SM Leto IX - Štev. 4 (196) ČEDAD, 28. februarja 1982 UREDNIŠTVO in UPRAVA Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Čedad - Via B. De Rubeis 20 i Tel. (0432) 731190 Izdaja m-—ZTT Poštni predal Čedad štev. 92 ' ' Casella postale Cividale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad Krščanska demokracija vložila zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine BENEČANSKI KULTURNI DNEVI SO SE ZA LETOS KONČALI Krščanska demokracija je predložila v poslanski zbornici in v senatu zakonski predlog z naslovom «Zaščita in ovrednotenje etničnih in kulturnih značilnosti slovenske jezikovne skupine v Furlaniji -julijski krajini. Kot je v posebnem članku za Primcrski dnevnik zapisal avtor osnutka poslanec Pier Giorgio Bressani, zadeva zakonski predlog KD «vse slovenske etnične skupnosti, ki živijo v Furlaniji - Julijski krajini, in se sestoji iz organskega sklopa določil, ki obravnava temeljne aspekte vsakega zaščitnega režima: to so tisti, ki zagotavljajo zaščite in spodbujajo ovrednotenje kulturnih in jezikovnih značilnosti skupnosti». Ko poudarja, da se je Krščanska demokracija sklicevala na ta načela vse od prvega člena osnutka, pravi posl. Bressani, da raje ne uporablja izraza «globalna zaščita» «zaradi določene dvoumnosti, ki jo je ščasom pridobil». In nadaljuje: «Povejmo rajši jasno, da v okviru formulacije, ki naj zajamči vsem Slovencem enake pravice, ne gre pozabiti na različne razmere, ki jih je mogoče ugotavljati med prebivalstvi, ki imajo sicer skupen etnični izvor». Zakonski predlog KD upošteva različne stvarnosti, ki so se razvile v različnih zgodovinskih in političnih razmerah, zaradi tega naglaša voljo posameznikov in skupnosti pri reševanju vprašanja pripadnosti manjšini. «S tem ne mislimo, da je treba povezovati zaščitne ukrepe s kako obliko etničnega preštevanja, čeprav ni mogoče prezreti vprašanja številčne konsistence, ki jo mora manjšina dosegati v določenem ozemeljskem okrožju, da more uživati določila zakona». Glede kulturnih ustanov in predvsem šole, KD poudarja, da imajo le-te odločilni pomen za ohranitev in ovrednotenje jezikovnega premoženja skupnosti. Zato je potrebna okrepitev obstoječih struktur, kjer te so, ne zdi se pa opor-tuno preprosto razširjati šolski ustroj s slovenskim učnim jezikom na druga področja. Zato se KD zavzema predvsem za drugačna sredstva, na primer za «organski program didaktične eksperi-mentacije». Na koncu se posl. Bressani v svojem prispevku dotika še nujnosti, da vlada začne s sistematično akcijo, ki naj privede do «ponovne fizične združitve» skupnosti in do splošnega razvoja področij, kjer skupnost živi. KD je prepričana, da se teh vprašanj ne da rešiti po zakonodajni poti, ampak da je to cilj, «ki ga je treba zasledovati s splošno politično usmeritvijo, razčlenjeno na različnih ravneh oblasti». PRESENTATA LA PROPOSTA DC PER LA TUTELA DEGLI SLOVENI La Democrazia cristiana ha presentato alla Camera e al Senato la proposta di legge «Tutela e valorizzazione delle caratteristiche etniche e culturali del gruppo linguistico sloveno nel Friuli-Venezia Giulia». La proposta della DC, ha scritto l’on. Bressani in un articolo illustrativo, «interessa tutte le comunità etniche slovene nel Friuli-Venezia Giulia e consiste in un insieme organico di disposizioni, tale da toccare gli a-spetti fondamentali di ogni regime di protezione: sono quelli che assicurano la salvaguardia e promuovono la valorizzazione delle caratteristiche culturali e linguistiche del gruppo». Dopo aver sottolineato che a questi principi la DC ha inteso richiamarsi fin dal primo articolo, l’on. Bressani afferma di non voler usare la dizione di «tutela globale» per «una certa ambiguità di significati di cui il termine si è andato caricando». La DC preferisce dire «con chiarezza che, nell’ambito di una formulazione che garantisca a tutti gli sloveni gli stessi diritti, non va ignorata la diversità di situazioni che si possono riscontrare in popolazioni che pure hanno