Maria Versolat vd. Mauro, 77-letni Giacomo Olenik, 80-letn! Gio-vanni De Vecchl, 63-letna Anna De-ste, 92-letna Erailia Karis vd. Ales-sio, 76-ietna Fraocesca Runco vd. Guerra, 74-letni Erberto Stradelia, 75-Utna Antonietta Cadelli, 33-Ietnt Nikola Gradinak, 75-letna Elisabetta Zaves vd. Costanzo, 78-letni Giorgio Fortuna, 66-letni Albino Koclan, 67-letni Mario Gonnl. 81-letna Maria Fratnik vd. Guštin, 68-1 etn I Oscar Paolleri, 60-Ietna Cesira Križman vd Miotto, 25-letna Natalia Peresutti. 53-letni Francesco Kriscak, 81-letni Giuseppe Lonza, 70-letni Giovanni Dunatov. OKLICI: Slikar Roberto Ricciardi in gospodinja Giselda Colonna-Petri, delavec Bilo Mennello in gospodinja Antorvletta Petruzzellis, karabinjer Innocente Oliva in tkalka Lauretta Spangaro, trgovski agen-t Angelo Ves-naver in uradnica Leda Milocco, de- Scarpa in fotografka Franca PHtia, trgovec Bruno Calligaris ln uradnica Luisa Sonzogno, delavec Giovanni URARNA — ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE Poseben popust! Angeli in delavka Maddalena Sega-to. uradnik Aifredo Velicogna in so spodinja Maria Assunta Urizio, dimnikar Silvano Calllgarl in pletilja Marlsa Sparnacci, finančni brigadir Aldo Baracani in delavka Lucia Daniele, pomorščak Nevio Sobar ln ba-ristka Lidia Quaranto!to, uradnik Ferruccio Marchetti in tajnica Laura Chierego, mehanik Franco Marši in delavka Vanda Verk. podčastnik aeronavtike Attilio Stefani in gospodi- nja Lidia Raunl, uradnik Franco Dell Andrea In frizerka Anna Lucia Bianco. uradnik Tuliliio Antonimi 'n učiteljica Maria Grazia MorelJ, lito-graf Savino Rebek in uradnica Li-liana de Olarlclnt, delavec Divio Cas-son in bolničarka Marina Lozej, uiad-nlk Vincenzo Mancarelta in učiteljica Maria Sparagna, univ. assistent Franco Cherst ln uradnica Maria-luisa Vittori, podčastnik javne varnosti Glovan B altista Tammaro in gospodinja Maria Giovanna Čorbo, železničar Leopoido Grance in gospodinja Clelia Balasco, profesor Samo Pahor in uradnica Marija Jadranka Gregorič, delavec Lucio Vascotto in delavka Anita Nencioli, delavec Silvano M floti,n in frizerka Amalia Fortuna, mehanik Renato Bonln m go- spodinja Graziella Kalegarlc, tehnik Fulvio Beccari in učiteljica Tulila Garbo, varilec Luciano Križman in prodajalka Edda Pirchlo, uradnik Vincenzo Preste in učiteljica Adriana Pini, cevar Silvano Moreu In frizerka Ines Cossutta, prodajalec Ermanno Quadrini in bolničarka Daria Skocaj, pek Gianfranco Coccolo In uradnica Maria Stella Casseler, mehanik Ne- vio Tomasi In babica Lucia Rezza, mehanik Donato Collarlni In šivilja Lucia Bllero, uradnik Luciano DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od II. do 1(. ure) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus sl, Ul. Cavana 11; Plcclola, Ul. Orla-ni 2: Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LJKARN (od 19.30 do 1.30) D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl Trg Libertž 6; Testa d’oro, Ul. Maz zini 43. LOTERIJA BARI 67 59 41 12 29 CAGLIARI 51 15 60 85 14 FIRENCE 42 45 88 10 65 GENOVA 52 54 40 31 (i MILAN 16 84 38 5 1 NEAPELJ 6 83 36 24 49 PALERMO 86 45 30 9 13 RIM 18 26 68 88 39 TURIN 76 2 20 75 80 BENETKE 7 65 19 85 • ENALOTTO 2 X X XII 212 121 KVOTE 12 — 18.497.000 lir 11 — 252.200 » 10 — 22.000 » Šolske vesti Osnovna šola v Boijuncu bo imela zaključno šolsko prireditev v ponedeljek 27. tm. po šolski maši ob 10.30, Osnovna šola pri Dumjn bo imela zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 28. tm. po šolski maši ob 10.30. Vabljeni starši tn prijatelji mladine. Ravnateljstvo šole pri Sv. Ivanu sporoča, da bodo razstave šolskih izdelkov ob zaključku šolskega leta