ČETRTEK, 26. FEBRUAR 2015 / ŠTEVILKA 1092, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
(9 s'mobil
ihko	Pn\/oi nolrai lonon^
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
v Izoli, Sončno nabrežje 2	... __
PRODAJALEC
tel.št. 040 410 743
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
planBBBI
1	nepremičnine
Koper ul. 15. maja 24, 6000 Koper Tel.: 00386 05 630 81 25 / 00386 05 630 81 26 Gsm: 041 767 270 /rozana.viler@planinvest.si_
Kako smo naenkrat postali deležniki
Je kaj narobe?
Morda je kriva polna luna, ali so že taki časi, da na pripombe proračuna, se prav nihče več ne oglasi, s	Da ni demokracija kriva,
^ da oblast ne debatira,
■g in sploh pokaže, da je živa, da se vsaj malo posekira.
5 Morda jih je popadel strah, s tako velikimi očmi, g da zdi se kakor strašen vrag, 5	in pol dvorane kar molči.
Morda pa so le slabe sanje, in vse bo prav ko se zbudim, le tebe, moja draga Manca, priznam, se včasih kar bojim.
(Mef) Gre za pomembno preobrazbo vsakega od nas, tistih, ki smo bili do nedavnega subjekti in objekti politike. Naj spomnim: subjekt politike je oseba, ki se aktivno vključuje v politično dogajanje, objekt pa je človek, ki ga politika ne zanima, vendar pa pokasira vsa ravnanja političnih subjektov. Komaj smo se navadili na to, da smo iz ljudi postali subjekti in objekti, evo, že nas je doletela nova kazen. Zadeva menda ni posebej nova, že v devetdesetih so namreč nekateri sociologi družbe in politiki spoznali in razlagali izraz deležnik, vendar jih nismo resno jemali. Zdelo se nam je prav toliko nemogoče kot to, da bi nas imenovali Izoljani.
In vendar se je zgodilo, da je pravopis Izolane spremenil v Izolčane in Izoljane, subjekte pa v deležnike, ki so se skrivaj vtihotapili v naš vsakdanji jezik. Zdaj jih srečujem že na vsakem koraku. Posebej radi jih imajo politiki, saj kar naprej poslušam o tem, da so deležniki aktualne politike, izraz pa se tihotapi tudi na druga področja. Tako sem pred dnevi dobil vabilo na plesno predstavo, ki bo združila vse deležne ob neki obletnici.
Pri jezikoslovcih sem izvedel, da gre pravzaprav za izraz, ki je nastal s prevodom angleške besede stake-holder, kar prevedemo kot nekoga, ki ima nekje nek delež. Ampak, kaj ima deležnik z deležnikom?
Potem sem ugotovil, da se je izraz priplazil iz piarovskih vrst. Tisti, ki imajo opravka z javnostmi menda celo razlikujejo: Deležnik je nekdo, ki je zraven, a nima posebnega vpliva na določeno dogajanje ali inštitucijo, če deležniki dobijo vpliv pa postanejo javnost.
Počasi se mi dozdeva, da je vse to izrazoslovje namenjeno enemu samemu cilju, ki se glasi: “Če ljudi ne moreš prepričati jih vsaj zmedi.” In če bi mimoidočega Izolana povprašali, če je deležnik, bi vam verjetno odgovoril tako-le:
“Vem le to, da sem deležen vsega slabega kar se nam v tej državi in občini dogaja, vendar od tega nimam prav nobenega deleža."
Pa naj še kdo reče, da Izolani ne ločujemo kuhinjskih odpadkov. Včasih smo celo tako dosledni, da ločujemo tudi ko to ni mogoče. Zdaj ni jasno le to ah je odpadkov preveč ali kontejnerjev premalo.
Izjava tega tedna
V stranki SMC smo si zadali za cilj zaustavitev rasti zaposlovanja v občinski upravi.
Igor Franca svetnik stranke SMC, kije s koalicijsko pogodbo dobila poklicnega pod upana Ob /ne Izola
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
VESOUSKA STALA
Vsak se nekam vozi. Vsak bi se rad odpeljal nekam...drugam. Ali pa ga vozijo. Ali ga odpeljejo. Ali mu obljubljajo, da ga bodo odpeljali nekam na bolje. Ali ga povozijo. Nekoga avto, drugega življenje. Nekoga kar vesoljska ladja, s katero se je hotel odpeljati na Mars.
Sarajevsko psičko Nado je povozil avto. Sploh ni bila pomembna. Kdo še skrbi za potepuškega cucka? Pa je za Nadino usodo preko Facebooka izvedela Kim LeVie iz Stoney Creeka, to je tam nekje v Kanadi, kakor je za meščane Stoney Creeka Sarajevo nekje v Evropi. Ali v Afriki? Kakorkoli, zbrali so denar za Nadino zdravljenje, skupaj devet operacij, ki so stale kot proračun kakšne humanitarne organizacije, ki skrbi za lačne otroke v Afriki. Pa še vse kar spada zraven. In je Nada preživela in danes živi v Kanadi, kot kanadski pes. Človeku pade na pamet heretična misel, da je bolje biti pes v Kanadi, kot človek v deželi, v kateri ima dobra tretjina prebivalcev, po izračunu državnega statističnega zavoda, manj denarja od nujno potrebnega za preživetje. In si zaželi, da ga nekam odpeljejo.
Psičko Nado so odpeljali v Kanado. Psičko Lajko so davnega leta 1957 (4.novembra), odpeljali v Sputniku 2. Letela je 520 km visoko v vesolje in tam preživela tri dni. Tako se je začelo osvajanje vesolja. Nizozemski (muki) milijonar Bas Lansdorp je idejni oče projekta Mars One. Projekta za kolonizacijo Marsa. On ga sicer ne namerava kolonizirati. On samo zbira denar in prostovoljce, ki bodo dobili enosmerno vozovnico za Mars, kjer bodo ostali. In ga kolonizirali. Bas Ladsdorp je prepričan, da bodo prvi ljudje že leta 2025, kakor je predvideno v projektu, pristali in ostali na Marsu. Tam jih bodo snemali. Nizozemska TV hiša Endemol je glavni finančni pokrovitelj projekta Mars One. Bolj znana je kot začetnik resničnostnega šova Big Brother. Tako se je začelo, potem se je nadaljevalo z resničnostnimi šovi kot so Kako postati milijonar. Gostilna išče šefa, Kmetija in podobni. Bas Landsdorp je tako postal milijonar in zdaj bi na Marsu produciral Kmetijo. Kot, da jih na naši zemlji (Zemlji) manjka. Pa je od 200 tisoč prijavljenih kandidatov že izbranih sto, od katerih jih bo na koncu izbrano 24 za šest štiričlnaskih ekip, ki bodo živele na Marsu. Če bodo preživele. Ampak, ker gre za resnični šov, bomo vse spremljali na malih ekranih. Tako kot spremljamo junake na kmetiji kako v hlevu kidajo gnoj in ko se sami skidajo iz oddaje jih v rojstni vasi dočakajo kot junake z zastavami in pleh muziko. Ker so preživeli.
Nada je preživela, čeprav ni bila v vesolju. Bila je v peklu. Lajka ni preživela. Samo lucidni in pametni Boris Dežulovič je predvidel, da je ekspedicija na Mars obsojena na propad. Enostavno zato, ker so med sto izvoljenimi kandidati skupaj: Slovenec - umetnik in še nekaj takega, Hrvat - arheolog in Srbkinja - geografinja. Misija Mars One je propadla, ker je srbska geografinja, po enem mesecu raziskovanja, nedvomno dokazala, da so na Marsu srbski grobovi, in tam kjer je srbski grob, je Srbija. To je že dokazana v zemeljskem hlevu. Hrvaški arheolog je, tudi brez znanstvenih dosežkov iz Tudjmanovih Brezpotij, najpomembnejšega dokumenta 21 stoletja, dokazal, da je Mars pradomovina hrvaškega naroda, in da je Hrvaška še precej starejša od tiste tisočletne Hrvaške, ki še ni propadla. Slovenski umetnik, pa je naredil leibachovski performans in raztreščil Mars na koščke.
Tako je, ko nisi zadovoljen s svojo štalo na zemlji, pa jo iščeš na Marsu.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Izola se je prejšnji teden predstavlja na največjem sejmu za rekreacijo in prosti čas na Bavarskem, F.re.e v Miinchnu. Tokrat obiskovalce najbolj zabava izolska maskota Bepi, ki skrbi za animacijo in mimoidoče vabi na pokušino vina in “kroštol”. Da je na stojnici še posebej veselo pa skrbi Denis Novato, svetovni prvak na diatonični harmoniki.
Sejem F.re.e Miinchen poteka med 18. in 22. februarjem in je zelo priljubljen zaradi svoje inovativnosti, kjer dogajanje ni omejeno le na razstavne prostore, ampak je razširjeno tudi na zunanja prizorišča. Gre za medijsko prepoznaven sejem, ki ga je lansko leto obiskalo več kot 112.000 ljudi. Za slovenske partnerje je zanimiv predvsem zaradi bližine in prepoznavnosti Slovenije na nemškem trgu. Tako se je tudi letos sejma udeležilo veliko predstavnikov slovenskega turizma, natančneje 21 podjetij in več turističnih združenj, med katerimi je tudi izolsko. Nemški trg je namreč za Izolo kot turistično de-stinacijo zelo pomemben že od nekdaj, saj so Nemci med tujimi gosti po številu nočitev na drugem mestu. Prav tako pa predvsem zaradi ugodnih vremenskih pogojev, Izola lahko razvija rekreacijski turizem skozi vse leto. Podobno kot na dunajskem sejmu prejšnji mesec, se Izola ponovno predstavlja skupaj z Mariborom.	szj
Caprisova nagrada gorskim kolesarjem
V akciji. Tudi v Istri športamo, je Radio Capris v sodelovanju z Banko Koper iskal najbolj zanimiva športna društva slovenske Istre oziroma najbolj poseben istrski šport. Poslušalce so najbolj prepričali kolesarji Kluba gorskih kolesarjev Obala (KGKO), ki bodo nagrajeni z novo športno opremo v vrednosti do 1000 evrov. Klub združuje okoli 50 članov, od otrok do upokojencev, v sodelovanju z Občino Izola pa gradijo kolesarski poligon Pump Track, ki bo imel proge različnih težavnostnih stopenj, na katerih bodo otroci varno prekolesarili prve metre, tisti bolj izkušeni pa trenirali, izpopolnjevali spretnosti ter se zabavali,« je v predstavitvi napisal predsednik kluba Vid Maglica. Nagrado, športno opremo v vrednosti do 1000 evrov, bodo namenili svojim najmlajšim članom.

Proračun
Proračun je obstal, opozicija odšla
Na četrtkovi izredni seji občinskega sveta so svetniki iz vrst županove koalicije (SD, SMC, Oljka, Združeni za Izolo, Nova lista za Izolo, svetnika narodnosti), ob obstrukciji vseh ostalih svetniških skupin (Desus, IJN, Izolani, SDS), s komaj zagotovljeno sklepčnostjo, sprejeli proračun za leto 2015.
Po odhodu svetnikov, ki niso v županovi koaliciji, ti so zapustili sejo pred glasovanjem o proračunu, je v dvorani ostalo še 12 prisotnih, kar je, pri 23 svetnikih, ravno dovolj za zagotavljanje sklepčosti občinskega sveta. Takšna minimalna večina je potem tudi soglasno sprejela predlog občinskega proračuna za leto 2015.
Brez resne razprave
Vsebino proračuna za leto 2015 smo v Mandraču že dokaj podrobno predstavili, čeprav smo gotovo kaj spregledali, glede na to, kdo je pri pripravi proračuna imel bistveno več vpliva kot takoimenovana opozicija. Samo sprejemanje predloga proračuna pa je potekalo po pričakovanjih. Koalicija se je odrekla razpravi, saj so se vse dogovorili že pred sejo občinskega sveta, tisti, ki niso del županove koalicije pa so razpravljali in postavljali vprašanja na katera niso dobili nobenih odgovorov ali pa so bili ti tako splošni, da si z njimi ni bilo kaj pomagati.
Starih obveznosti za 2,1 milj.
Kar nekaj časa je trajalo, da je svetnik Desusa, Branko Simonovič izvedel, koliko neplačanih računov iz leta 2014 je vključenih v proračun za leto 2015 in na koncu le izbrskal, da je teh računov za 2,1 milijona, kar je bistveno več od tistega, kar je opozicija vedela pred tem.
“Še bolj sem zbegan, kot sem bil. Iz gradiva ugotovim, da je neplačanih računov za nekaj več kot 500.000, župan mi je zagotovil, da gre za milijon in pol, gospod Zovko pa pravi, da gre za 2.1 milijona neplačanih obveznosti, ki so zajete nekje v proračunu. Ne vemo pa kje. Porivate nam nekaj, da sprejmemo, a te številke so lahko blef. Saj vemo, da nas boste preglasovali a bodimo vsaj odrasli”.
Drugačno računovodstvo
Gašper Čehovin, svetnik Liste Izolani je povedal, da je razočaran in hkrati šokiran nad tem, kako je možno pripraviti tako pomemben dokument brez posveta z interesnimi skupnostmi.
0 takem proračunu ne bom glasoval!
Tako so se izrekali svetniki, ki niso del županove koalicije pred končnim glasovanjem o proračunu za leto 2015.
Še pred tem je skromna večina koalicijskih svetnikov zavrnila edini amandma, s katerim so želeli občinskemu Rdečemu križu nameniti dodatnih 12.000 Burov, nato pa so svetniki Desusa, stranke IJN, liste Izolani in stranke SDS zapustili sejo. Preostalih 12 od 23 svetnikov je proračun soglasno sprejelo in seje je bilo konec.
“Kako je možno pripraviti socialno naravnan proračun, če ni diskusije s temi naslovniki sredstev. Kako je možno zaobiti del Izola-nov. To mi ne gre v račun, kot mi ne gre v račun dikcija, da letošnji proračun vsebuje neplačane obveznosti s prejšnjega leta. Kako to interpretirate? Gre za popolno zavajanje, saj so bile te storitve že narejene, izvedene, vknjižene v preteklem letu in nimajo nobene realne osnove, da so vnesene tudi v letošnji proračun, ker potem se podvajajo."