una comune origine storica». La proposta di legge della DC tiene presenti le diverse realtà che si sono andate formando seguendo separate vicende storico politiche e dà rilievo, di conseguenza, alla volontà dei singoli e delle comunità nella soluzione del problema dell’apparten-za, o meno, alla minoranza. Non si ritiene inoltre che «l’applicazione delle misure di tutela sia da collegare a forme di censimento etnico, anche se non può essere ignorato il problema della consistenza numerioa che deve raggiungere la minoranza, in un data circoscri- zione territoriale, perchè possa fruire della legge». Per quanto riguarda le i-stituzioni culturali, e in primo luogo la scuola, afferma la DC, esse hanno un’importanza decisiva per la conservazione e la valorizzazione del patrimonio linguistico. Questi obietivi si intendono realizzare con un potenziamento delle strutture già esistenti, la dove sussistono, mentre non si ritiene utile una estensione pura e semplice ad altre zone dell’ordinamento della scuola con lingua d’insegnamento slovena, preferendo strumenti di tipo diverso come, ad esempio, un programma organico di sperimentazione didattica. L’ ultima considerazione riguarda la necessaria azione sistematica del governo che porti alla «ricomposizione fisica» della comunità etnica e lo sviluppo dei territori su cui è insediata. La DC è convinta che a ciò non si possa provvedere con alcune norme di legge, siano esse dello Stato o della Regione, ma che questo rappresenti piuttosto un obiettivo, «da perseguire con un indirizzo politico complessivo ed articolato sui diversi livelli di governo». Giuristi a convegno per la tutela degli Sloveni L’ISGRE (Istituto studi giuridici regionale) ha indetto per il 13 marzo p.v. un convegno sulla situazione giuridica della minoranza slovena nella nostra regione. Al convegno, che si terrà a Gorizia, sono invitati enti locali, comunità, provincie e regione, nonché le associazioni ed organizzazioni socio-culturali ed economiche di Gorizia, Udine e Trieste. L'importante istituto, che si avvale della collaborazione di importanti studiosi a livello nazionale e regionale (basti citare Bartole, Pizzorusso e l’on. Bressani, presentatore del progetto di legge della DC per la tutela della minoranza slovena) promuove questo convegno nel momento più opportuno per un ampio ed approfondito esame della questione slovena. Deveti ciklus Benečanskih kulturnih dnevov je sklenila okrogla miza o predlogih za zaščito manjšin, katere so se udeležili poslanca Fortuna in Baracetti ter strokovnjaka Pizzorusso in Petrič. Sklepno srečanje je bilo torej pomembno zaradi samih predavateljev, zaradi nadvse številnega občinstva, pa tudi zato, ker je sovpadlo z izredno pomembnim novim dogodkom, to je s predstavitvijo demokristjanskega zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Ciklus se je pričel 8. januarja in že tedaj je bila za nami enotna resolucija parlamenta glede zaščite slovenske manjšine. Tudi to je bil razlog, da se je zanimanje osredotočilo predvsem na domačo problematiko, kar se je pokazalo tudi v rastočem zanimanju za srečanja. Tedenski presledek med predavanji je bil deležen nekaterih kritik. Vendar mislimo, da je bilo prav, zahtevati od zainteresiranih ta znaten napor kot odgovor na našo voljo, da posredujemo skupnosti tako pomembno, široko in kulturno relevantno problematiko. Naši gostje so bili tokrat predstavniki posameznih manjšin na področju Alp in Jadrana: Italijan Fusilli iz Kopra, ravnatelj italijanske gimnazije v Kopru in pod predsednik Unije Italijanov Istre in Reke, Ladinec Willeit iz Bočna, predsednik tamkajšnje ladinske skupnosti, furlanski pesnik Zanier, koroški Slovenec Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca, Madžar Hajos, predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL, tržaški Slovenec Race, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze ( ki je moral nadomestiti dr. šiškoviča, ki je preminil dan prej, ko bi bil moral predavati