v sledečih dneh: Rojanska šola: 28. junija od 8.30 do 13. ure. Osnovna šola v Saležu 'c priredila razstavo ročnih del, ki bo odprta samo še danes. Osnovna šola v Bazovocj vabi danes, 26. t. m. na šolsko razstavo, ki bo odprta nepretrgoma od 9. do 19. ure. Osnovna šola na Opčinah ima razstavo danes, 26. tm. od 9.30 do 12. in od 17, do 20. ure. Osnovna šola na Proseku ima razstavo danes, 26. t. m. od 9.30 do 12. in od 17. do 20. ure. Osnovna šola v Sv Križu vabi na šolske razstavo, ki bo danes 26. tm. Osnovna šola v Ul. Donadoni priredi razstavo danes 26. tm. Sola na Katinari: razstava bo samo danes od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure.V torek, 28. tm. ob 10. urj bo po šolski maši prireditev v šoli. Osnovna šola v Trebčah priredi šolsko razstavo, ki bo odprta danes, 26. tm. ves dan. Osnovna šola v Dolini vabi na razstavo risb in ročnih del, ki bo odprta danes, 26. t. m. od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Osnovna šola v Borštu vabi na razstavo risb in ročnih del, ki bo odprta danes, 26. t. m. od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Osnovna šola v Briščikih priredi danes in jutri razstavo ročnih del in risb med katerimi tudi risbe nagrajenca Alda Bniščka. Razstava je cdprta od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Osnovna šola pri Sv. Jakobu ima razstavo danes, 26. tm. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Osnovna šola v Ul. Donadoni Ima razstavo danes, 26. tm. od 8.30 do 12. in od 16. do 18. ura ter 27. tm. od 8.30 60 12. ure. Osnovna šola pri Sv. Ani ima razstavo danes, 26. tm. od 9. do 12. in od 17. do 19, ure. Osnovna šola v Skednju ima razstavo danes, 26. tm, od. 9. do 12. in od 17. do 20. ure. Osnovna šola v Sempolaju Ima danes razstavo ročnih del in risb. Razstava je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Miramarski park Danes nadaljevanje sugestivnih predstav «Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini »Der Kai-sertraum von Miramare« in ob 22.45 v italijanščini »Massimiliano e Car-lotta«. • • « Nazionale 16.00 «Agente X 17 opera-zione oceano« Eleonora Bianchi. Excelsior 16.00 »Colpo segreto« Jean Gabin, Fernandel. Fenice 16.00 «1 4 lnesorabili« Techni-color. Adam West. Eden 16.00 «La notte del desiderlo« Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattaclelo 16.00 «Nanny, la gover-nante« Bette Davis. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 15,00 »Schiava e stgnora« Technicolor. Susan Hayworth, Charl ton Heston. Filodrammatico 15,00 .Furla a Marra-kesh« Technicolor. Dominlque Boschevo. Crlstina Gaionl. Aurora 16.00 «Come svaliglammo la Banca dTtalia«. Crtstallo 16.00 »Delitto quasl perfet-to» Phiiippe Leroy. Garibaldi 16.00 »I Normanni« Came-ror. Mitchel, Franca Bettoia. Capitol 16.00 «L’amante Infedele« Technicolor. Michele Meroier. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 »Onibaba« Prepovedano mladini pod 18, letom. Vittorio Veneto 15.00 »La m andr a gola« Rosanna Schiafflno, Toth. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Jaguar professione spia« Ray Danton, Pascale Petit. Astra 16.00 «La congluntura« Vittorio Gassman. Ideale 14.30 »Agente S3S passaporto per 1’lnferno« Technicolor. George Ardisson. Abbazla 14,30 «Le bambole« Vlrna Lisi, Gina Lollobrigida, Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astorla Počitek. LETNI KINO Satelllte 21.15 — blagajna ob 20.30 »I figli del leopardo« Scopecolor. Franco Franchi, Oicolo Ingrassia. Arena Diana (Ul. Hevoltella) 21.15 blagajna ob 20.30 »OSS 117 furia a Bahla« Technicolor. Raymond Pellegrinn, Milene Demongeot. Paradlso 21.15 — blagajna ob 20.30 «Non