Direktor občinske uprave, Marko Unterlehner je odgovoril, da so to obveznosti, ki so bile prevzete, ampak zavoljo nerealiziranih prihodkov v preteklem letu, jih ni bilo mogoče, iz vidika likvidnosti, poravnati, zato morajo biti vključene v letošnji proračun. Peter Zovko, vodja financ je dodal, da gre za specifiko javnih financ in da je s temi pojmi nekaj zmede, tako pa so se odločili na državni ravni. Gre za izdatke, ne za odhodke in to po realizaciji, ne po fakturiranju.
Svetnik stranke SMC, Igor Franca je izjavil, da v javnem sektorju vodenje računovodstva poteka po finančnem toku. “Evidentira se, ko se zgodi priliv in odliv in tudi stroškov se ne prikazuje v bilanci ampak se jih prikazuje v posebni bilanci. To ni strošek bilance ampak se odbija od osnovnih sredstev.”
Breda Pečan (SD) je ponovila, da javne finance funkcionirajo popolnoma drugače kot finance v gospodarstvu. “V gospodarstvu se dela bilanco na osnovi fakturiranje realizacije, pri občini pa je tako, da gre za finančni tok, ki je realen, gre za realen denar, ki gre notri in ven.”
LEVODESNICARSKA SREDINA
piše: Mef
Za uvod spomnim, da sta izraza levica in desnica nastala v času francoske revolucije in se nanašata na sedežni red v takratnem predstavniškem telesu. Tisti na levi so na splošno podpirali radikalne spremembe iz revolucije, vključno z ločitvijo države in cerkve, tisti na desni pa so podpirali ohranjanje institucij, monarhijo, aristokracijo in državno cerkev. Izraz levičarstvo se je kasneje prijel večine revolucionarnih gibanj, še posebej socializma, anarhizma in komunizma pa tudi za bolj zmerne socialne demokracije in socialnega liberalizma, za desničarstvo pa je postalo sinonim za tradicionalne in liberalne konservativce, klasične liberalce in krščanske demokrate pa tudi nekatere nacionaliste. Pomembna loočnica med levico in desnico je tudi v pojmovanju lastnine proizvodnih sredstev, oziroma podjetij. Levica teži h kolektivizaciji, torej k skupni, javni, lasti proizvodnih sredstev, desnica pa k zasebni lasti.
Če te najosnovnejše definicije prenesemo v naš aktualni politični prostor lahko hitro ugotovimo, da smo oba pojma med seboj tako premešali, da smo dobili nekakšno sredinsko levodesničarstvo, ki se med seboj razlikuje le v odnosu do preteklosti. Slovenske samooklicane levičarje in desničarje ločimo le po tem, ali so za partizane ali za domobrance. O vsem drugem se lahko dogovorijo in uskladijo, le o tem ne.
Pravzaprav, glede na izjave in dejanja težko rečemo, kdo je v naši politiki res levičar in kdo desničar. Financiranje zasebnih in cerkvenih šol iz državnega proračuna pač težko razumemo kot dejanje levičarske politike in oblasti, tako kot nasprotovanje davčnim blagajnam težko razumemo kot stališče desnice.
V Izoli imamo s tem v zvezi še posebej veliko težav, čeprav o njih ne govori nihče. Pa bi lahko. Dejstvo je, da je za nami obdobje lastninjenja, ko se je tudi v Izoli na vse mogoče načine lastninilo vse, kar se je lastniniti dalo, čeprav so bile ves čas na oblasti takoimenovane levičarske stranke, ki pa so dejansko sledile desničarski ideologiji. Levičarstvo je bilo v Izoli razumljeno kot “naši fantje, pravi fantje, pošteni fantje”, ki jim je bilo dovoljeno bistveno več kot vsem ostalim, ki so nenadoma postali desnica, čeprav niso delili desničarskih nazorov. Za časa župana Klokočovnika so bili levičarji tisti, ki so podpirali predsednika Turka, tudi v volilnem boju z Borutom Pahorjem, desničar pa je postal Klokočovnik, ki je bil član Foruma 21 in dober Kučanov prijatelj.
Prejšnji četrtek pa je na seji občinskega sveta takoimenovana opozicija predlagala en sam amandma, s katerim bi Rdečemu križu namenili dodatnih deset tisočakov za nakup prehrambenih paketov, vendar ga je, za en glas vladajoča koalicija, gladko zavrnila. Pravzaprav to ni presenečenje, saj je tudi najbolj ideološko razgretim Izolanom gotovo že jasno, da na oblasti nimamo niti levih niti desnih, ampak zgolj ljudi z nekimi svojimi interesi. Pravzaprav niti političnih strank nimamo ampak zgolj nekakšne interesne skupnosti. Levičarji so v Izoli že zdavnaj izumrli, desničarjev pa nikoli ni bilo.
Zapis izraža avtorjeva osebna stališča, ki so lahko nasprotna ali enaka stališčem uredništva tednika Mandrač.

------------------------------ Proračun ---------
Vprašanja brez odgovorov
Na proračunski seji ni manjkalo vprašanj opozicije, manjkali pa so vsekakor odgovori tistih, ki so proračun sestavili oziroma so ga pomagali sestaviti.
Na izredni proračunski seji, je županova koalicija vodila vse niti igre, ampak oglašali so se predvsem člani opozicije. Že res, da župana Igorja Kolenca na seji ni bilo, vodil pa jo je nepoklicni podžupan Valdi Morato, ampak vseeno bi lahko pričakovali kakšen odgovor, ali kakšno pojasnilo več na podane pripombe.
O seji je nekaj več napisanega na prejšnji strani, tukaj pa bomo objavili vprašanja in pobude, na katere se nikomur ni zdelo vredno odgovoriti. Pa da ne pozabimo, govorimo vendarle o javnem denarju, denarju vseh Izolanov, ne pa o denarju namenjenem zmagovalcem volitev.
Alojz Zorko, svetnik IJN:
Vljudno bom opozoril tiste, ki spremljajo sejo, da se je župan odločil, da bo deloval izključno s polovico občinskega sveta. Župana smo večkrat pozvali, da naj vendar postane župan vseh Izolanov, oziroma vseh, ki so ga volili in tistih, ki ga niso volili. Predvsem pa tistih, ki so tako nezadovoljni s politiko in z nami vsemi, in niso šli na volitve. In če bi bil kolikor toliko razumen, bi poskušal biti župan vseh. Vendar se je že v štartu mandata odločil, da komunicira samo z nekaterimi, tistimi, ki so z njim spili špricer na trgu. Ostali smo očitno nepotrebni, moteči in tako ne moremo zastopati niti tistih, ki so nas izvolili, niti tistih, ki so popolnoma nezadovoljni z delom politike nasploš-no in seveda tudi občinske politike. Vsi vemo, kakšno je stanje, kakšna je klima. Župan ne samo, da je kaj spremenil, ampak je celo Občino zaprl za vse ostale. Naj povem, da nas, in po mojih informacijah tudi drugih članov, več kot deset nas je tukaj, ki predstavljamo občane občine Izola, ni povabil k pripravi tako pomembnega dokumenta, edinega tako pomembnega za Občino, poleg prostorskega akta, kjer bi lahko podali svoja mnenja, kjer bi lahko podali svoje predloge. In dokazali smo, nismo ravno priplavali iz dreka, da tudi kaj znamo, da predvsem lahko naredimo nekatere zadeve v Izoli boljše, kot so bile, in predvsem boljše, kot se treutno postavljajo. Zato moram v svojem imenu in v imenu svetniške skupine IJN, protestirati, da nas župan, s strokovnimi službami, da nas pozicija, s katero je pripravil ta proračun, niso povabili, niso informirali in tudi če smo kaj vprašali, je bila ta tema popolnoma skrivnostna. Torej je za ve-
čino Izolanov, če se preštejemo, nepomembna. Poznamo pa neko zakonodajo, ki pa predpisuje, kako se demokratično pripravlja takšne dokumente, in seveda tudi vodi Občino. V končni fazi, če glasujemo brez razprave, bi bilo še najboljše, ker pripomb ne moremo dajati, tako ali tako je prepozno. Tudi, če bi jih dali pa pričakujemo, da bomo preglasovani in je morda izguba časa, da sploh tukaj sedimo, vsaj tisti, ki nimamo minimalnih možnosti, da sodelujemo pri kakšršnemkoli kvalitetnem proračunu.
Jasna Istenič, svetnica Liste Izolani:
Rada bi opozorila, da se s takšnim načinom sprejemanja proračuna ne strinjam. Niti mi nismo bili povabljeni k samemu oblikovanju proračuna. V bistvu pa se načeloma proračun sprejema v dveh korakih, najprej se pripravi osnutek, potem je javna razprava in šele nato se odloča o predlogu proračuna. Mi pa smo to kar spustili. Očitno Občina in župan ne potrebujeta drugih mnenj. Čudno se mi zdi, da v času, ko druge Občine pristopajo k participa-tornem proračunu, torej želijo še več ljudi vključiti k sprejemu proračunskih sredstev, se Občina Izola očitno na tem področju zapira. Kot drugo se mi zdi proračun občutno prenapihnjen. Vsem nam je lahko jasno, da proračun ne bo zdržal na strani prihodkov in verjetno bomo kmalu sprejemali rebalans proračuna. In ni mi jasno, zakaj ni pripravljen tako, da bi zdržal vsaj do jeseni oziroma, je iluzorno pričakovati, da bi razmišljali o pripravi proračuna vsaj za kakšno leto vnaprej. Saj mora imeti Občina kakšno vizijo, kako bo delovala v naslednjih letih, tako da bi bilo lepo, če bi bili tudi o tem kdaj seznanjeni. Kar se pa tiče samega proračuna, bi bilo dobro, da bi imeli obrazložitev kokretnih postavk. Naprimer, dikcija tekoči transferji v obrazložitvi proračuna, bi lahko vsebovala tudi “katerim zavodom”, da vsaj vemo, kdo je prejemnik teh sredstev.
Vlado Marič, svetnik DeSus:
Ta proračun je unikum, ker ne poznam Občine v Sloveniji, niti v Evropski uniji, ki bi imela večje prihodke, kot odhodke. Ali smo tako bogati, da nimamo več kaj graditi, ali ne znamo. Ne glede na komentar v predstavitvi, da je načrtovano, kar je bilo v lanskem letu porabljeno. Tega argumenta ne sprejmem, ker v lanskem letu ni bilo drugega župana. Prodaja nepremičnin za 6.5 milijonov: če bi danes imeli kupce za vse nepremičnine, ki ste jih predvideli za prodajo, občinska uprava ne bi bila v stanju do 31. decembra pripraviti pogodbe, izpeljati vpise v zemljiške knjige in tako dalje. To je iluzija. Do takšne prodaje ni prišlo niti takrat, ko je bilo največje povpraševanje na tem našem območju, kaj šele zdaj. Mislim, da je to očitno zavajanje. Ne morem mimo postavke, ki načrtuje desetkrat višji znesek pri kaznh. Ob tem pa povezujem to z zniževanjem sredstev za nadzorni odbor, torej manj nadzora, da lahko kršimo predpise in nam ne bodo gledali pod prste.
In ta dva objekta, na Smrekarjevi 51 in 52, se že sedem let pojavljata v proračunu. Edina dva objekta, kjer bi se delala neka rekonstrukcija. V tem času so že zgradili predor. In zdi se mi, da bo objekt na Smrekarjevi 52 pripravljen šele v letu 2016. Pa še to o prodaji nepremičnin. Ne razumem zakaj prodajati stanovanja v Kulturnem domu ločeno od celotnega objekta, vsaj tako je zapisano. Seveda se stanovanji lažje prodata, ampak spomnim se zadovoljstva, ko smo to odkupili, še v času županovanja Pečanove. A če ti stanovanji prodamo, bo težje prodajati celotni Kulturni dom. Opazil sem tudi orientacijske vrednosti nepremičnin. Te vrednosti so iz splošne ocene nepremičnin, ugotavljam pa, da so cene nekaterih objektov napisane nižje. Sprašujem se zakaj, če vzamemo en kriterji, ga ne peljemo do konca? V načrtu razvojnih programov je postavka: nadzidava zaklonišča. Parcela, na kateri je to zaklonišče, je v lasti zasebne družbe, na njej pa je hipoteka. Pa nikjer nisem opazil, da je predviden odkup. Kako je Občina izgubila pravico nad tistim zakloniščem, pa je treba pobrskati na začetek prejšnjega mandata..
Saša Glavaš, svetnik SDS:
Kot svetniški klub SDS ne bomo glasovali za ta proračun, ker nismo bili povabljeni k ustvarjanju le tega. Sicer smo imeli sestanek z županom, kjer je obrazložil, kaj bo in kaj ne bo. In ko
sem mu rekel, da mi žal ne bomo zraven, zaradi prej povedanih razlogov, je rekel, da saj ni problema, itak vas bomo vse lepo preglasovali. Zato mislim, da ni več kaj povedati!
Danilo Markočič, svetnik Desus:
Dali smo skozi že nekaj proračunov in vsakič, ko smo zapisali večjo vsoto, kolikor je prihodkov, smo rekli, da gre za ambiciozne proračune. Letošnjemu proračunu bi dodali še en stavek: misija nemogoče. Niso mi znani niti najmanjši argumenti, na podlagi katerih bi se lahko prodaja premoženja povečala toliko, da bi se realizirali načrti. Druga zadeva pa je, da je bil proračun pripravljen z veliko hitrostjo in po domače. Če se osredotočim na kmetijstvo: na tej postavki vidimo indeks 142, super, ko se pa spustim v konte preberem, da je program reforme kmetijstva za 3000 eur nižji. Pod splošne storitve v kmetijstvu pa vidimo indeks 152, kjer je glavni strošek 141.000 evrov, večina pa gre za zavetišče za dobrobit živali v Svetem Antonu. Verjamem da župan tega ni dal zaradi Svetega Antona, ampak verjetno obstaja kakšen drugi razlog. A če je za sveti Anton povečal za 52%, po drugi strani pa za domače, izolsko društvo sredstva ostajajo ista. Da je bil proračun narejen na hitro, pravi 20. seja vlade. Določeno je bilo, da je glavarina do 1. junija 525 evrov, nato pa je 500 evrov, kar ni upoštevano v proračunu. Zato mislim, da so pozivi nas svetnikov, ki smo do zdaj razpravljali, k treznosti in razumnemu proračunu več, kot utemeljeni.