pri nas, in ki smo se ga tisti večer kratko spomnili) ter Maurizio Namor, predsednik Mladinskega odbora SKGZ za Videmsko pokrajino. Na začetnem predavanju in na sklepni okrogli mizi je prinesel svoj pozdrav tudi župan špetrske občine prof. Marinig. Zahvaljujemo se vsem predavateljem in se obvezujemo, da čimprej izdamo zanimivo gradivo, ki je bilo pripravljeno za naša srečanja. Zavedajoč se pomembne funkcije, ki jo ima kultura v sodobni družbi, pa želimo proučiti najboljše možnosti, da se ta naša pobuda, ki bo prihodnje leto doživela že deseto izdajo, ohrani živa in dejavna. Študijski center Nediža Slovenski raziskovalni inštitut CONCLUSO IL IX CICLO DEI BENEČANSKI KULTURNI DNEVI Il IX ciclo dei «Benecanski kulturni dnevi» si è concluso con la tavola rotonda sulle proposte per la tutela delle minoranze con la partecipazione dei deputati Fortuna e Baracetti e degli esperti Pizzorusso e Petrič. Si è trattato di una chiusura importante per il nome dei relatori, per la partecipazione e perchè concomitante con il fatto nuovo, di estre- ma importanza, della presentazione da parte della DC di un progetto di legge per la tuteia aeiia minoranza slovena. Già il ciclo, apertosi l'8 gennaio, aveva aire spabe il voto unitario di dicemore del Parlamento italiano per una legge per gli sloveni. Uuesto ha evidentemente concentrato l'attenzione sui fatti «di casa», per cui l'interesse per gli incontri è stato in crescendo. Il ritmo settimanale ha suscitato alcuni rilievi critici. Pensiamo tuttavìa che sia stato giusto chiedere questo grosso impegno agli interessati in risposta alla nostra volontà di offrire a tutta la comunità quanto di meglio sia possibile per ampiezza di temi e per livello di interventi in campo culturale. Sono stati nostri ospiti rappresentanti delle varie minoranze dell'area alpina adriatica che desideriamo ringraziare, con l’impegno di pubblicare i materiali prodotti, e, consci deU’importante funzione della cultura nella società moderna, ci proponiamo di studiare i modi migliori per mantenere viva la nostra iniziativa che, l'anno prossimo, sarà alla sua decima edizione. Il Centro studi Nediža S. Pietro al Natisone Slori Cividale MEDNARODNI DAN ŽENSK GIORNATA INTERNAZIONALE DELLA DONNA 7. MARCA - ŠPETER 8. MARCA - LIESA ob 15.30 - občinska dvorana ob 20.30 - telovadnica - ŽENE ZBORA «REČAN» - ŽENE ZBORA «REČAN» • CANZONIERE Dl AIELLO - PREDSTAVA - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA BENEŠKEGA GLEDALIŠČA GABRIELLE PECCHIA «OH LJUDJE, PUJTA TLE...» «FACCIE, VOLTI E VISI» - PESMI SILVANE PALETTI Zveza beneških žen Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Se o prireditvi v Reziji IZIAIIE 0 PREDLOGU KD Te dni je prišla novica, da je Krščanska demokracija vložila v poslanski zbornici in v senatu svoj zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine. Besedilo zakona ni še znano in bomo o njem poročali, ko bo objavljeno, v tej številki pa objavljamo nekatere izjave v zvezi s tem pomembnim dogodkom. Problem globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti je v zadnjem času vse bolj aktualen. Z vseh prireditev sezgrinjajo v Rim telegrami, ki pozivajo k nujni obravnavi vloženih zakonskih osnutkov. Tako so poslali telegrame predsedniku republike Per-tiniju, predsedniku vlade Spadoliniju, predsedniku senata Fanfaniju in predsedniku senatne komisije za ustavna vprašanja Murmuri udeleženci Benečanskih kulturnih dnevov v Špetru in Mladinski odbor SKGZ za Videmsko pokrajino. * * * Udeleženci IX. ciklusa benečanskih kulturnih dnevovob priložnosti petega predavanja, namenjenega slovenski manjšini v Italiji, zahtevajo takojšen začetek razprave in odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji brez diskriminacij glede na pokrajino, v kateri živijo. I partecipanti al IX ciclo di conferenze «Benečanski kulturni dnevi» «Incontri culturali della Slavia italiana» di San Pietro al Natisone, in occasione della quinta lezione dedicata ai problemi della minoranza slovena in Italia, sollecitano una urgente discussione ed approvazione di una legge di tutela globale degli Sloveni, senza discriminazioni e divisioni per Provincie. Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Videmske pokrajine poziva k nujni obravnavi in sprejetju zakona za globalno zaščito Slovencev brez diskriminacij in razlik med pokrajinami. II Comitato giovanile dell’Unione economico culturale slovena della Provincia di Udine sollecita una urgente discussione ed approvazione di una legge di tutela globale degli Sloveni senza discriminazioni e divisioni per Provincie. FABIO BONINI Non ho avuto ancora l’opportunità di leggere il testo della proposta di legge interessante la tutela della minoranza slovena in Italia presentata repentemente dalla Democrazia Cristiana. Sottomano ho solo Intervista dell’on. Bressani principale estensore della stessa. Prescindendo dai contenuti la proposta di legge in sè ha portata storica. Per la Slavia poi sarà traumatizzante. Un’era è finita dal momento che anche il partito di maggioranza relativa ha dovuto fare i conti con la realtà. Senza dubbio chi rimane con i piedi per aria sono quei dirigenti locali che per decenni si sono allineati su posizioni insostenibili. Il solo fatto che questa proposta di legge esista ha rilevante importanza, sui contenuti e sulla sua applicazione vedremo. C’è fiducia nelle profferte di buona vo-volontà, ma non si deve dimenticare che, specie in questo campo, nessuno regala niente. Un passo fonda-mentale è fatto, ora rimarrà da fare il resto. Non ci si deve scoraggiare, molte cose sono cambiate. A cominciare dalla solidarietà di decine di milioni di italiani (come dimostrato nella seduta del Parlamento del 22 dicembre dove tutti, meno il Movimento Sociale, hanno auspicato una soluzione rapida e soddisfacente dei problemi della minoranza) e per finire con quella di centinaia di milioni di europei. Forse è arrivato il momento di mettere le mummie nell’armadio e meditare. PAOLO PETRICIG Concordo sull'importanza del fatto che la DC abbia deciso di formulare e presentare alla Camera e al Senato un progetto di legge per la tutela della minoranza slovena. Questo favorisce l’attivazione della discussione in parlamento anche in assenza di un disegno di legge del governo. E’ quindi doveroso riconoscere che la DC ha compiuto un primo passo per assolvere ai suoi doveri nei riguardi della costituzione, dei trattati internazionali e nei riguardi della minoranza slovena. Doveri che del resto si sono resi improrogabili dall’iniziativa politica della minoranza e dalle sue buone ragioni portate avanti con una battaglia lunga, coerente e decisa, ma sempre ispirata alla correttezza democratica. D’ora in avanti si va dunque alla fase propositiva e su questo terreno ci attendono forse nuove difficoltà. Prima di tutto c’è il pericolo del rinvio o addirittura dell'insabbiamento e, di conseguenza, di una fase di gestazione esasperante ed inconcludente. Quindi c’è il pericolo (che riguarda più di tutto gli sloveni della provincia di Udine) che si tenti di privare la minoranza slovena dell’elemento fondamentale che è stato alla base della sua lotta: quello di uno strumento legislativo unitario, accessibile in pari grado ad ogni membro della comunità slovena, sia pure nel rispetto delle opzioni soggettive. Chi produce iniziative attive e consolidate per la valorizzazione della cultura locale, comprende più di ogni altro come proprio la Slavia friulana abbia maggiore bisogno di recuperare il tempo perduto attraverso il massimo delle opportunità culturali, scolastiche ed economiche che debbono essere garantite per il suo pieno sviluppo. FERRUCCIO CLAVORA Non avendo ancora letto il testo del disegno di legge, ritengo che l’unica valutazione seria sia quella di esprimersi sul fatto stesso della iniziativa democristiana. E’ indubbiamente un fatto molto positivo che nella Democrazia Cristiana sia prevalsa la linea dell’impegno sulla questione