son degno dl te« Glannl Mo-randi, Laura Efrikian, BOLJUNCANi priredijo DANES, 26. t.m. od 17. do 24. ure in JUTRI, 27. t.m. od 20. do 24. ure NA JAMI šagro domačih vin Na sporedu so: koncert občinske godbe na pihala, razna tekmovanja. Sodelujeta Vanek in Drejček. šagra se začne s povorko iz Velike ulice čez Gorico na Jamo. Na čelu povorke bodo «pal-terji« in «palterce» v narodnih nošah. Sledi godba, za njo pa mladi pari v narodnih nošah in vaška mladina v stiliziranih narodnih nošah. Po otvoritvi se začne PLES ob igri «Veselega vetra« iz Sežane. Poskrbljeno je za jedačo in pijačo. Pridite na našo šagro! Mali oglasi KUPIM stavbno parcelo v Slovenskem Primorju (med Koprom in Portorožem) ali hišo z večjim vrtom. Ponudbe na naslov: Povh Franc. Novo mesto, Nad mlini 8. POSKUSITE vozila NSU v verzijah TYP 110, ekonomična 1100 — Prinz 1000 TT. hitrost 150 km/h — Prinz 1000 ln Prinz 4 v luksuznih verzijah brez povečanja cene — ekonomične, hitre, zračno ohlajevanje, ploščne zavore, brez rodiranja, plačilo v 30 obrokih brez menic, nizko predplačilo. Sprejemajo se rabljena vozila — prodaje In prikazovanja AUTOSALONE CATULLO, Ul. Fabič Severo 34 — Tel. 38820. PRODAJA rabljenih avtomobilov — Velika Izbira. AUTOSALONE CATULLO, Ul. F. Severo 34. • CITROEN« — samaritani ln Miceu — Servis v Ulici Rittmayer 4-a. Razstava in prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41. SREBRO ln srebrne kovance kupim ali zamenjam za zlato. HOI' ' SCH, Trst. Piazza S. Giovanni 1. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU priredi od L do 31. avgusta 1966 tečaj za popravne Vpisovanje v tečaj traja do 3 • junija tJ. Vpisuje se vsak delavnik od 9. do 12. ure m oa 17. do 19. ure v Ul. Ginnastica 72, ali Čampo S. Luigi D- SLOVENSKI KLUB priredi pojutrišnjem, 2»: junija ob 21-un v mah dvorani Kulturnega doma IZREDEN TORKOV VEČER pri katerem sodelujeta solista, sopranistka Dolores Ivancich m pianist Marijan Lipovšek. Vstop pr°st- Samo 29.900.- Iif boste potrošili za namestitev avtoradia AUT0V0X) v svoj avtomobil ☆ Zastopstvo in servisna postaj* RADIO ROSELLI TRST, Via Tor San Piero 2 Tel. 31294 GOSTILNA OSTROUSKA TRST — ULICA S. NICOLO’ 1 vam nudi domačo ku' hinjo in najboljša vina carpani — Viale X* Settembr« « Trst, tel. 41222-9537« Popolna izbira ploščic za oblogo sten in za polaganje podov - enobarvnih, dekoriranih in artističnih Z DIAPOZITIVI PRIKAZUJEMO | OPREMO KOPALNIC, PREDSOB IN KUHINJ | Sintetične preproge ln preproge za Hodnike iz plastike »BALATUM« in «MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« m »ARMSTRONG«. Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. 11 ALP LAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 - Tel. 95-919 modellina calzature klasični in najnovejši modeli čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE - ŽENSKE - OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli) Kino ■ fotografski materi8* ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje ln znance, gu obiščejo TRŽAŠKA KNJKARNA Trat - (II. av. Fruučltku 20 1 eleluu «1-702 Novo: Tolstoj: PETER VELIKI I./II. 4.350 lir Darovi in prispevki 1O.00’ Dr. Robert Hlavatv darili* lir za postavitev spomenika v partizanom na Opčinah. drage Ob 4. obletnici smrti na"f,.re m mame Eme Škerlj darujejo h sin 2.000 lir za Dijaško Maticu a Ob priliki praznovanja s^r«)jit rojstnega dneva daruje Karel 1.000 lir za Dijaško Matico R0. Namesto cvetja na grob P° j r;j mami Smuču daruje Anka Bar lkr za športno zrduženje Bor. i ZAHVALA ^ Toplo se zahvaljujemo vs0^ubi I so z nami sočustvovali °b I naše drage tašče in none Ivane Tence vd. Šem# ...nnikli' Posebna zahvala č. g- z \jj-ij»' dr. Deloniju, sorodnikom, Fsepi teljem, darovalcem cvetja “\gdnj1 tistim, ki so jo spremili na poti Roši** Snaha Stana in vnuk Nabrežina, 26. 