AlojzZorko, svetnik IJN:
Ta proračun je narejen, da preživi občinska uprava, da preživijo tisti, ki so se obesili na to občinsko upravo in so pozabili na ljudi. Ko pogledamo dejavnost župana povečano za 20%, lokalna občinska uprava za skoraj 60%, administrativni stroški občinske uprave 27%. To je kar kvalitetno povečanje. Zaprosil sem v roku izrednih razmer za temeljito poročilo o obveznostih, ki se prenašajo v ta proračun. Pričakujem, da mi bo nekdo odgovoril, ker ga na mizi nisem dobil. Niti ne vemo, koliko je že narejenega in kaj se je zgodilo z lanskoletnim proračunom in rebalansom proračuna, če še toliko ni plačanega. Nadzorni odbor bom poslal, da to preveri. Če kdo kaj naroči mimo proračuna govorimo o hujših kršitvah. Mi pa bomo legalizirali nezakonita dejanja. Da ne bi posebej povedal, da je proračun jasna slika nagrajevanja volilnih rezultatov. Kaj je samo zato proračun? Je samo zato denar davkoplačevalcev, da se nagradijo neke elite? Dajmo sredstva korektno razdeliti, s soglasjem. A ne bi bilo bolje, da bi bil proračun sprejet v soglasju z 22 galsovi?	ur

------------------------- Ribištvo -
Mercator odpira in zapira
kinu Odeon, na Drevoredu 1. maja.
Trgovine pridejo in grejo, ampak nekatere gredo bolj naglas, kot druge. Ker Mercatorjeva poslovalnica na Drevoredu 1. maja ni kar neka trgovina. Gre vendarle za zgodovinsko trgovino, ki je leta 1958 odprla kot prva samopostrežna trgovina na Obali.
O tem, da gre za prvo samopostrežno trgovino na Obali in 5. v Sloveniji priča tudi slika v trgovini. Kot nam je povedala ena od prodajalk v trgovini, gre za najstarejšo trgovino v Izoli, na katero ima veliko spominov:
“Se spominjam, ko me je nona pošiljala v to trgovino po olje na liter, ali marmelado na kilogram, kar danes zveni kar nekoliko nenavadno. ”
Ljudje se na trgovino navežejo tako, kot na osebnega zdravnika, in vsaka sprememba je za marsikoga boleča, posebej če gre za trgovino, v katero so zahajali že več desetletij. “Stranke so prav jezne. Že več nam jih je povedalo, da bodo pisali upravi, med njimi tudi policisti, ki so redno prihajali k nam. Gre za zadnjo trgovino do Jagodja in vsi.
od Zdravstvenega doma, pa vse do dijakov Srednje šole Izola in seveda okoliških prebivalcev še vedno hodijo sem po špežo. In marsikdo je jezen, ali žalosten. ’’
Slišali smo tudi stranke, ki so tako jezne, da si ne želijo v novo trgovino iz “principa”, ali pa istrske trme.
Seveda smo za razlog, da zapirajo trgovino, ki nikakor nima težav s poslovanjem, prosili tudi v upravo Mercatorja, kjer so nam povedali tako-le: “Za zaprtje omenjene trgovine smo se odločili zaradi njene velike dotrajanosti ter otvoritve prenovljene trgovine, ki smo jo na Trgu Republike 4 v Izoli odprli v prejšnjem tednu. Slednja je po prenovi večja in boljše založena ter se nahaja v neposredni bližini omenjene trgovine zato ocenjujemo, da bodo tisti kupci, ki so do sedaj nakupovali v trgovini, ki jo nameravamo zapreti, svoje nakupe opravljali v prijetnejšem okolju prenovljene trgovine. ”
Nova trgovina je nedvomno novejša in bolje založena, ampak tudi tradicija ima določeno vrednost. Koliko časa bo minilo, preden bo tudi novo trgovino krasila fotografija, kot je tista na steni zgodovinske? Vmes smo namreč zamenjali dve državi, tri valute, nekaj družbenih ureditev, in čeprav marmelade več ne kupujemo na kilogram, je čar “dotrajanosti” ostal isti.
AM
Gosenice pa se še naprej redijo
Že pred časom smo v Mandraču pisali o uničujočem škodljivcu na naših palmah, ki imajo uradno, latinsko denominacijo Trachycarpus fortunei, pa so vse prej kot srečne. Namreč,te zavaljene in izredno hranljive primerke je naš bralec posnel pred nekaj dnevi iz dlani enega od naših komunalnih vrtnarjev med čiščenjem “visokih žumar” ob Sončnem nabrežju.
Fotografija prikazuje lepo rejene gosenice, je še zapisal bralec, sicer zelo lepega metulja, palmovega vrtača (Paysandisia archon). Težava je v tem, da se te gosenice hranijo na naših palmah in to tako, da popolnoma izsušijo palmove liste. Rezultat pa je videti kot na zgornji sliki. Ker da ne gre za izoliran primer, dokazujejo fotografije Izolskega okoljskega detektiva Uko con bučo, ki je posnel več primerov palm, ki se sušijo v toplem februarskem soncu.
—------------------------------------ Novi časi --------
Šoferski izpit je luksuz
Recesija ima dolge lovke, pogosto pa jo najdemo tam, kjer to najmanj pričakujemo. Kdo bi si naprimer mislil, da bi lahko recesija bila kriva, da vedno več mladih sede za volan kar brez vozniškega dovoljenja? Pa se očitno dogaja prav to.
Mandrač se je z leti spreminjal, a če bi hoteli najti neko stalnico, je to vsekakor rubrka kriminalije. Tista rubrika na predzadnji strani, ki jo marsikateri bralec prebere kot prvo, morda zato, da se prepriča, da niti ta teden ni prišel vanjo, morda zato, da najde kakšnega soseda, ali pa preprosto zato, ker kriminalije so odličen začetek za čakule.
A če se rubrika v svoji osnovi s časom ni spremenila,v uredništvu opažamo, da se spreminja njena vsebina. Število vlomov in kraj koles je sicer vedno približno enako, kot tudi primeri nasilja v družini ali kaljenja javnega reda in miru. Ampak zadjne čase se je hudo povečalo število primerov, ko policisti ustavijo mladeniča brez vozniškega dovoljenja. Teh je vsak teden vsaj nekaj. Problematiko je seveda vredno raziskati, zato smo za mnenje prosili tam, kjer smo posumili, da je lahko razlog za takšne prekrške. Predsednik združenja šol vožnje Slovenije Martin Miklavc je tako potrdil naše prvotne sume, namreč, da se vedno manj mladih iz takšnih ali drugačni razlogov odloča za opravljanje vozniškega dovoljenja.
“Z vašim opažanjem se moram strinjati. Res je, da je na cesti opaziti vse manj vozil šol vožnje in to velja za celo državo. Razlogi za takšno stanje so raznovrstni. Na eni strani imamo demografsko šibke generacije najstnikov, ki opravljajo vozniški izpit, na drugi strani pa je svoje naredila tudi gospodarska kriza. Pri celotni sliki ne smemo zanemariti dejstva, da se je z uvedbo elek-
tronskih testov uspešnost na teoriji zmanjšala in posledično seje zmanjšal tudi dotok kandidatov, ki opravljajo praktični del usposabljanja. Bi pa na koncu dodal tudi vpliv digitalne revolucije, ki posledično vpliva tudi na mobilnost prebivalstva. Drži tudi dejstvo, da so stroški poslovanja iz dneva v dan višji in da šole vožnje komaj zmorejo težo vseh stroškov. Pri tem pa vsi čakamo na boljše čase, ki pa jih ni na vidiku”, je povedal Miklavc.
Je kriva digitalizacija?
Elektronski testi, o katerih govori, pa niso nič drugega kot digitalni testi za opravljanje teoretskega znanja. To je tisti del opravljanja vozniškega izpita, ki je še pred nekaj leti veljal za formalnost, saj so takorekoč vsi kandidati imeli kopijo vseh desetih možnih pol, z odgovori vred. Danes pa je vprašanj veliko več, okoli 1600, predvsem pa so na izpitu iz teorije vožnje lahko med seboj pomešana. In če je nekoč bilo skoraj nemogoče pasti na teoretskem izpitu, uspešnost se je menda gibala nad 70 odstotki,
je danes to povsem drugače, saj teoretski del praviloma opravi le tretjina kandidatov, na Obali pa še celo najmanj v Sloveniji, le dobra petina, nekaj nad 20 odstotki kandidatov. To pa seveda pomeni, da je manj kandidatov na cesti, ker do nje preprosto ne pridejo.
Vodja avtošole Zulič Lilijana Zulič sicer pravi, da se je ta uspešnost s časom povečala. “Normalno je, da ko pride nov sistem, imajo ljudje težave. Ampak zdaj so že ugotovili, da po starem ne gre več in jih veliko več naredi teoretski del izpita. Težava je tudi v tem, da je zakonsko predvidenih manj ur za tečaj, kot nekoč”, pravi Zuliče-va. Bolj kot elektronska teorija, je za manjše število kandidatov, tako Zuličeva, kriva predvsem kriza, oziroma gospodarske razmere.
Nekoč “cenejši” izpit, danes pa avtomobil
Kot nam je povedal Novo Prodič z avtošole Relax, pa je eden od glavnih problemov, da toliko mladih vozi brez vozniškega dovoljenja, zelo lahka dostopnost do vozil. “Danes dobimo avtomobil že za nekaj sto evrov. Zbere se skupina mladih, vsak da po sto evrov, tablice poberejo na katerem od parkirišč in se vozijo okoli, predvsem po podeželju. To je vsekakor eden od problemov”, pravi Prodič, ki se ne strinja, da bi bile avtošole predrage. “V tem poslu sem že trideset let, in odkar pomnim, je bilo potrebno za vozniško dovoljenje plačati približno eno plačo. Mislim, da danes lahko pride kandidat do vozniškega dovoljenja že za 600 ali 700 evorv, seveda pa je odvisno od avtošole in njenih inštruktorjev.
Mnoge avtošole promovirajo “dampinške” cene za osnovni paket 20 oziroma 21 ur vožnje, kolikor je minimalno za opravljanje izpita. Ampak zavedati se moramo, da danes kandidati povprečno prevozijo okoli 40 ur z inštruktorjem. V bistvu smo si avtošole same krive za nastalo situacijo." Tako Prodič, kot Zuličeva pa pravita, da je stanje trenutno zelo težko, najtežje, kar pomnita. “Število kandidatov je manjše, kot kadarkoli prej, za kar je kriva tudi demografska struktura, Avtošol pa je veliko”, je povedal Novo Prodič. K temu pa ne pripomorejo niti vozniki povratniki, torej tisti, ki morajo iz takšnih ali drugačnih razlogov ponovno opraviti vozniški izpit. “Vozniki povratniki morajo najprej opraviti določene tečaje in še marsikaj drugega. In enkrat, ko opravijo vse, kar morejo, jim preprosto zmanjka denarja za vozniški izpit. Imel sem primere, ko so prišli opravljat vozniški izpit po več kot petih letih, odkar so jim ga odvzeli. Pa mislite, da se v tem času niso prav nič vozili brez izpita? Jaz nisem prepričan", dodaja Prodič
Za konec pa še varna vožnja.
Dodatno težavo predstavlja tudi izpit iz varne vožnje, ki ga mora mladi voznik oziroma voznik začetnik opraviti po največ dveh letih od opravljenega izpita in ki seveda ni brezplačen. “Test varne vožnje bi vsekakor lahko bil koristen, ampak kaj nam pomaga, če ga moramo opraviti enkrat in konec? Če bi šlo za tečaj, ki bi trajal dlje, potem bi to bila že druga zgodba. Veste, gre za test vožnje po poligonu ob različnih pogojih in jaz nisem prepričan, da mladim voznikom, ki še nimajo izkušenj, lahko opravljanje tega testa veliko pomaga”, je povedal Novo Prodič.
V času zategovanja pasu je torej opravljanje vozniškega izpita postalo luksuz, ki si ga lahko privošči vedno manjši odstotek mladih, ki so ponovno postali “le” kolate-ralna škoda odločitev tistih, ki sedijo na vrhu in imajo svoje zasebne voznike. A Novo Prodič je povedal, da ne smemo pozabiti, da opravljanje vozniškega izpita velja tudi kot usposobljanje za določen poklic. In kaj se bo zgodilo, ko šoferjev ne bo več? Kdo bo vozil naokoli tiste, ki odločajo? Ali pa bodo sami kradli tablice na parkiriščih in upali na najboljše?
AM

Nagrada
Imamo slabe glavne igralce in zelo inertno občinstvo
Neda Pagon je Primorka, vedno bolj Izolanka, predvsem pa ena najbolj prodornih in uglednih družbo-slovk konca 20. in začetka 21. stoletja v Sloveniji. Govorila je o knjigah a razmišljala o Slovencih.
Vse pogosteje jo srečujemo na ulicah starega mesta, Nedo Pagon, diplomirano sociologinjo, doktorico znanosti, zgodovinarko, prevajalko in urednico četrt stoletja glavno in odgovorno urednico ene najbolj cenjenih slovenskih akademskih založb Studia humanitatis. Pogovarjala sva se o knjigi zbranih spisov Riharda Wagnerja in o delu Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju, Ervinga Goffmana. Govorila sva o knjigah, o avtorjih in prevajalcih, vendar se nisva mogla izogniti današnji Sloveniji.
-	VVagnerja poznamo predvsem kot avtorja oper, manj kot teoretika družbe.