slovena. Si tratta ora di tentare di incidere sulla qualità della tutela e questo prima che inizi l'iter parlamentare delle varie proposte. Così come è stato importante il ruolo dei cattolici democratici sloveni sulla decisione della D.C. di presentare un proprio disegno di legge, ritengo che ora più che mai i cattolici democratici sloveni siano essenziali allo sviluppo di un serio confronto sui contenuti della legge. Abbiamo ottenuto due co se estremamente importanti: il riconoscimento formale dell’esistenza delle minoranze in Provincia di Udine e la garanzia che a tutti gli sloveni vanno garantiti gli stessi diritti. Ora dobbiamo operare per ottenere una legge che risponda alle reali esigenze della Comunità slovena della Provincia di Udine e che sia concretamente utilizzabile dal maggior numero possibile di cittadini. Ritengo che le posizioni espresse dal circolo culturale STUDENCI in occasione del Convegno Nazionale della Lega Democratica, svoltosi a Udine Tanno scorso ed ampiamente pubblicizzate ed il pro-memoria presentato alla D.C. prima del suo XXVIII Congresso Provinciale rappresentino una solida base per l'avvio della discussione. VILJEM ČERNO La notizia della presentazione al Parlamento della Repubblica di una proposta di legge per gli Sloveni in Italia da parte della DC, ad opera del primo firmatario lo stesso segretario nazionale on. Flaminio Piccoli, è da ritenersi un fatto positivo, atteso e necessario per giungere ad una legge statale definitiva che stabilisca globalmente strumenti di tutela per la comunità nazionale slovena. Gli Sloveni della Provincia di Udine possono sperare che la proposta suggerisca soluzioni di avanzamento e di progresso culturale della loro comunità con il riconoscimento e il godimento dei diritti inalienabili e naturali, e soprattutto con il superamento delle posizioni che all’oggi sono volte a diversificarli tra loro stessi in minoranza nazionale slovena da un lato a Gorizia e a Trieste e in gruppo etni-co-linguistico sloveno a Udine. Simili posizioni, che richiedono la riconversione delle intelligenze, favorisco no quanto non mai quegli elementi che non hanno aiutato a costruire cultura, non certo quella di più ampio respiro, quindi non giovano a liberare il nostro stato sociale da isolamento e da emarginazione, ma ampliano la dequalificazione dell'ambiente socio-culturale che non è riconosciuto nemmeno nella sua identità. Tali traduzioni politiche, fatte più da notai di una realtà condizionata che da valorizzatori di beni umani, accordano pertanto privilegi a quei circoli che tendono lasciare inalterate le condizioni di arretratezza, piuttosto che giovare al riappropriarsi di un patrimonio di energie che la comunità slovena del Friuli mantiene. Se d’altra parte la DC è un partito di coraggiose riforme e di prospettive di rinnovamento sociale nella direzione di risolvere i problemi della nostra comunità umana, per sua vocazione non può essere che tesa ad accordare preferenze agli «ultimi», agli esclusi, ai «differenziati» per lingua e cultura slovena, quindi è impegnata a stare dalla parte dei diritti dell'uomo, e a concretare i valori cristiani con spirito di servizio nella realtà politica , Ecco che nella ricerca di giustizia la DC non può suddividere nè sminuzzare la tutela degli Sloveni in categorie, perchè ne deriverebbe un danno al gruppo più debole e di più modesto peso politico rinnegando la sua stessa identità storica e i suoi principi. Di conseguenza il partito della DC non può che sviluppare l’orizzonte ideale dei suoi valori che non differenziano nè lingua nè dialetto sloveni, perchè alla pari umani strumenti linguistici dell’esperienza quotidiana, bensì utilizzerà tutte le sue migliori energie per favorire e sostenere la voce politica della creatività e della identificazione storicoscientifica e culturale degli Sloveni del Friuli e della Regione Friuli - Venezia Giulia. MARINO QUALIZZA Dobbiamo rallegrarci della presentazione di questo progetto