6. 1966. ZAHVAL A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob Izgubi naše drage mame, tašče, sestre in none MARIJE KUKANJA vd. NABERGOJ Posebna zahvala g. župniku, zdravniku dr. Ukmarju, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so Jo sp*'6' mili na zadnji poti. Družini Nabergoj, Kukanja Prosek, Trst, Komen. VČERAJ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Srečanji ob dnevu Madžarske in na konferenci Tabakregie Madžarski trgovinski ataše v Rimu Torog je poročal o gospodarskem sodelovanju med republikama - Danes dan Ceylona C*oriško-beneški dnevnik Včeraj zjutraj so se velesejemska vrata ponovno odprla na stežaj in življenje na razstavišču je zopet zadobilo običajen utrip, ki je zdaj toliko hitrejši, ko je zaradi splošne stavke v obrambo ladjedelnice Sv. Marka poslovanje zamudilo poldrugi dan že itak kratko odmerjenega sejemskega časa. Kakor je bilo napovedano, je glavni ravnatelj avstrijske ustanove za proizvodnjo in razpečavanje tobačnih izdelkov Ta-bakregie ing. Julius Schramm prisostvoval običajnemu srečanju z domačimi novinarji v avstrijskem Paviljonu. Ing. Schramm je v krajšem govoru poudaril široko sodelovanje, ki se je že od nekdaj vzpostavilo med avstrijskimi in tržaškimi poslovnimi krogi, ter je v zvezi z avstrijskim tobačnim monopolom dejal, da se avstrijski tobačni izdelki z uspehom propagirajo na italijanskih ladjah, ki plujejo na progah Adriatica, Tržaškega Lloyda, Laurove pomorske družbe itd. Avstrija se udeležuje tržaškega velesejma zaradi važnosti, ki ga ta Predstavlja za razmah njene zunanje trgovine, pri čemer pridejo v Poštev tudi večje količine surovega tobaka, ki ga Tabakregie uvaža iz držav pridelovalk skozi tržaško pristanišče. Na letošnjem sejmu pred- stavlja Tabakregie svoje cigarete Beivedere, Smart Export, Falk in Johnny Filter, poleg tega pa še nov izdelek Hobby, ki se je pojavil na avstrijskem domačem trgu za časa dunajskega spomladanskega sejma. Poleg tega predstavljajo Avstrijci svoje odlične cigarete vrste Kava-lier in pa «Sigarillo Princesaso, ki se prodaja v kovinskih škatlah. Z naslovom »Turistična in gostoljubna dežela« se Avstrija letos udeležuje tržaške razstave tudi na turističnem področju. V paviljonu, ki ga je postavila ustanova za gospodarski razvoj s sedežem na Dunaju, so Avstrijci prikazali predvsem svoje turistične in gastronomske zanimivosti ter dali poudarek folklornim in naravnim lepotam domačih dežel, predvsem štajerske in goratih predelov republike. Kakor znano, nastopajo Avstrijci poleg tega tudi v okviru lesne razstave, kar se pa tiče blaga, ki ga razstavljajo v svojem paviljonu v pritličju Palače narodov, gre tu predvsem za razne pripomočke za lov in ribolov, modne in razne druge izdelke. Po besedah ing. Schramma in kratkem pozdravnem govoru prokuratorja dr. C. Radeya, so novinarjem zavrteli iva kratkometražna filma o proiz- URRRNE LnZLOTPRNE issdimcik TpCT Viale XX Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESLJAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI «11« «1K1S» PKOSEK predvaja DANES, 26. t.m. ob 16. uri Technicolor film: AGENTE 007-licenza di UCCIDERE (AGENT 007 DOVOLJENJE ZA UBIJANJE) Igrajo: Sean Connery, Uršula Andress in Joseph Wiseman. KINO PROSEK-KOM TO. VJUi predvaja danes, 26. t.m. ob 18. uri dramatični barvni film: Merletto di mezzanotte (ČIPKE OPOLNOČI) Igrajo: DORIS DAY, REX HARRISON, JOHN GAVIN in MYRNA LOY. vodnji in propagandi tobačnih izdelkov. Uro pozneje je bila v paviljonu madžarske