-	Ko smo se odločili za objavo njegovih spisov smo bili pravzaprav presenečeni, koliko je pisal ta človek. Morda ni vsako njegovo pisanje tudi znanstveno delo, vendar pa se je posbečal tako zanimivim temam, kot je naprimer odnos revolucije in umetnosti. Wagner je bil na nek način socialist, saj je bil prepričan, da bi morala biti umetnost, posebej pa gledališče, dostopno vsem. Zavzemal se je za gledališke predstave brez vstopnine in znal je kritizirati ustvarjalce, ki so svojo lastno krizo po revolucijah predstavljali kot krizo umetnosti same.
-	Verjetno ima VVagner največ organiziranih društev ljubiteljev njegove glasbe.
-	Tudi v Sloveniji jih je kar nekaj. V njih se združujejo Wagnerjanci iz vrst izobražencev, pravnikov, zdravnikov, ki jih po nazorski usmeritvi lahko uvrstimo med rahle konzervativce, res pa je, da moraš biti velik ljubitelj Wagnerja, če hočeš vzdržati ob koncentriranem poslušanju njegovih del, ki včasih trajajo več kot tri ure.
-	Slovenci imamo radi takšen ek-skluzivizem
-	To se je videlo tudi ob pojavu Voljčeve skupine razmišljujočih Slovencev, ki naj bi iskali izhod iz te krize. Poslali so 150 vabil in nato prejeli blizu 700 prošenj Slovencev, ki bi radi bili zraven, čeprav je bilo treba plačati vstopnino in so bila vrata za novinarje zaprta.
-	Tudi 50 odtenkov sive v Operi je bil ekskluzivni dogodek.
-	In tudi za tisti dogodek so se ljudje pulili za karte. Ne moreš si misliti, kdo vse je iskal karto več, samo da bi bil zraven.
-	V hrvaškem gledališču se pogovarjajo z Žižkom, pri nas pa gledamo erotiko.
-	Treba je vedeti, da je zagrebško gledališče bistveno večje od našega in vendar je bilo polno do zadnjega kotička. Seveda pa tudi tam niso bili prisotni le intelektualci in razmišljujoči ljudje, ampak je bilo tudi tam veliko tistih, ki želijo biti v nečem drugačni in v soju žarometov. Zanimivo je, da se je ideja takšnega pogovarjanja preselila iz subverzivnega festivala v najbolj konzervativno kulturno ustanovo, kot je opera. Sicer pa bo novinarka Dela, Jela Krečič, imela v ljubljanski operi pogovor z Žižkom, Dolarjem in Alenko Zupančič, tremi najbolj izpostavljenimi predstavniki ljubljanske lakanovske psihoanalitične šole in tudi za ta dogodek že vlada neverjetno zanimanje.
-	Ali bi bilo kaj takega mogoče pričakovati mtudi tukaj, izven Ljubljane. Recimo opero na Man-ziolijevem trgu.
-	Prepričana sem, da bi bil trg nabito poln, saj je opera vendarle spektakel in dandanes z vso tehniko to ne bi smel biti velik problem. Ali pa, da se trg postavijo trije pametni misleci in se pogovarjajo med seboj in z občinstvom. Upam si trditi, da bi ljudje prišli poslušati, kaj imajo zanimivega za povedati. Ljudi vendarle ne smemo podcenjevati.
Teden izbrisanih in spomin na Stojana Bubanjo
Aktivisti Ustvarjalne platforme Inde bodo v soboto, 28. februarja, od 18:00 - 21:00 ure, ob Tednu izbrisanih pripravilio prireditev v spomin na Izdana, Stojana Bubanjo (11.10.1956-9.4.2014), pomembnega borca za pravice izbrisanih prebivalcev v Sloveniji.
Stojana se spominjajo kot aktivnega člana društev DIPS in CIIA ter kot centralne figure za boj pravic izbrisanih na slovenski obali. Predstavili ga bodo v sliki, besedi in filmskih posnetkih. V nadaljevanju projekcija filma o izbrisanih.
Zbor članov Društva invalidov
Člane in podporne člane društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 28.02.2015 v gostinski in turistični šoli Rivijera v Izoli s pričetkom ob 16:00 uri. Vpisovanje prisotnih že poteka.
7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini
V Društvu invalidov Izola vpisujejo za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini. Odhod bo 14.03.2015, prihod pa 21.03.2015
-	Zanemarila sva knjigo Ervina Gofmana o predstavljanju samega sebe v vsakdanjem življenju.
-	Zanimiva knjiga. Za Goffmana je vsakdanje življenje neke vrste uprizarjanje vlog v različnih socialnih položajih. Vsi kar naprej igramo svoje različne vloge, ne da bi se tega zavedali.
-	V kakšni predstavi trenutno nastopamo Slovenci?
-	Mislim, da imamo trenutno zelo slabe glavne igralce in preveč latentno občinstvo, ki se slabo odziva na tako slabe igralce. Psihoanalitiki bi to označili kot odsotno nazočnost.
D.M.
DAN ZA LJUBEZEN?
piše: Barbara Motoh Bračanov
Pred kratkim smo naenkrat srečali svetega Valentina in pusta (v bistvu idealno - v maskah se imamo vsi radi). Nekje vmes, v času priprav puhastih srčkov in žalostnih plišastih medvedkov sem prebrala, daje pri nas Valentinovo postal nek nadomestek gregorjevega, ko se ptički ženijo na prvi dan pomladi... Prosim vas, kateri ptički se ženijo štirinajstega februarja? Pingvini? Nekako smo prišli v modo uvoženih praznikov in uvoženih, ponarejenih emocij.
Ravno z isto alergijo kot spremljam prvi november, spremljam tudi Valentinovo. Svojih umrlih se spomnim skoraj vsak dan v letu; in iz principa prvega novembra ne grem na grobove (če mene vprašaš itak velja ravno tako, če prižgeš svečo doma, ni je treba prižgati ravno pred mrzlim kamnom z zlatimi črkami). Enako je z Valentinovim. Ni moč določiti dneva v letu, ko se bomo odločili, da bomo razkrili svoje ljubezni in čutili vse tiste prave stvari. Ali to počneš celo leto ali pač ne. Dan sredi ledeno mrzlega februarja ne bo spremenil našega sveta; srčkasti medvedek in dve vrtnici ne morejo zamenjati leta od petnajstega pa do trinajstega februarja naslednje leto.
Za vse tiste, ki ste zaljubljeni, za vse ljubezni, tiste življenjske ali tiste enodnevne - Valentinovo je lahko vsak dan. Ali pa ga sploh ni. Imejte se radi tudi januarja, julija in oktobra; vsi meseci in vsi datumi so enako dobri in primerni za drobna presenečenja in šopke travniškega cvetja. Ne moremo še ljubezni ukalupiti v potrošniško mrzlico in v enodnevni izlet v neznano. Ene stvari v življenju pa bi vseeno morale, kljub kapitalizmu in zlatim diners karticam, obdržati svoj smisel....
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.

Pomembna zmaga proti Ormožu
1

^,1
TieoABC v TtgoABC
ul >
: , .. . » ;

Prijateljski tekmi proti Labinu in Tolminu
Za nami sta še dve pripravljanj tekmi:
14.2.	Izola - Labin 2:1 (strelca: Peroša, Vidakovič)
22.2.	Izola - Tolmin 1:1 (strelec: Peroša)
Pripravljam ritem se stopnjuje in začetek prvenstva je vse bližje. Naslednji vikend imamo ponovno dve pripravljani tekmi. V soboto
28.2.	se bomo ob 15:30 v Dekanih pomerili z enim izmed avstrijskih nižjeligašev. V nedeljo 1.3. pa sledi še prijateljska tekma proti ND Gorica na izolskem stadionu. Dobrega vzdušja in motivacije ne manjka, zato gremo naprej in for-za Izola!
Se že lažje diha!
Gorenje - IP Izola 32:24 (16:8) IP Izola - Jeruzalem Ormož 22:20 (11:10)
Naši rokometaši so v soboto in torek odigrali dve srečanji. Z Gorenjem je bil torkov poraz pričakovan, domači uspeh proti Ormožu pa je Izolo dvignil z nevarnega 12. mesta za eno pozicijo. V Velenju so domači sicer povedli s 4:1. Nato so se Izolani prebudili in vse do 18. minute držali priključek in dvigali nervozo Velenjčanov vse do izida 7:6. Rokometni velikani so grožnje Izolanov vzeli resno in do odmora z delnim izidom 9:2 pokazali, da potrebujejo obe točki za izenačitev s Celjani na prvem mestu. V drugem delu je prednost Gorenja naraščala vse do maksimalnih 13 golov razlike pri 30:17. V končnici so gostje poraz nekoliko omilili, tokrat pa je za Izolo največ golov dosegel Elvin Čosič (7).
Precej bolj razburljivo pa je bilo na prvi domači tekmi Izole v drugem delu prvenstva proti Ormožu. Tekma je bila za Izolo pomembnejša kot za goste, ki se gibljejo v varni sredini lestvice. Dve točki, ki so si jih prislužili naši fantje z zmago nad Prleki sta omogočili, da se je Izola po osmih krogih vrnila na 11. mesto na lestvici.
Zdaj jo čaka težko gostovanjem v Trebnjem (7. marca), katero v zadnjih šestih krogih ni izgubilo. Potem pa bo (14. 3.) v Kraški na
udaru Krka, ki v zadnjem času, sodeč po izidih, malce izgublja na svoji kakovosti.
Posebnost sobotnega srečanja proti Ormožu sta nenačrtovan prihod Amela Redžiča, ki je odigral prve minute v tej sezoni, in odličen nastop vratarja Blaža Vončine. Za Redžiča je bil njegov nastop v drugem delu sezone zaradi obnove poškodbe še pred tednom dni pod velikim vprašajem. K sreči so ponovni testi pokazali na drugačno plat, fant je od zdravnikov dobil zeleno luč in je tekmo dobro odigral. Tako kot tudi izjemni Blaž Vončina, ki je zbral kar 24 obramb in je s svojimi atraktivnimi posegi v zaključku tekme preprečil gostom izenačenje.
Izolani so vodili od prve do zadnje minute, z izjemo treh izenačenj (2:2, 3:3 in 16:16), vendar njihova prednost ni znašala več kot tri gole. V nadaljevanju se je našim obneslo igranje na krožnega napadalca, saj je David Zorič Stepančič enemu zadetku v prvem delu v drugem dodal še pet. Tekma je vseskozi imela pričakovano ostrino in držala tako igralce kot gledalce v napetosti vse do konca. Na začetku zadnje minute so gostje začeli napad za izenačenje, ki pa se jim ni posrečil, v izteku tekme pa je sicer oboleli Elvin Čosič potrdil zmago Izole. Strelci pri domačih: Selišnik 1, Matijaše-vič 2, Vukovič 2, Čosič 2, Božič 3, Redžič 3, Velkavrh 3, David Zorič Stepančič 6.
“K sreči se je diagnoza moje poškodbe izkazala za napačno, tako da sem lahko danes dal svoj doprinos k zmagi Izole. Upam, da bo z večjim treniranjem in igranjem ta lahko še večji, za priborjeni zaslužen uspeh pa smo seveda zelo veseli”, je po tekmi povedal Amel Redžič.
Slovenci uspešni v Puli
Med 21. in 22. februarjem 2015 je v organizaciji JK Vega v Puli potekala regata 9. memorial Zla-tana Pečenkoviča, ki se je udeležilo blizu 100 jadralcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške ter Slovenije. Pogoji so bili odlični za jadranje, prvi dan je pihal Jugo z jakostjo v razponu med 10 in 15 vozli ter ustvaril 2m visoke valove. Dan kasneje pa je obrnilo na Burjo, ki je pihala v sunkih do 20 vozlov.
V	skupni razvrstitvi je zmagal Tin Gmitrovič, ki je bil edini sposoben prehiteti slovenska predstavnika Mateja Planinšiča (JK Pirat) in Janeza Zabukovca (JK Jadro). Odlično je jadral tudi Martin Fras (JK Izola), ki je s šestim mestom v skupni razvrstitvi zmagal med kadeti. Uspeh je dopolnil Luka Zabukovec (JK Jadro), ki je bil drugi kadet.
Krst nove jadrnice Vasilija Žbogarja
V	soboto, 28. 2. 2015 ob 13.00 bo v Jadralnem klubu Burja Izola za Vasilija Žbogarja nov, pomemben dogodek, krst nove jadrnice razreda finn, s katero bo najboljši slovenksi jadralec lovil nove, vrhunske uvrstitve na velikih tekmovanjih.
Pri oblikovanju nove jadnice so sodelovali: odlični argeninski projektant Juan Kouyoumdjian (pod njegovimi prsti so nastali načrti tudi za katamarane za pokal Amerike in jadrnice za Volvo Ocean Race), pa trener Luca Devotti in tudi Vasilij Žbogar, saj je jadrnica prilagojena njegovemu načinu jadranja, njegovim
potrebam in zahtevam.
Prva testiranja jadrnice bo Žbogar opravil marca v Valenciji, v soboto pa jo bo po krstu popeljal tudi po slovenskem morju. Bodite del pomembnega dogodka za slovenskega jadralca in se mu v soboto pridružite v jadrealnem klubu Burja.
l.SNTL-člani
Letrika : Arrigoni 5:2
V	soboto so člani igrali v gosteh tekmo 17. kroga. Domača ekipa, ki bo letos nastopila v končnici štirih ekip za državni naslov, je bila nedvomno favorit za zmago.
Moramo pa povedati, da so naši igralci, kljub porazu, odigrali enega med najboljšimi dvoboji v letošnji tekmovalni sezoni. Po eno zmago sta dosegla Erik Paulin in Simon Frank, v ekipi pa je nastopil še Michele Vigini.
Kim Fink in Matija Novel tretja
V	nedeljo je na Ptuju potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Tudi tokrat so nas razveselili naši mladi tekmovalci in tekmovalke z dobro igro in rezultati. Pri kadetinjah je svojo prvo uvrstitev med štiri najboljše dosegla Kim Fink. V polfinalu je s 3:0 izgubila proti kasnejši zmagovalki Katarini Stražar iz Mengša. Lea Paulin je v četrtfinalu tesno, s 3:2 izgubila proti Tini Mozetič iz Lektrike. Na glavni turnir, in sicer med 24 najboljših, se je uvrstila še Manca Paljk.
