JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKIH DOKUMENTOV
Javna razprava o osnutkih dokumentov X. kongresa ZSIVIS je sestavni del predkongresnih aktivnosti miadih v vseh oblikah njihovega organiziranega delovanja. Omogoča neposredno izražanje avtentičnih in-teresov mladih, njih soočanje, usklajevanje in oblikovanje predlogov ter stališč. Z javno razpravo želimo doseči samoupravni in politični dogovor najširših množic mladih, organiziranih v ZSMS, o nadaljnjih usmeritvah in akcijah pri poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov, graditvi samoupravne sociali-stične družbe in samonpravnega družbenega sistema na temelju delegatskih odnosov. Posebno pozomost velja pri tem posvečati kritični oceni idejnopolitičnega stanja med mladimi v luei smemic in sklepov IX. kongresa, oceni delovanja mladih v konkretnih sredinah med obema kongresoma in doseženim uspehom v temu obdobju. V razpravah se mora odraziti stopnja uveljavljanja interesov mladih v procesih demokratič-nega samoupravnega odločanja, delež mladih pri graditvi socialistične zavesti in njihov konkretni prispe-vek k hitrejšemu in enakomemejšemu razvoju družbe v celoti.
Osnovne organizacije obrav-navajo na programsko-volilnih sejah oziroma na posebnih štu-dijskih sejah osnutke dokumen-
tov za X. kongres ZSMS z vidika njihove konkretne aktivnosti med obema kongresoma ter oblikujejo pripombe, dopolnila
in predloge. Občinska konfe-renca ZSMS Ljubljana-Moste-Polje pa podrobneje obravnava socialno-ekonomski        položaj
mhidih delavcev in \ to vključuje usmcrjeno izobriiževiinje. zapo-slovanje in položaj delavcev iz drugih republik, pa tudi MPPČ ter LO in DS (vključe\anje \ te-ritorialno obrambo).
Naj otnenimo razpravo o osnutkih kongresnega gradiva \ OO ZSMS Pionir. Gradivo X. kongresa ZSMS je bilo v razpravi 35 dni po gradhiščih in stano-vanjskih blokih. Da hi razprava nemoteno potekala. je predsed-stvo zadolžilo vse mladince, da gradivo predelujejo po skupi-nah. Mladinci so se aktivno vključevali v razpravo. Sezna-njeni so z osnutkom statuta ZSMS, ki ga bodo delegati spre-jeli na kongresu. Pripomnili pa so npr., da v kongresnem gradivu nista omenjena stanovanjska po-litika in vključevanje ter delova-nje mladih iz drugih republik v SRS. Ekonomski polet gospo-darstva v naši republiki je na-mreč tolikšen, da ni več moč kriti potreh po delavcih iz vrst sloven-skega prebivalstva in smo zato v vse vcčji meri vezani na doselje-vanje delavcev iz drugih repu-blik. Razpoložljivi podatki kaže-jo, da je 4S c/r delavcev iz drugih republik. In ti se ne nameravajo več vrniti v svoje republike. Vedo pa, da je v zgornjem po-datku precej mladih delavcev, ki nimaio rešenesa stanovanisketni
problema. Delavci stanujejo v improviziranih barakah, vlažnih prostorih in — največ — v pod-najemniških sobah. Vse preveč delovnih organizacij pa ne ure-sničuje politike zaposlovanja v SRS, s čimer povzročajo velike socialne probleme. Pri zaposlo-vanju delavcev ne spoštujejo družbenega dogovora o mini-malnih standardih za življenjske in kulturne potrebe. ki so ga fe-bruarja 197(> sklenile zveza sin-dikatov Slovenije, zveza skupno-sti za zaposlovanje SRS, gospo-darska zbornica Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slove-nije.
Mladi delavci menijo, da velja povsod podpirati solidamostno gradnjo stanovanj. S to in s po-dobnimi akcijami bodo zginila barakarska naselja v naši repu-bliki. Delavci iz drugih republik so v poprečju mladi Ijudje, pod 25 let staroti jih je kar 70 % vseh delavccv.
»Priče smo, da vsi mladi de-lavci niso vključeni v kulturno in polilično življenjc. Marsikdaj sli-šimo kritiene misli o družbeno-politični in samoupravni nezain-teresiranosti teh delavcev.
Pogosto slišimo tudi pripombe o pomanjkanju interesa za sprejema-nje informacij o dohodkih v delovni organizaciji ali zunaj nje ali pa, da so njihova stališča različna od njihovih
dejanj in podobno. Takšne in po-dobne posplošitve zavračamo za ve-liko večino delavcev iz drugih repu-blik. Podatki kažejo, da delavci iz drugih republik ne prepuščajo reše-vanja ključnih problemov drugim delavcem. Kot člani ZSMS menimo, da moramo v naslednjem obdobju posvetiti več pozornosti izobraževa-nju (tečaji, seminarji, politične šole) delavcev iz drugih republik, pravoča-sno jih moramo vključevati tudi v kulturno življenje. Vsakemu delavcu moramo posredovati čimveč infor-macij o centru, v katerem se lahko šola, oziroma o vseh družbenopoli-tičnih organizacijah, ki delujejo v de-lovni organizaciji in krajevni skup-nosti,« so menili mladinci OO ZSMS Pionir.
V.M.