republike, kateri je bil posvečen včerajšnji sejemski dan, ki se nahaja tik jugoslovanskega in kamerunskega paviljona, tiskovna konferenca odnosno strokovno srečanje z madžarskim atašejem v Rimu I. Toeroekom. Po kratkem pozdravnem govoru predsednika velesejma dr. Slocovicha, je dr. Toe-roek podal krajši pregled o gospodarskem sodelovanju med Italijo ln Madžarsko v zadnjih letih. Vrednost obojestranske izmenjave med obema republikama je lansko leto dosegla 110 milijonov dolarjev ter je bila dvakrat večja od vrednosti, ki jo je dosegla leta 1962. Madžarska izvaža v Italijo predvsem živino, meso, perutnino in druge kmetijske odnosno prehrambene izdelke, katerim se je v zadnjem času pridružila tudi večja količina industrijskega blaga, v nasprotno smer pa se izmenjava nanaša predvsem na agrume, tekstil, papirne izdelke, kemične proizvode in industrijske naprave. Med obema republikama se bo izmenjava v prihodnje brez dvoma občutno povečala, in sicer tako v okviru dolgoročnega trgovinskega sporazuma, ki obsega razdobje 1965-1969, kakor tudi v okviru stranskega sporazuma o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju, ki sta ga prizadeti stranki podpisali decembra lanskega leta. V smislu tega sporazuma bosta državi sodelovali tudi pri prodaji industrijskih izdelkov na tretja tržišča. Madžarska hoče s svojim nastopom na tržaškem velesejmu poudariti pomen predvsem tržaškega pristanišča, prek katerega se vrši občuten del njene zunanje trgovine, namenjene v čezmorske dežele. Poleg tega pa se Madžarska poslužuje tržaškega velesejma tudi za propagiranje svojih naravnih lepot v turistične namene. Lansko leto je obiskalo Madžarsko 10.000 italijanskih državljanov in njihovo število se bo letos prav gotovo še občutno povečalo. Dr. Toeroek je v tej zvezi omenil, da si Madžarska v zadnjem času močno prizadeva, da bi zgradila dovolj hotelov v najbolj zanimivih turističnih točkah, med temi predvsem ob Blatnem jezeru. Kar se tiče sodelovanja s Trstom pa je govornik omenil plodne stike, ki jih je v Budimpešti navezala skupina tržaških strokovnjakov pred nekaj meseci. Današnji dan na sejmu je posvečen Cejlonu. Cejlonski ataše v Rimu Y. Duraiswamy se bo ob 11. dopoldne srečal v kongresni dvorani s predstavniki tržaških poslovnih krogov in krajevnega tiska. Na srečanju,, »bo cejlonski' strokovnjak orisal nove možnosti trgovinskega sodelovanja med Italijo in še posebej med Trstom in tem azijskim ojo^jm. Cejlon je letos prvič prisoten na našem velesejmu, na katerem razstavlja tipične pridelke monsunških dežel: čaj, kavčuk, kokosove orehe, žbice in podobno. Poleg tega obsega cejlonska razstava še širši prikaz obrtniških izdelkov iz bakra, srebra, medenine, slonovine, lesa itd. Kar se tiče trgovinske izmenjave med Italijo in Cejlonom naj omenimo, da ie Italija leta 1964 uvozila za 4,7 milijarde lir cejlonskega blaga, medtem ko je promet v nasprotno smer dosegel 2,8 milijarde Ur. NAPOVED ŽUPANA MARTINE NA ZADNJI SEJI Predvideva se mesec intenzivnega dela o pomembnih vprašanjih mesta Gorice Za «terminal» kanalizacije (strošek 625 milijonov lir) je izdelan samo idejni osnutek - Nova gradbena komisija - Gradnja ceste v industrijsko cono 30. JUNIJA V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI Deželni shod o perspektivah vrtnarstva in cvetličarstva 0 teh dveh specializiranih kmetijskih panogah bodo govorili znani italijanski strokovnjaki POLETNI KINO «SATELLITE» predvaja DANES, 26. t.m. ob 21.15 barvni film: / FIGLI DEL LEOPARDO (SINOVI LEOPARDA) Igrata: FRANCO FRANCHI tnCICCIO INGRASSIA. Občinski svet Gorice bo v naslednjem mesecu imel vrsto občinskih sej, na katerih bodo