Pri kadetih je Matija Novel prav tako s 3:0 izgubil v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu iz Mengša, Aljažu Frelihu. Nedvomno svoj najboljši turnir v letošnji tekmovalni sezoni je odigral Martin Kocjančič, ki je dosegel uvrstitev med osem najboljših.
l.SNTL-članice
Arrigoni: Muta 5:4
Članice so prejšnji teden odigrale domačo tekmo proti ekipi Mute. naše igralke so slabše začele dvoboj in igralke s Koroške so hitro povedle s 4:1. nato so sledili štirje izenačeni dvoboji, ki smo jih vse dobili s 3:2, kar se redko zgodi, zato gredo igralkam vse čestitke za borbeno igro do konca dvoboja. Vse tri dvoboje je zmagala Katrina Sterchi, po enega pa sta zmagali Urška Čokelj in Lea Paulin.
Četrtek, 26.februar2015, št. 1092
------------------------------------------------------------ Reagiranja
Kolesarski konec tedna v Izoli
Izola bo ta vikend odprla kolesarsko sezono z Adria Bike Showom, kolesarskim dogodkom, ki bo svoj vrhunec dosegel v nedeljo, ko se bo odvila Velika nagrada Izole UCI Continental - profesionalna kolesarska dirka.
Po uspešni lanskoletni kolesarski dirki letos sledi nadaljevanje. Tokrat bo ves vikend posvečen kolesarjenju, organizatorji namreč pripravljajo otvoritev kolesarske sezone s kolesarskim maratonom in pestrim kolesarskim programom, ki se bo pričel že v petek z uradno otvoritvijo na Lonki. Tu bodo ves vikend postavljene sejemske stojnice namenjene razstavljavcem koles in kolesarske opreme. Parkirišče na Lonki bo tako vse tri dni zaprto.
V	soboto se sejemskemu dogajanju priključuje še rekreativna tura za gorske kolesarje po zaledju Izole. Zabavno pa bo tudi zvečer. Nedelja, 1. marca je namenjena velikemu finalu, torej Veliki nagradi Izole UCI Continental - profesionalni kolesarski dirki, ki se je bo udeležilo 200 kolesarjev iz več kot 20 držav. Poleg tega se bo na ta dan odvil še pester spremljevalni program, ki vključuje dva rekreativna teka (eden za cestne kolesarje po trasi nedeljske dirke in eden po Parenzani), družinsko kolesarjenje in mini kolesarjenje s poganjalčki za najmlajše.
Zapore cest v času dirke
V	času prireditve bo oviran promet v samem centru Izole. Parkirišče na Lonki bo zaprto vse tri dni. Na dan velike kolesarske dirke, torej v nedeljo, 1. marca, pa bo za ves promet zaprt Cankarjev drevored, in sicer med: 8:00 - 10:00, 13:45 - 14:20, 14:45 - 15:20 in 15:45 - 16:30. Promet bo oviran tudi na Sončnem nabrežju in Trgu republike (v času starta med 11:00 in 12.30). Prav tako bo promet v času med 12:00 in 14:10 oviran na trasi, kjer se vozijo štirje krogi: Drevored l.maja - Dantejeva ulica - Morova ulica - Neimenovana v San Simon - Prešernova cesta - Kajuhova ulica - cesta proti Baredom, ter povratku kolone na
-	priključek Ruda - Polje - krožišče Prešernova/Cankarjev drevored. Dva kroga pa se vozita po trasi: Drevored 1. Maja, - Dantejeva ulica -Morova ulica - Neimenovana v San Simon - Prešernova cesta - Jagodje
-	Belvedere - po G2 111 - Ruda Valeta - priključek Ruda - Polje - krožišče Prešernova/Cankarjev drevored. Tu bo promet oviran med 16:00 in 16:30. Vsi udeleženci v prometu naj v tem času upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo ter navodila policistov in rediteljev.
V	14. krogu na tekmi, katera v primeru zmage izolank bi že odločala o mestu, ki vodi v prvo ligo, so izgubile v Slovenski Bistrici proti igralkam Impola z 6:2 oziroma 3144:2987. Z rezultatom in igro izolanke niso upravičile tako visokega mesta kot ga zasedajo na razpredelnici. Domačinke so brez večjih težav kontrolirale potek igre. Najboljša je bila Jurančič B. s 556 p.keglji.
Dokaj hitro so si izolanke opomogle od poraza pri Impolu in doma s 6:2 oziroma 3261:3132 premagale igralke Ceršaka. Boljše od ostalih sta zaigrali Pavlovičeva s 586 in Ugrinova s 564 p. keglji pri gostjah pa Bizjakova s 560 p. keglji.
Lestvica l.B lige: 1. Celje II. 26, 2. Impol 25, 3. IZOLA 23, 4. Radenska 13, 5. Trebnje 12, 6. Bela krajina 12, 7. Pivka 12, 8. Ceršak 10, 9. Adria 9, 10. Gorica 8 točk
Moški so najprej gostovali v Ljubljani in ekipi Ograjce vrnili za poraz v prvem delu na domačem kegljišču. Rezultat je bil sicer tesen 3213:3211 oziroma 5:3 vendar je bilo to dovolj za prvi poraz Ograjce na domačem kegljišču. Najboljši pri izolanih je bil Gorjup s 566 pri domačinih pa Mojškerc s 554 p. keglji.
V	Izoli so gostili ekipo Krke iz Novega mesta in zmagali z 2311:2235 oziroma 7:1. Tokrat sta pri domačinih izstopala mlada Pavlovič z 577 in Peternelj z 573 p. keglji.
Lestvica 2.lige Z.: 1. Triglav II. 24, 2. Jesenice 20, 3. Ograjca 20, 4. Taborska jama 19, 5. Lokomotiva 16, 6. IZOLA 15, 7. Železniki 13, 8. Calcit II. 10, 9. Krka 8, 10. Proteus II. 5 točk; Druga ženska ekipa kombinirana z mladi igralkami je zabeležila dva poraza.
Najprej v Kamniku proti ekipi Calcit II. z 2940:2880 oziroma 6:2 in nato doma proti ekipi Krke iz Novega mesta 3049:3201 oziroma 3:5. Najboljši rezultat izolank je dosegla Zagoršek Tadeja s 546 p. keglji.
Lestvica 2.lige Z.: 1.Brest II. 18, 2. Dormeo 14, 3. Kočevje 12, 4. Krka 10, 5. Kamnik 8, 6. IZOLA II. 2, 7. Medvode 2 točki;
V naslednjem krogu dekleta gostujejo pri ekipi Bele krajina v Črnomlju fantje pa v Jesenicah! (gg)
Strelci ne poznajo počitka
Na Področnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol zahodne regije, ki se je odvijalo 10. in 11.2.2015 v Postojni, se je na državno prvenstvo, ki bo 23.3.2015 v Kidričevem, uvrstilo pet izolskih strelcev.
Mlajši pionirki Lara Frank in Tinkara Koblar sta zasedli 2. oz. 3. mesto, Martin Memon je bil med Mlajšimi pionirji na 13. mestu, ekipno pa so bili četrti. Med Pionirji je bil Dan Lorbek Ivančič peti, isto mesto pa je zasedel tudi Enej Šuštar med dijaki, Jernej Galjanič pa je bil šesti.
V Ankaranu je 15.2.2015 potekal 5. Turnir II. Državne lige Zahod v streljanju s standard zračnim orožjem. Tokrat je izolska ekipa zasedla 3. mesto (Katja Reja 3., Jernej Galjanič 6. in Enej Šuštar 10. mesto).
Že naslednji vikend, 21. In 22.2.2015, so se strelci v Famljah udeležili še 5. kola Primorsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem v organizaciji strelskega društva Vremščica, tokratna bera medalj pa je bila še bogatejša, saj so jih našteli skupno kar deset.
Rezultati: serijska zračna puška Cicibani: Klemen Švara 2. mesto, Ernes Gladovič 8. mesto (ekipno 2. mesto); Mlajši pionirji (ekipno prvi): Vito Kavalič 1. mesto, Aljaž Bajt 2. mesto, Val Lorbek Ivančič 6., Martin Memon 8., Mark Rožac 16., Patrik Lovrič 20., Jure Ravnikar 21. In Luka Blaževič 23. mesto.
Mlajše pionirke: Lara Frank 2. In Tinkara Koblar 3. mesto, Pionirji: Dan Lorbek Ivančič 4. mesto.
Mladinci: Jernej Galjanič 1. in Enej Šuštar 3. mesto (ekipno 3. mesto mladinci+kadeti). Člani/ ce: ekipno 4. mesto (Članice: Dolores Šuštar 3., Patricija Memon 6. mesto;
Člani: Aljoša Frank 6. mesto). Zračna pištola: Leon Memon 3. mesto (mladinci), Člani: Ivan Božič 9. mesto, Andrej Jakomin 15. in Enio Božič 24. mesto (ekipno 4. mesto).
Kombinacija: Ivan Božič 7. mesto. (dš)
K
18.00	Manziolijeva palača Izola
PEŠCA E PESCATORI A ISOLA / IZOLA IN RIBIŠTVO
Projekcij fotografij in filmov na temo ribištva pripravljene pod mentorstvom Dragana Sinožiča. Pripovedovalka: Amina Dudine.
20.00	Manziolijeva palača Izola
Prvi koncert v sklopu ETHNOINSULA 2015 MICHELE GAZICH
Michele Gazich - vokal, violina, viola, klavir / Marco Lamberti - vokal, klasična in akustična kitara, bouzouki, klavir / Alessandra Rossi - klarinet, vokal.
17.00	Mestna knjižnica Izola
Torkova pravljična ura
za vse otroke od dopolnjenega 4. leta starosti - prične potovanje v pravljično deželo. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke.
18.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Prehranjevanje po načelih ajurvede
Po načelih ajurvede morajo biti telo, um, čutila in duša v telesu v ravnovesju. Prehrana je pri tem temeljnega pomena. Različna hrana - okusi, vonji in barve vplivajo različno na doše (vata, pitta ali kapha). Sposobnost delovanja na doše, tudi z načinom prehranjevanja, je osnova ajurvedske prakse in terapije. Ajurveda nam kaže načine, kako ustvariti ravnovesje in njati našo pravo naravo. Predaval bo priznani docent joge, hindujske filozofije in ajurvede, ter publicist Amadio Bianchi, ki se je v decembru že predstavil v izolski mestni knjižnici.
Predavanje bo v italijanskem jeziku.
Galerija Plač ijubijanskafžBBHl v soboto 28. februarja ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave grafičnih, kiparskih in slikarskoh del mladega Izolskega oblikovalca
Marko Žerovnik
Iskanja
Sončna dvorana Izola
raziva Izola, mesto ustvarjalcev
na kateri se predstavlja se 30 ljubiteljskih slikarjev.
Razstava bo na ogled do 6. marca, od četrtka do nedelje, med 16.00 in 18.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00.
Galerija Insulal^^HHH BOGDAN SOBAN
DEFORMACIJE VIRTUALNIH PODOB
•	HIŠA KULTURE - ŠMARTNO V BRDIH TONE KRAU - GRAFIKE
•	GALERIJA TALASA TERME KRKA V STRUNJANU MARTINA ŽERJAL - SLIKE
•	GALERIJA DLUM, NA ŽIDOVSKO 10, MARIBOR ROK ZELENKO - PREGLEDNA RAZSTAVA 1977-2014
5.5.	četrtek
19.00 Galerija Alga Izola
Marta Frei: Back to blue - Nazaj v modro
Marta Frei je vsestranska ustvarjalka, ki je prejela veliko nagrad in priznanj, njena dela so v številnih stalnih zbirkah doma in v tujini. V izboru najnovejših platen se vrača nazaj k modri barvi v drugačnem kontekstu, drugačnih likovnih rešitvah in vsebinah Barve. V kulturnem programu bo nastopila mlada violinistka Katarina Marijanovič.
19.00	Manziolijeva palača Izola
76. večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« ŽPZ SINJI GALEB Za mesec marec se spodobi, da je naša gostja Ženska. Pa naj jih bo veliko, smo si rekli in v goste povabili kar ves Ženski pevski zbor Sinji galeb, ki deluje v sklopu Društva upokojencev Izole. »Moje deklice« jim pravi dirigentka Lidija Kotnik. Dekletom zrelih let, ki nas učijo volje do življenja. Tudi zapele nam bodo.
6.5.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje z delavnico Življenja je igra V predavanju bo predavateljica Judita Knez predstavila lastno metodo svetovalnih pogovorov - LERIK, s katero pomaga posameznikom ali skupinam pri: načrtovanju osebne ali poslovne strategije ter odkrivanju lastnih potencialov in spodbujanju znanj in spretnosti, ustvarjanju znanja kot podpori in pomoči pri vseh oblikah učenja in študija (od osnovne šole do fakultete), odločanju ob pomembnih življenjskih odločitvah in pri oblikovanju ciljev.
20.00	Kulturni dom Izola
PRIMORSKA POJE 2015
Nastopili bodo: Pevke ljudskih pesmi KD Kraški šopek Sežana, Ženski pevski zbor Ivan Grbec, Vokalna skupina Liška dekleta, Moški pevski zbor Poljubinj, Mešani pevski zbor "Canto Ergo Sum", Mešani pevski zbor Mačkolje, Moški pevski zbor Pobje.
20.00	Kulturni dom Izola

■
TENDANZA - V meni je gib Plesna predstava ob 10-letnici KUD ERATO
Tendanza je plesna predstava, ki na odru združi vse deležne na 10 letni ustvarjalni poti KUD Erato, ki si ob obujanju spominov in napovedovanju novega postavlja vprašanja o plesu in gibu in išče odgovore. Na odru bodo plesalke Plesnega studia Erato z drugimi priznanimi plesalci in plesnimi pedagogi (Ingrid Radman, Tomaž Simatovič, Siniša Bukinac).