morali odobriti proračun za leto 1966, splošni regulacijski načrt, poobči-njenje mestne avtobusne službe ter podjetje 1RI SAFOG. Ta program dela je na petkovi seji občinskega sveta napovedal župan Martina. Ko je načelnik KD dr. Cian pristavil, da zavoljo predhodnih sestankov načelnikov skupin obravnava teh vprašanj ne bo zahtevala dolgih diskusij, so skoraj vsi predstavniki strank zahtevali temeljito obravnavo vprašanj, ki so na dnevnem redu Znova so svetovalci glasovali o demisiji liberalnega svetovalca in sprejeli novega. To je že tretji takšen postopek. Novi občinski svetovalec PLI je ing. Sergio For-nasir. Odbornik za javna dela je nato prebral več predlogov. Med drugimi so odobrili idejne načrte za izgradnjo kanalizacije za približno milijardo lir. Največji izda tek je predviden za gradnjo tako imenovanega »terminala«. za katerega je določenih 625 milijonov lir. Na vprašanje svetovalca dr. Battella (KPI), kako je z izbiro lokacije, je odbornik dejal, da gre za odobritev približnega, do nadrobnosti še neizdelanega načrta, ki predvideva izgradnjo »terminala« v bližini goriške občinske meje. Izvolili so novo občinsko gradbeno komisijo, v kateri so inženirji Cian, Fornasari in Cristiani arhitekt Malni, geometer Fonta-nin in gradbeni strokovnjak Gio-vanni Mattiroli. Svetovalci so odobrili nakup zemlje za izgradnjo ceste, ki bo mesto povezovala z industrijsko cono, ležečo severno od letališča. Svetovalci so odobrili nakup pri sledečih lastnikih: Cotič (za 72 tisoč lir), Devetak <81.000), Franc Budal (1.1 milijona), Albina Pavletič (876.090). Zavadlav (60.000), Pavletič (1.8 milijona). Županstvo je razdelilo vsem sve. tovalcem monografijo Marca Poz-zetta o Maksu Fabianiju: prihod-’ nja seja bo v torek ob 21. uri. inov n predvaja danes, 26. t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: La dea della citta perduta (BOGINJA IZGUBLJENEGA MESTA) Igrajo: URŠULA ANDRESS, PETER CUSHING in JOHN RICHARDSON. V SREDO, 29. t.m. ob 16. uri krasni film: Rocco e i suoi fratelli (ROK IN NJEGOVI BRATJE) Igrajo: ALAIN DELON, RENATO SALVATORI, ANNIE GI-RARDOT, CLAUDI A CARDINALE. Mm na tirnim psa predvaja DANES, 26. t.m. ob 16. uri Technicolor film; (ob 21. uri na prostem); TEXAS JOHN contro GERONIMO > OGLED VSAK DAN ob 8,30, 10,30. 13,30, 16., 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Ogled ŠKOCIJANŠKE JAME PRI DIVAČI v maju in oktobru je ob 10. In 15. uri, v juniju-septembru ob 10., 13, 15. in 17. uri. KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO vam nudi vse vrste turističnih uslug KOMPAS KOPER — ŠKOFIJE - PORTOROŽ — IZOLA - POREČ - ROVINJ - PULA - RABAC IN OPATIJA V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju. Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS. MANUFAKTURA NOVA GORICA - Tel. 21277 nudi preko svojih trgovin v NOVI GORICI, ŠEMPETRU, DESKLAH, KANALU in v SEŽANI: • METRAŽNO BLAGO, TRIKOTAŽO, KONFEKCIJO, • USNJENE IN KRZNENE IZDELKE TER IZDEL- • KE DOMAČE OBRTI - FOLKLORO 10Vi POPUST NA CENI PRI VPLAČILIH V TUJI VALUTI MEBLO H E B L D TRGOVINA S POHIŠTVOM NA DROBNO NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, TTALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGl» več tipov. IZKORISTITE 10°/o POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ZAVE © SPEDIC1JHKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM iz OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. G HOTEL L E V LJUBLJANA . . , « , VOŠNJAKOVA 1 J l 1~* j v TELEF 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase . Dan-cmg kavarna - Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino. NOVA GORICA - Tei. -1044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo Iziete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. 