Pred predstavo bomo v Klubskem prostoru Kulturnega doma in v preddverju Art Kina Odeon odprli razstavo izbranih fotografij, ki dokumentirajo 10 let plesa KUD Erato.
Galerija Alga
razstava fotografij Antonio Per: Ogledalo
Fotograf Antonio Per je ustvaril razstavo podob, ki se uvrščajo v silno privlačen tok zanimanja za izraznost, skrivnostnost in lepoto telesa, predstavljenega skozi umetniški akt.
Kavarna Zvon
Razstava INES FUGINA MALNAR
Mestna knjižnica Izola
razstava fotografij Vlada Bernetiča, razstava Društva Animov, nakit iz fimo mase, ki ga izdeluje Urška Prinčič in ilustracij za knjigo nigerijskih ljudskih pravljic in druge slike avtorice Laure Ličen
razstave v mesecu marcu: slike na temo Istre razstavlja Rihard Knez, razstava gumbov zbirateljev Marije in Janeza Janežiča in ilustracije za knjigo nigerijskih ljudskih pravljic in druge slike avtorice Laure Učen

www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
NAPOVEDUJEMO
•	četrtek, 5.3., ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave Marta Frei: BACK TO
BLUE - NAZAJ V MODRO. V kulturnem programu bo nastopila mlada violinistka Katarina Marijanovič. Vstop prost.
•	petek, 6.3., ob 20.00, Kulturni dom Izola: revija PRIMORSKA POJE v organizaciji JSKD in CKŠP Izola. Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo uro pred prireditvijo.
•	sobota, 7.3., ob 20.00, Kulturni dom Izola: plesna predstava ob 10-letnici
Plesnega društva Erato TENDANZA. Vstopnina: 7 €.
GALERIJA ALGA IZOLA
Februarja je na ogled fotografska razstava Antonio Per: OGLEDALO. Vstop prost.
8.5.	nedelja
19.00	Manziolijeva palača Izola
■■■
Ženske in Vino
že devetič beleži 8. marec kot dan žensk, vina in dobrodelnosti. Koncert dua Črtmir Šiškovič (violina) in Luca Ferrini (klavir), dobrodelna dražba in degustacije bodo napolnile Manziolijevo palačo z dobro voljo. Vodi večer: Andrea F.
Kulturno društvo Svilena pot
Večer mednarodne kuhinje - Bosna
Vabljeni na tretji mednarodni kulinarični večer, ki bo v soboto, 28.2.2015 ob 19. uri. Tokrat vam bomo predstavili tradicionalno bosansko kuhinjo, seveda v restavraciji Nanos v Izoli. Obvezne so rezervacije na tel. 040 385529 ali 051 266387, in sicer do četrtka, 26.2. Prispevek za večerjo, ki jo bo spremljala tudi tradicionalna glasba, je 10 EUR.
Hangar bar
27.februar ob 22h: Clockvvork Psycho
(psychobilly/punkabilly, Ljubljana)
PUBLIQUE
7. marec DANCE MAMBLITA
KORTE SEKPERIENCE / DJ FLEDERMAUS
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 26.2. ob 18.00: švedska drama VIŠJA SILA;
•	četrtek, 26., sobota, 28.2., in sreda, 4.3., ob 20.30, petek, 27.2., nedelja, 1., in torek, 3.3., ob 18.30: dokumentarec ČAS ZA IMPROVIZACIJO;
•	petek, 27.2., nedelja, 1., in torek, 3.3., ob 20.30, sobota, 28.2., in sreda, 4.3., ob 18.30: avstrijski dokumentarec V KLETI;
•	sobota, 28.2., in nedelja, 1.3., ob 16.00: K/NO VETRNICA: družinska animacija 7. PALČEK;
•	ponedeljek, 2.3., ob 18.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: kalejdoskop RIO, LJUBEZEN MOJA;
•	ponedeljek, 2.3., ob 20.30: PONEDEUKI ZA ZAMUDNIKE: komedija BIRDMAN ALI NEPRIČAKOVANA ODLIKA NEVEDNOSTI
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
šfM www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola UP www.facebook.com/artizola	|yP https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133: m: igalerija@center-izola.sl), ponedeljek, torek, petek 900-1300. sieda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t 051/3% 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Vabila
Romarska pot je več kot pohod
V soboto 7. marca bo redni občni zbor Kulturnega društva Korte še posebej živahen, saj bo Rafael Pre-
Kulturno društvo Korte vabi v soboto, 7. marca 2015, v pevsko sobo zadružnega doma v Kortah, kjer bo ob 18. uri na redni letni občni zbor društva. Uro in pol kasneje, ob 19.30, pa bo na sporedu potopisno predavanje s projekcijo fotografij in filma El Camino De San-tiago Del Norte - Romanje po Severni Poti.
Svojo izkušnjo bo predstavil Rafael Premrl, upokojenec iz Vipave.
El Camino de Santiago del Norte je ena izmed številnih manj obiskanih romarskih poti do Santiaga de Compostela. Je ena izmed prvih romarskih poti v Santiago. Kristjani so hodili po njej že v 9. stoletju, v času, ko so muslimani že dolgo obvladovali Iberski polotok.
Visoko gorovje je nudilo zaščito romarjem, saj je bil ta predel očitno prehud zalogaj Arabcem, zato je bila pot med gorovjem in severno obalo ob Atlantskem oceanu dokaj varna. El Camino de Santiago del Norte se prične v Irunu v Franciji in se nadaljuje mimo Santiaga de Compostela do Muxie in Finisterre.
Pot poteka po severni obali Španije tik ob Atlantiku in je od vseh smeri najzahtevnejša. Zaradi maloštevilnih romarjev je prenočišč (alber-gov) manj in tudi ostale storitve so skromnejše kot na centralni poti (Camino Frances). Po statističnih podatkih obišče Santiago po severni poti le do šest odstotkov romarjev, ki izpolnijo pogoje za pridobitev listine romar sv. Jakoba.
Na dan več kot 30 km
Na pot smo odhajali zgodaj zjutraj, saj je vsakodnevna etapa znašala več kot 30 km, najdaljša pa 55 km. Pot so pričeli 27. junija, saj je bil njihov cilj prispeti v Santiago de Compostela prav na god sv. Jakoba, ki je 25. julija. Na ta dan Španci praznujejo tudi svoj državni praznik. Čeprav so pešačili sredi poletja, ko so dnevi najdaljši in sonce najmočnejše, so bili pogoji za hojo ugod
Po 30 dneh hoje so po premaganih tisočih višinskih metrih na god sv. Jakoba v katedrali v Santiagu de Compostela zmagoslavno prisostvovali opoldanski maši, namenjeni romarjem.
Romarsko pot je Rafael Premrl iz Slovenije pričel s prijateljema Marjanom in Danilom, kasneje se jim je pridružila še njegova soproga Nadja, v Španiji pa še trije španski prijatelji, s katerimi so prehodili pretežni del poti. Špansko centralno pot je že prej dvakrat prekolesaril in tedaj tudi spletel lepe prijateljske vezi.	ur
ArtDovvnUp
Center za korekcijo sluha in govora Portorož, Obalne galerije Piran, Pomorski muzej S. Mašera Piran, prvi slovenski razvojno-raziskovalni center za mladino z Dovvnovim sindromom v Ko-štaboni Planet 47 in Sklad Mitje Čuka z Opčin pri Trstu v Piranu že drugič organizirajo humanitarni projekt ArtDovvnUp.
V Mestni galeriji Piran in v Galeriji Herman Pečarič Piran bodo v ponedeljek in torek, 2. in 3. marca, potekale celodnevne likovne ustvarjalnice. Udeleženci bodo osebe z drugačnimi potrebami, različnih starostnih skupin, iz vse Slovenije ter zamejstva.
Slike in keramiko bodo marca predstavili v Pomorskem muzeju S. Mašera Piran in v Galeriji Sklada M. Čuka na Opčinah pri Trstu.
Plesno doživetje KUD-a Erato
Kulturno umetniško društvo Erato, ob 10. obletnici delovanja društva, z veselim pričakovanjem vabi v soboto, 7. marca ob 20h, v kulturni dom Izola, na plesno predstavo Tendanza
Tendanza je plesna predstava, ki na odru združi vse deležne na 10 letni ustvarjalni poti KUD Erato; ki si ob obujanju spominov in napovedovanju novega postavlja vprašanja o plesu in gibu in išče odgovore. Na odru bodo plesalke Plesnega studia Erato z drugimi priznanimi plesalci in plesnimi pedagogi.
Plesali bodo: plesalke KUD Erato, Ingrid Gregorič, Tomaž Simatovič in Siniša Bukinac
Beseda: Patricija Sosič Kobal, glasba v živo: Aljoša Bolje, Andrea Dilič, video: Armin Majern
Vstopnina je 7 Eur.
Marko Žerovnik se predstavlja
V galeriji Plač Izolanov se bo v marcu npredstavljal Marko Aleksander Žerovnik, Izolan (1989), se je šolal na umetnostni gimnaziji E. e U. Nordio v Trstu.
Od leta 2008 se na gimnaziji udeležuje izobraževalne delavnice za tehniko graviranja, kjer izpopolnjuje svojo tehniko lesoreza, v tem času pa je spoznaval tudi tehnike grafičnega oblikovanja, graverstva, zlatarstva, risanja stripov in kiparstva. Leta 2011 je vpisal študij industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Od razstav je najbolj ponosen na 20-dnevna razstavo lesoreza v tržaški občinski palači. Razstavo njegovih različnih del, od slik do lesorezov in ilustracij z naslovom Iskanja/ricerca.bodo odprli v soboto, 28. februarja ob 11.00 uri.
Društvo prijateuev Izole
7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini
Društvo prijateljev Izole vabi na šestdnevni izlet v Amsterdam, Bruselj in Luxemburg, od 5. maja do 10. maja 2015.
Prijave in vplačila sprejema Tatjana Jamnik (tel. 040 288 404) v pisarni Istra med 10.00 in 1.00 uro 3.3 in 10.3. 2015.
Kultura
Zaklad Atile čaka pod Kašlerjem
Sodelovanje med Mestno knjižnico Izola in Pokrajinskim muzejem poteka že nekaj časa. V knjižnici smo tako v preteklih letih imeli več predavanj o arheologiji, ki jih je organizirala kolegica Ksenija Orel, zadolžena za Borzo znanja in Središče za samostojno učenje.
Tokrat smo se pridružili muzejski pedagoginji Brigiti Jenko, ki je med februarskimi počitnicami v prostorih z etnološko zbirko pripravila delavnice o kašlerskem kužku - novi maskoti Pokrajinskega muzeja Koper.
Kašlerski gonič in Atila
Prvi dan so se otroci sprehodili po etnološki zbirki in izvedeli marsikaj zanimivega o prazgodovinskem gradišču Kaštelir nad Kortami, kjer so arheologi med številnimi drugimi najdbami izkopali tudi dobro ohranjeno bronasto figurico psa iz mlajše železne dobe. Kužek je dolg nekaj centimetrov, sprednji in zadnji nogi sta spojeni, tako da lahko stoji na ravni površini. Repek ima zvit v zanko, glava in trup pa sta oblikovana dokaj realistično. Figurico so poimenovali Kašlerski gonič. V koprskem muzeju zdaj raziskujejo, zakaj so ljudje izpred toliko tisoč let oblikovali tega kužka. Pri tem so jim v pomoč tudi številne zgodbe, ki so se ohranile med okoliškimi prebivalci. Te pripovedujejo na primer o hunskem vojskovodji Atili, ki naj bi bil pokopan tam nekje v bližini Kaštelirja skupaj s svojimi zakladi. Če hočeš izkopati Atilov zaklad, se moraš na delo odpraviti ponoči, ob polni luni in biti popolnoma tiho.
Atila je osvojil ogromno ozemlja-in njegov imperij je segal od Srednje Evrope do Kaspijskega jezera, le v Padno ni prišel! To pa zato, nas poučijo zgodbe, ker je neka vaščanka okoli Padne polila gnojnico in kričala na Atilo in njegove konjenike: »Ne hodite gor v vas, gori je kuga!« Atila pa si je rekel: »Pa ne bom šel v Padno, naj ljudi kar kuga pomori.« Ko je zavohal gnojnico, pa je imel za napad na Padence še manj volje, rekel si je: »Če že tu okoli tako smrdi, kako mora šele v vasi smrdeti! Ne grem tja!«
Psi v pravljicah
Pes je najstarejša domača žival, človek naj bi ga udomačil že pred več kot 30.000 leti. Je človekov prijatelj, družabnik in sodelavec. Tako ni čudno, da so se psi znašli v številnih pravljicah. Že za Atilo so rekli, da je psoglavec in da vedno zalaja, preden spregovori.
Pravljice pa nam o psih povedo še kaj bolj prijaznega ali hudomušnega: na primer, kako so psi nastali, kako si je pes poiskal prijatelja, zakaj teče pes za zajcem, zakaj se pes in mačka sovražita, zakaj psi sovražijo zajce, lisice in mačke, ali je človeku naj ljubša domača žival pes, krava, konj ali ovca, od kdaj se psi in zajci ne marajo, o lenem psu, o polžku, ki je splezal na pasjo utico, o babici, ki je imela doma košek, lonec, omelo in psička, od kdaj poznamo pregovor gledata se kot pes in mačka in pregovor kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima...
Kašlerski gonič Atila
Tem pravljicam so otroci prisluhnili tudi na počitniških delavnicah v koprskem muzeju. V drugem delu delavnice so narisali prizore iz pravljic, ki so jim bile najbolj všeč in jih skupaj z Brigito in Špelo iz Mestne knjižnice Izola nalepili na dva velika panoja, ki zdaj krasita vhodni prostor v muzeju na Gramscijevem trgu. Potem so izbirali še imena za kaš-lerskega kužka - maskoto muzeja. Med Rexi, Fidoti, Sultani, Piki-ji se je znašlo tudi ime Atila!
Med najbolj pogostimi prizori na risbicah pa sta bila kužek in muca, ki se gledata kakor pes in mačka. Ta pravljica je bila otrokom najbolj smešna in bi morala biti smešna tudi nam:
Pes in mačka, ki sta bila prej naj-večja prijatelja, sta se nekega dne skregala in tudi če sta po tolikih letih že pozabila na vzrok prepira, sta se še naprej sovražila in se tepla in sta napadla celo modro ptico na drevesu, ki jima je rekla: »Kakšna bedaka sta! Namesto, da bi sklenila prijateljstvo, hočeta še dalje živeti v sovraštvu, ki mu ne vesta vzroka!« Špela Pahor
Umetniški Studio APEIRON
Katja Smerdu in Paride Di Stefane vabita na odprtje Umetniškega Studia APEIRON, ki pričenja pot v novih prostorih, na novi lokaciji, z novim programom dejavnosti in staro željo po skupnem ustvarjalnem druženju. Potem, ko sta ob popolnem nerazumevanju Občine Izola izpraznila galerijo v Ljubljanski ulici sta s pomočjo znancev in prijateljev uredila nov ustvarjalni prostor v hiši št. 18 na Sončnem nabrežju. Vrata “Umetniškega Studia APERION bodo, ob primernem programu, skupaj odprli v soboto, 28. 2. 2015, ob 18. uri.
HVALA BOGU, OSKARJI SO ZA NAMI!
piše: Erik Toth
Minulo nedeljo je (skoraj) vse zaslone po svetu zasedla ena izmed najprestižnejših letnih filmskih prireditev - ameriška podelitev filmskih nagrad OSKARJEV. Ne bom vrtal po zgodovini, ali bralce učil o zakulisju celotne akademije, še manj pa izpostavljal izjemne pretekle dogodke. Osredotočil se bom na rezultate zadnje edicije.
Oskarji so letos dvignili precej prahu, vsaj tako se zdi, tudi na področju favoriziranja določenih filmskih izdelkov. Kljub vsemu je bilo precej favoritov, ki naj bi se borilo za najpomembnejše nagrade in mednje štejemo Birdmana, Fantovska leta, Grand Budapest Hotel, Ritem norosti, Igro imitacije ter Ostrostrelca. Žal, Foxcatcher in Selma sta ostala izven dirke. Morda preveč ameriška tudi za ameriško režijo, ki ocenjuje ameriške filme.
Vseeno pa je ob koncu slavil glavni akter in favorit že dolgo pred oskarji, Birdman, ki je odnesel 4 oskarje, med katerimi so: najboljši film, režija, izvirni scenarij in fotografija. Super izkupiček. Toda z istim številom Oskarjev je domov odšel tudi Grand Budapest hotel, toda s kopico sekundarnih, manj interesantnih ter za javnost najbrž nepomembnih kategorij: kostumografija, produkcija, glasba in make-up. Slednje tudi precej pove o filmu in dejanskih možnosti v primerjavi s preostalimi nominiranci, predvsem pa zmagovalcem najprestižnejših naslovov.
Tudi Ritem norosti je po svoje blestel, saj je prejel le kipca manj od uspešnih dveh nasprotnikov v tekmi za oskarje: J. K. Simmonsu je tudi na Oskarjih pripadla, popolnoma zasluženo, nagrada za moško stransko vlogo; ostali dve nagradi pa sta bili za montažo in montažo zvoka. Poljska Ida pa je bila izbrana kot najboljši tujejezični film.
Zlatega kipca za glavno moško vlogo je prejel Eddie Redmayne, ki je v Teoriji vsega odigral Stephena Havvkinga, pri oskarju za glavno žensko vlogo ni bilo dvoma, da bo prednjačila Julianne Moore in njena igra v Stili Alke', nagrada za stranko žensko vlogo gre zasluženo Patricii Arquette z upodobitvijo matere v Fantovskih letih. Slednji pa je bil tudi eden izmed t.i. poražencev glamuroznega večera. S po enim kipcem so domov odšli še Igra imitacije (popolnoma nezaslišano, saj bi si zaslužili še veliko več kot samo nagrado za najboljši prirejeni scenarij). Ostrostrelec in Selma. Gone Girl in Foxcatcher sta ostala praznih rok. Za slednjega sem imel precej upanja predvsem za Carrela ter področje filmske fotografije.
87. edicija najpomembnejše ameriške filmske prireditve je tako za nami, hvala bogu. Nič novega in pretresljivega. Nič pomembnega in srce parajočega. Le deljenje pozlačenih kipcev ustvarjalcem, ki so za svoj trud in izjemnost prejeli že dovolj hvale (in denarja). Najlepše bo, ko bo Oskarja za najboljši film prejel tujejezični film... morda celo slovenski.
Erik Toth je univerzitetni diplomirani antropolog in kulturolog, treutno pa opravlja doktorat iz zgodovine, prav tako na Fakulteti za humanistične vede Univerze m Primorskem. Z Mirno Bujič je napisal in izdal Slovar izolskega slenga, ki je doživel že drugi ponatis, sicer pa je predvsem filmofil in filmski kritik, ki redno sodeluje tudi z Mandračem.

Tisti, ki vsako noč nosijo jutro
To, da nas navsezgodaj zjutraj v nabiralniku čaka časopis, se nam zdi nekaj samoumevnega in niti ne razmišljamo, kaj se s časopisom dogaja preden pride do nas. Dijakinja srednje oblikovne šole, Claudia Lepej, je z očetom preživela običajno noč raznašalca časopisov.
Jutranje prebiranje časopisa je na seznamu vsakodnevnih opravil marsikaterega Slovenca. V udobju lastnega doma ali na poti. Časopis bo z nami. Le vzamemo ga iz nabiralnika, in že so pred nami sveže novice. Le redko kdo pa ob pitju kave pomisli na raznašalce, ki mu je časopis dostavil.
Za raznašalce časopisa se delovni dan začne zelo zgodaj. Najbolj marljivi vstanejo že med 1.00 in
3.00	zjutraj. Topla oblačila so obvezna, kajti jutranji mraz ne prizanaša nikomur. Posebej ne delavcem, ki svoje delo opravljajo v vsakem vremenu. Naj bo dež ali sneg, močan veter, poplave ali toča, ko vstanete vas bo v nabiralniku pričakal časopis.
Časopis s ceste
Prva stvar na urniku, je pobiranje časopisa na dogovorjenem mestu. To je lahko pred domom, na bližnji črpalki ali v najetih prostorih. Žal je realnost taka, da si danes le še redki lahko najamejo prostor, kjer bi lahko imeli delovna vozila, prejemali časopis ter ga zložili po tako imenovanih rajonih, oziroma drugače povedano glede na vrstni red raznašanja časopisa.
Zlaganje je druga točka na seznamu predpriprav. Raznašalec namreč ne dela le za eno časopisno hišo, temveč ima navadno vsaj šest pa tja do deset različnih časopisov. Številka se dnevno spreminja in je odvisna od tega, ali je časopis dnevnik, tednik ali mesečnik. Vsak raznašalec se sam odloči, po kakšnem vrstnem redu bo časopise dostavil naslovniku. Zlaganje traja približno uro do dve, odvisno od števila časopisov. Samo razvrščanje pa otežuje tudi prostor. Mnogi raznašale! nimajo svojih prostorov.
Raznašalec Marino, ki mi je prijazno dovolil, da njegov dan ujamem v objektiv fotoaparata, je razvrščanje opravljal kar v osebnem avtomobilu. To seveda ni preprosto, ko je treba razvrstiti v povprečju 350 časopisov dnevno. Da o mrazu v odprtem avtomobilu ne govorim.
Moped je zakon
Ko so časopisi razvrščeni in prešteti pa se težke torbe selijo na moped. Tudi zaradi obremenjenosti je žepno orodje za manjša popravila vedno pri roki. Nikoli se ne ve, kdaj bo treba priviti vijak, zamenjati žarnico, morda celo menjati zračnico in pnevmatiko. Vozila raznašalcev so pogosto v slabem stanju, denarja za popravila ni. Če motor sredi dela odpove, mu področni vodja prav gotovo ne bo preprosto oprostil neopravljenega dela. Zato se vsak znajde po svoje. Časopis raznašajo z avtomobilom ali izposojenim vozilom, v najslabšem primeru del poti opravijo tudi peš ali na kolesu. Denar za popravilo pa gre itak iz njihovega žepa.
Brez sodelovanja ne gre
A kljub denarni stiski in težkim delovnim razmeram so nasmehi na obrazih že zgodaj zjutraj. Kljub temu, da raznašale! uradno delajo vsak preko svojega s. p.-ja, včasih sodelujejo skoraj bolj tesno kakor delavcih v podjetjih. Izmenjajo si rajone za lažje delo in si pomagajo, kadar imajo težave z vozili. Prav tako so drug drugemu vedno na voljo za nadomeščanje, kadar kdo zboli ali potrebuje prost dan za kakšno opravilo. Uradnih bolniških odsotnosti namreč ni, o dopustih pa lahko tako rekoč le sanjajo. Tako se lahko zanesejo le na prijateljske odnose in medsebojno pomoč.
»Dobiva se tam v uni gostilni«, je stavek, ki ga popolnoma razumejo samo sodelavci. Mojemu zmedenemu pogledu nato sledi obrazložitev, da so pravkar odprli lokal v bližini in je čas za prvo jutranjo kavo.
Prve jutranje goste, gostilničar veselo pozdravi, nato pa, brez naročila pripravi močno kavo. Medtem ko grejemo premražene ude, nas Marino nasmeje s svojim pripovedovanjem vicev, ki učinkujejo tudi proti zaspanosti.
Vendar je postanek le kratek. Kmalu je treba odriniti naprej, kajti mesto se prebuja in ljudje si želijo svoj časopis prejeti čim bolj zgodaj. Tako je kmalu ponovno treba na veter in motor.
Torbe, polne časopisov, strašljivo visijo z vsake strani motorja in opazovalec se vpraša, kako to, da ne moped kloni pod vso težo. Še bolj neverjetno se zdi, da se nekdo s tem motorjem tudi pelje. Že samo sedenje in lovljenje ravnotežja ni preprosto, še posebej v dežju in vetru. A izkušeni raznašalec se na pot odpelje brez vsakršne težave.
Z nabiralniki je križ Čeprav se morda zdi smešno, prav nabiralniki raznašalcu povzročajo velike preglavice. V blokih so sicer urejeni, mnogi imajo tudi nalepko, ki opozarja, na kateri časopis so naročeni in jim olajša delo. A žal je mnogo nabiralnikov neprimernih. Pripovedi o »neprinešenih časopisih« je veliko. Stranke kličejo, da niso dobile časopisa, kasneje pa ugotovijo, da gaje vzel drugi družinski član, ali pa je nabiralnik odprt, zato lahko časopis vzame vsak mimoidoči. Kličejo celo, če ne slišijo raznašalčevega motorja, če ta, zaradi slabega vremena, časopis dostavi z avtomobilom. Na koncu je časopis vendarle na svojem mestu jeza na obeh straneh pa v glavnem odveč. Delo raznašalca vsekakor ni preprosto in v noči, ki je za raznašalce dan, se lahko zgodi marsikaj. Ni treba veliko pa nekomu ne morejo dostaviti časopisa pravočasno. V teh primerih si raznašale! želijo razumevanje naročnikov, sami pa obljubljajo, da bo takšnih primerov čim manj.
tekst in foto: C. Lepej
Umetniške maske v Kvartu
Izolsko društvo KVART je v ateljeju MZ na Ljubljanski 41. že tretjič pripravilo razstavo umetniških mask poimenovano Pustna mešetarija. Letos so ustvarjali: Martin Zelenko, Marko Zelenko, Tea Poles, Tanja Ple-šivčnik in Sebastjan Žetko. Maske iz preteklih izvedb sta razstavila tudi Katja Smerdu in Paride Di Stefano. Umetniške maske so delo društva »KVART«, ki druži mlade umetniške in kulturne ustvarjalce, ki s svojimi dejavnostmi prispevajo k oživljanju tradicionalnih tematik in običajev ter k iskanju njihovih inovativnih in kreativnih rab. Razstavljenih je preko 30 unikatnih umetniških mask.
Amerika je daleč. Tukaj smo doma!
Tako pravi Edward Trobec, kipar, ki se je pred slabima dvema letoma iz ZDA s soprogo preselil v Izolo in se tu za stalno naselil. Njegov kipec je krasil tudi ameriško ambasado v Ljubljani. Želi si prostor kjer bi lahko ustvarjal.
Edvvard Trobec je ameriški kipar
slovenskih korenin, ki se je leta 1947 rodil v Chicagu (rojstnem kraju še enega izolskega “uvoženega” umetnika iz Amerike, pisatelja Ricka Harscha).
Svoje umetiško kariero je začel leta 1971 v Bostonu, kjer ga najdemo med ustanovitelji tamkajšnjega bostonskega središča za umetnosti, deset let kasneje pa se je preselil v Seattle, kjer je spoznal kiparstvo, predvsem figurativno kiparstvo in mu posvetil svoje ustvarjanje in življenje. Pred dobrim letom in pol se je Edvvard s soprogo Cerry za stalno preselil v Slovenijo, natančneje v Izolo, trenutno pa išče možnost, da bi dobil tudi prostor za manjši atelje.
-	Edvard Trobec je nedvomno slovensko ime ali vsaj priimek, vendar ste Američan, kajne?
-	Ja, moj rojstni kraj je Chicago v Ameriki, ampak moja družina prihaja iz Slovenije. Družina moje mame je iz Prekmurja, družina očeta pa iz Polho Gradca.
-	Ste doma govorili Slovensko?
-	Doma v Chicagu malo ja, ampak rodil sem se malo po koncu druge svetovne vojne, ko je bilo veliko nacionalističnih gibanj v Združenih državah Amerike in v šoli si se lahko pogovarjal samo v angleščini, sicer si bil kaznovan. Zaradi tega smo vsi prenehali z govorjenjem slovenščine, ki pa je jaz tudi sicer nisem dobro poznal. Pri štirih letih sem povedal svojo nasploh prvo besedo (smeh).
-	Kdaj so se vaši starši preselili v ZDA?