'Restavracija LJUBLJANA Privoz št. 11 Pristna domača ln mednarodna kuhinja tn pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah. SPLOSNA PLOVBA Pl RAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo i Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od <000 do 18.(100 ton nosilnosti Za vse informacije se ohmite aa upravo podjetja: SPLOSNA PI.OVBA». Piran Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu. Ielexi: 035-2'i. 035-23 telegrami: Plovba Piran telefoni: 73-470 do 73-477 ZAGOTOVITE SI ODLIČNO PIVO J A /o v Ljubljansko pivovarno zastopajo: Podjetje NANUT Gorizia — S. Andrea Via S. Michele 107 - Tel 5062 Podjetje FINDERLE - Trst, Via Giuliani št I — Tel. 50407 hotel Poldanovec LOKVE PRI NOVI GORICI - Tel. Cepovan i Odlična pestra hrana Z Divjačina S Dobra primorska vina 5 Moderne sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča Z Minigolf igrišče Z Izposojevanje konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti! Hotel «S0ČA» MOST NA S0CI tel. ^ Moderno urejeni hotel © Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv Z Lep vrt C Vsak dan glasba in ples S Ribolov celo leto Z Lastna čolnarna trst TRG GOLDONI I lt! 23352. «1» JU Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in ki®* matngrafskega materiala aparati za mikrofilme, znanstveni aparati, elektronski aparat* Popotne opreme materiala za fotomebaniko za industrijo in za znanstvene zavode Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - telefon 313133 priporoča cenjenim gostom do mačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vrt Z S terase lep razgled na Ljubljano Hotel «TRI(iLAV» KOPER — l'el. štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki. TRGOVSKA HIŠA MM® ,u„.r S S S 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje Itd. V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. II. NADSTROPJE; USNJENA KONFEKCIJA, plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd. MENJALNICA lOVo popust pri nakupu s tujo valuto. SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO «ELITA», Čopova, 7, podaljšek pošte. Nftai V Ctnmu FONDATA NEL 1912 Ir teste Via della Zonta 9. tel. 23-019 Via Valdirivo 33, tel. 31-559 Via Torrebianca 30, tel. 31-559 Velika zaloga gumenega in plastičnega blaga Avto s Šport: Industrija : Za dom i Igrače: Sanitarije : Pnevmatike Continental, Seiberling, Michelin, Pirelli; po. pravljamo orodje in pritikline; preproge; olja; manometri itd šotori; čolni; zunanji motorji; boje; skiopne postelje: posode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki, obleke za podvodni lov. Transportni trakovi: Jermeni; cevi; fasonski kosi: posode vseh mer; škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase ln «plexiglas» (pollakriino steklo); «molto-pren»; surovine za Izdelavo polistlrenskih predmetov, polivinil; «moplen»; polietilen; najlon itd Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd. Obširen sortiment. Predmeti za laboratorije ln bolnloe. Uvoz - izvoz vam je na voljo i UREDNIŠTVO: TRST - UL MUNTEOCHI 9, U„ TELEFON 934KI8 m 94-636 - Poštni predal 55» - PODHU2NIGA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 II , Telefon 33-63 - UPRAVA; 1'RSI - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telolon 31.338 »54123 nakoCnina-------------------------------~^r«jl se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcltš itailanas - Odgovorni urednik- STANIN’ >V RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst ' fu ur nMea* “ lrzas gortške pokrajine se naročajo pri upravi