-	Moj oče je prišel iz Vrhnike leta 1926, medtem ko je družina moje mame prišla leta 1910 ali 1918. Sicer pa se je moja mama rodila v Chicagu, medtem ko se je njena starejša sestra še rodila v Prekmurju.
-	Zdaj, po vseh teh letih, živite v Sloveniji?
-	Ja, po vseh teh letih sem uspel skleniti krog in sem se vrnil h koreninam, v Slovenijo. Nikoli se nisem počutil zares Američana. Morda zato ker, ko sem bil še mlad smo bili del slovenske skupnosti, kjer sem imel svoje korenine. Nekako se nisem poistovetil s to ameriško paradigmo, kako živeti v Ameriki, kako moraš tam razmišljati in kako govoriti. Ni se skladalo z mojim načinom razmišljanja in, ko sem prvič obiskal Slovenijo, leta 1992, sem se takoj počutil doma. Sem spadam, to so moji ljudje, ki so nori, kot sem nor tudi sam. V Sloveniji se počutim zelo udobno.
-	Kaj pa soproga?
-	Moja žena sicer ni Slovenka, a zna pripraviti odlične borovničke, pa tudi potico in vedno več različnega žganja. Zdaj tudi vrtnari, kar pomeni, da vendarle postaja Slovenka.
-	Imate v Ameriki posebne šole kiparstva?
-	Imamo jih, ja, čeprav sem bil najprej petindvajset let slikar. Govorim o sedemdesetih letih, in takrat sem si ustvaril kariero kot slikar v Bostonu. Leta 1981 pa sem se s kasnejšo soprogo preselil v Seattle, kjer sem se tudi poročil. Tam sem odprl svoj atelje in delal kot slikar, nato pa je sosedova hči imela peti rojstni dan in je za darilo dobila veliko plastelina. Z njo sem se lotil plastelina in tako spoznal kiparstvo, ki je kot nekakšna tridimenzionalna magija. Naslednji dan sem kupil petdeset kilogramov gline in začel kipariti. Najprej sem naredil njen portret in takrat sem pogledal svoje roke, in jih vprašal: “Zakaj mi niste povedale, da to zmorete?” Ostalo pa je zgodovina. Prenehal sem s slikarstvom in življenje posvetil kiparstvu. Nekaj časa sem še tudi učil kiparstvo v Seattlu, zdaj pa kiparim, kamorkoli pač grem..
-	Nekaj časa ste bili na Finskem.
-	Moja žena je dve leti učila na ameriški šoli v Ljubljani in ko ji je potekla pogodba, se nisva želela vrniti v Ameriko. Razmišljala sva, kako bi lahko ostala v Evropi in tako je žena poslala prošnje za službo na vse mogoče ameriške šole. Na žalost so ji večinoma povedali, da je prestara, a se nama je vseeno ponudila priložnost na Finskem, v Helsinkih. Šlo je za enolo-
etno pogodbo, zato sva tam ostala eno leto, več pa si nisva želela, ker je bilo premrzlo. Želela sva si nazaj v Slovenijo, ampak potrebovala sva papirje.
Žena je dokaj hitro dobila francosko stalno prebivališče, nato sem po dobrem letu in pol, stalno prebivališče v Sloveniji dobil tudi jaz, zahvaljujoč mojim slovenskim koreninam.
-	Ustvarjate kaj?
-	Kot kipar, vsekakor. Da le dobim prostor za atelje, se takoj vrnem h kiparstvu in zdaj, ko sem upokojen, bom tudi vse, kar bom ustvaril v Sloveniji, zapustil moji novi, stari domovini.
ZDA vrnile Dež
Edward Trobec je skulpturo iz brona, visoko dobrega pol metra (foto desno zgoraj) poimenoval Dež, na ameriški ambasadi v Ljubljani pa so jo vzeli kot izposojen okrasni predmet ambasade. Toda, ob odhodu ambasadorja Musomellija je z njim odpotoval tudi dež. Edtvard je seveda opozoril na to in pred dnevi je skulpturo, z opravičilom vred, dobil nazaj.
Prijatelju, ljubimcu in tovarišu Emsotu Šabiču
Nisem si mislil, da bom moral kdaj napisati nekrolog za Emsota. Pa čeprav je bil na svojo smrt mnogo bolj pripravljen od nas. Večkrat sva se zajebava-la, da bom verjetno umrl pred njim in da bo on spisal moj nekrolog. A se mi postavlja vprašanje kdo koga tukaj piše. Nedvomno jaz njega... a tudi on mene, saj je z njim umrl tudi kos mene, kos njega pa še naprej živi, piše in govori.
Emso je prijatelj in ljubimec, eden od začetnih članov kolektiva Alternativa obstaja, predsednik društva HUM na Fakulteti za humanistične študije, član kolektiva Colleguim Artuim in del kolektiva Akademsko gibanje Valerija, ki je sodelovalo pri opozarjanju na neolibera-lizacijo in razkroj Univerze na Primorskem ter tamkajšnjo politično čistko profesorjev/ic in asistentov/k. Čeprav ga je v zadnjih letih zdravstveno stanje prisililo, da se manj pojavlja na terenu, je njegovo stanovanje ostajalo središče našega alternativnega političnega življenja in druženja. Kljub težavam je nedavno zbral moči in organiziral ter koordiniral okroglo mizo na temo hendikepa in izkoriščanja (invalidne) delovne sile v novem zasedenem koprskem skvotu Ustvarjalna platforma Inde. Bil je velik zagovornik avtonomije in s svojim življenjem in izbirami je to v praksi dokazoval. Emso je bil teorija in praksa na enem mestu, bil je inspiracija in sila možnega in nemožnega. Imel je centrifugalno moč združevanja. Okoli njegove osi so se vrtela naša družabna in intelektualna življenja. Povezoval nas je in vedel da to počne, saj je neizmerno ljubil ljudi. V soboto, ko smo si med sabo javili, da je umrl, smo se takoj zbrali v njegovem stanovanju in ko so njegovo telo okoli devete zvečer odnesli iz stanovanja, smo zaslišali Hammonde s koncerta v soseščini. Kakšen »tajming«!
Živeti brez Emsota bo težko in na to se resnično ne moreš navaditi. Za sabo je pustil praznino, ki je nihče ne bo mogel zapolniti, niti spomini. Živeti brez Emsota se bomo morali naučiti. S tem kar nam je vsa ta leta dajal, bomo morali ponovno iznajti in osmisliti svoja življenja. Težko bo, a pomirja me dejstvo, da je toliko živega pustil za sabo, da bo tudi tisto, kar je trenutno nemožno, nekega dne postalo možno. A ne bo prišlo samo. Delati bo treba in Emso nam kaže pot.	Tomaž
Predzadnja
IZOLANI SMO GLAVNI
Vsake toliko nas preseneti kakšen podatek o nas Izolanih. Tako smo v dnevnikovem Objektivu lahko prebrali, da po obravnavanih kaznivih dejanjih s področja prepovedanih drog vodi Ljubljana, kjer so obravnavali 2073 sumov kaznivih dejanj, povezanih z drogami, toda, po številu obravnavanih sumov kaznivih dejanj s področja drog na 10.000 prebivalcev med letoma 2008 in 2013 je na prvem mestu upravna enota Izola s skoraj 30 primeri letno. Izoli na tej lestvici sledijo Kranj (20 obravnavanih dejanj na 10.000 prebivalcev), Koper (18), Nova Gorica (17), Ljutomer (14) in Žalec (14).
PARKIRAL V JARKU
Strma cesta iz Kort proti Šmarjam ter neprevidnost sta bila usodna za domačina, ki je svoje vozilo parkiral na strehi v jarku. Ob prihodu policistov na kraj registrskih tablic ni bilo na vozilu, je pa voznik pustil vse dokumente. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
OSTAL BREZ VERIŽICE Dijak iz ene od šol se je zglasil na policijski postaji ter naznanil, da so mu v garderobi iz žepa ukradli srebrno verižico.
KRIČAL NA BRATA IN POLICISTE
Iz Župančičeve ulice je poklical Izo-lan in povedal, da ima težave z bratom. Ob prihodu policistov na kraj je kršitelj žalil brata in policiste, zato mu je bil izdan plačilni nalog.
KURIL NA TERASI
Iz enega od gostinskih lokalov so obvestili policiste, da je dve noči zapored neznanec kuril na terasi pred lokalom. Neznani kurjač je lastniku poškodoval keramiko na tleh terase. Policisti še poizvedujejo za neznancem.
SKORAJ TREZEN
Ob 23.11 so imeli izolski policisti v postopku 52-letnega državljana Srbije. Opravil je preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,02 mg/l. Policisti so mu odredili pridržanje. ZVITA PLOČEVINA
V	petek je na cesti med Šaredom in Kortami mlada voznica s svojim vozilom zapeljala s ceste in trčila v jarek. V nesreči sta se voznica in njen sopotnik lažje poškodovala. Zaradi neprilagojene hitrosti so ji policisti izdali plačilni nalog.
ZA BRATOM Z NOŽI
V	soboto je prišlo do prepira med bratoma. Pri tem je eden v užaljenosti in jezi pograbil nože in se pognal v lov za drugim. V obračun so se vmešali policisti ki so napadalca vklenili in odpeljali na policijsko postalo, kjer ga je pregledal zdravnik in mu odredil zdravljenje. Ker oškodovanec ni hotel podati predloga za pregon proti svojemu bratu, je bil kršitelju izdan plačilni nalog za storjene prekrške.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
NAJAMEMO
-	Slikar srednjih let, samski, urejen, iščem garsonjero ali majhno bivalno enoto v Izoli za daljše obdobje. Tel. 041 231 890
-	Najamem obdelovalno zemljišče, do 400m2 v bljižini okolice Izole, za daljše obdobje 031 532 701
-	Družina s tremi majhnimi otroci išče primerno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 040 204 622
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
ODDAMO
-	Oddam opremljeno enoinpolsobno stanovanje v starem mestnem jedru Izole. Stanovanje je opremljeno, klima. tel 041 406 830
-	Enosobno stanovanje (soba, kuhinja, veža in kopalnica) oddamo v najem. Oglasite se na 041 613 299.
-	Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150
-	Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
-	Ugodno prodam čoln s kabino (pa-sara) Kvarnerplastika 4,99m z zunanjim motorjem Jamaha 9.9. Dodatna oprema: krmilo, baldahin, zaščitna cerada...Plovno dovoljenje do avgusta 2017. Čoln ima komunalni privez v Izoli. Tel: 031 323 243
-	Prodam osebni avto Citroen ZX karavan, registriran do 17. 12. 2015. Cena 1.000 Eur. Tel.: 031 847 394
-	Podarim 3 delno sedežno garnituro in kopalniško omarico z umivalnikom. Pokliči 041 613 299.
-	Rabljeno sedežno garnituro podarim. Oglasite se na 041 613 299.
-	Prodam oljčni nasad (70 oljk starih 12 let) v zaledju Izole (Pivol). Tel.: 031 764 316



Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče, nono in pranono
DINO DODIČ
(1935 - 2015) iz Izole.
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje kot tudi za darovano cvetje ter sveče. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Dragemu očetu, nonotu in pranonotu
ALBINU ROŽNIKU
ob 3. obletnici v spomin
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot.
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni.
Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
Hčerki Vida in Albina z družinama, vnuki, pravnuki in vsi, ki so ga imeli radi.
Izola, februar 2015
Urbana oprema pa čaka
Komunalcem ni kaj očitati, če je le mogoče hitro popravijo, kar se popraviti da, toda očitno vse ni v njihovi pristojnosti.
Razmetane, premaknjene in poškodovane klopi iz projekta Urbane prenove so še vedno tam, kjer jih je premaknilo morje in z vso tisto rjo se zdi, kot da so tam še iz časa druge svetovne vojne.
Nič bolje se ne godi urbano prenovljenemu voltu na Velikem trgu, kjer so žarnice utripale vsaj deset dni, tako da je bilo ponoči tam kot v Gavioliju, v torek pa je nekdo le izklopil elektriko. Morda je to storila celo burja, ki je odprla večjega od dveh železnih panojev in odkrila električno omarico za njim.
V imenu našega sodelavca, ki ga bralci poznajo po imenu Uko con bučo, smo dolžni tudi opravičilo delavcem dveh topolov, ki so poskrbeli za odprti jašek na njihovi plaži še preden je izšel Mandrač, tako da ob izidu nevarne luknje ni bilo več. Sicer pa bralce še naprej pozivamo, naj nas obveščajo o zanimivih dogodkih v njihovi neposredni okolici, na voljo je naš elektronski naslov: uredništvo® mandrac.si ali sms oziroma WhatsApp na 040 211 434.
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 C
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
V	nedeljo, 1. marca, bo Izola gostila že drugo kolesarsko dirko poimenovano Adria Bike Shovv. Gre za prvo cestno dirko sezone v sezoni, zato je udeležba izvrstna, na fotogrtafiji pa je prizor iz lanske dirke.
V	jadralnem klubu Burja pa bo Vasilij Žbogar krstil novo jadrnico razreda finn, ki naj bi bila narejena po meri, saj je prilagojena njegovemu načinu jadranja. Testiranja jadrnice bo Vasili opravil v Valenciji.
Diskont Delamaris Izola
NA NOVI LOKACIJI, ULICA OB STOLPU 7 (sončno nabrežje).
VABI
V TOREK, 3. MARCA 2015, OB 10. URI, NA OTVORITEV IN DEGUSTACIJO.
1BARN1CA
UTAR
PESCHER1A
F1SH
MARKET
/4} Ribarnica Rutar v soboto dne, 28.02.2015 ob 10:00 N, vljudno vabi vse Izolanke in Izolane k odpiranju nove } prenovljene ribarnice na trgu Etbina Kristana.
4 /	Predstavili se bomo z družinskim podjetjem ob
/	degustaciji vin, bakalaja in zvokih harmonike.
jL	Kot se za ribarnico spodobi, ne bo manjkalo
j	pestre ponudbe sveže in zmrznjene ribe in
raznih delikatesnih specialitet. Vabljeni!