di legge da parte della DC, perchè finalmente anche questo partito ha riconosciuto come costituzionalmente e giuridicalmente fondati i diritti della nostra popolazione; intendo dire della popolazione slovena della provincia di Udine. La soddisfazione deve essere tanto più grande, se pensiamo alle difficoltà incontrate, anche nel recente passato, solo nell'affrontare la questione di una minoranza slovena nella provincia di Udine. Probabilmente, quando co nosceremo nei dettagli la proposta di legge, non tutto ci soddisferà in essa. Io penso però che si tratta già di un grande passo. Un altro lo deve fare la nostra popolazione, maturando la sua crescita civile, culturale e politica, sulla base di quanto prevede e prevederà la legge di tutela . Se la nostra popolazione diventerà soggetto attivo della tutela, allora noi avremo raggiunto l’obiettivo: saremo cittadini pienamente consapevoli e in tutto uguali agli altri. Questa è la linea del progresso civile, sociale e politico e, in definitiva, compiutamente umano. Po izidu prejšnje številke smo dobili v uredništvo dopis Anne Marie Di Lenardo iz Rezije, ki govori o prireditvi «Rezija ma, ti si makoj ma». Ker smo poročilo o prireditvi že objavili, dopisa ne objavljamo v celoti, ampak povzemamo iz njega samo nekaj o-dlomkov, ki dopolnjujejo tisto, kar smo zapisali zadnjič, predvsem pa dokazujejo, kako je prireditev navdušila Rezijane. ... Di questi tre autori sappiamo che Rino Chinese ha sviluppato circa venti canti, basati sulle tradizioni e sugli accaduti; Silvana Paletti, oltre duecento poesie, alcune allegre altre tristi degli avvenimenti resiani; Renato Quaglia che, oltre a comporre le sue innumerevoli poesie, ha scritto un bellissimo libro... A formare corona a questo spettacolo, non ha mancato l’orchestra da camera della Radio Televisione di Lubiana, magnificamente diretta Dr. Matičetov dal professor Anton Nanut, che ha colpito nella profondità del cuore resiano tutti i presenti per la meravigliosa presentazione della musica resiana e del solista Mile Kos di: Kresna, Zarika in sončika, Vorabijo, sonce mi zakaje; ma in special modo ha colpito: Sveti santi Lau-die a questo seguito non ha Luigi Paletti mancato un saggio di canzoni e ballate resiane; forse anche noi stessi vergognandoci un po’ che non sappiamo e-seguirle. Naturalmente non sono mancati i calorosi applausi che facevano da eco alla serata... ... Sperando che questa indimenticabile serata sia stata di buon auspicio a tutti, ma in particolar modo come sprono ai giovani resiani, affinchè la cultura non muoia, dimostrando che anche a Resia ci possono essere dei bravi poeti, musicisti, ... Gorska skupnost naj prispeva za Mlado briezo Svetovalec Giovanni Batto-cletti (KPI) je naslovil na predsednika gorske skupnosti nadiških dolin pismo, v katerem zahteva, da se na dnevni red prve seje postavi vprašanje milijona lir prispevka študijskemu centru Nediža iz Špetra za delno kritje stroškov letovanja Mlada brieza. Svetovalec se sklicuje na dejstvo, da je gorska skupnost, poleg fondov za razne podpore, postavna v predračun tudi 20 milijonov lir za kulturno, športno in rekreacijsko dejavnost in da gre delovanje Nediže ocenjevati v tern smislu. O tutti figli di Dio .... Kar smo bli majhani, vič krat naša mama nie imiela dost, ki diet če na mizo za vičerjo. Težki cajti so bli: vefskà, mizerja, lakot... la ben nu! Mi otročič ( ka smo viedli od vejskè, samuo naš trebušac smo čul) smo se pa če za mizo hitro vsed-nili an tist, ki je te parvi paršii, je ničku zagrabu te narbuj velik kos pulente (kar je bla), al pa te narbuj velik kos kruha (kar je biu) al kompier. Naša mama (ona, se na vie kuo, nie bla maj lačna) pa nas je kregala: «O tutti figli di Dio o tutti figli del diavolo!...» An vsakemu dala svoj part, tud če je bluo vsakemu malo, de na ostane obedan brez nič. A ja ben nu! Takuo so nas parvadli v takih cajteh. An donas, bi radi videli, de tisti ki miešajo sude (vzamimo našega Kjuka -prešidenta od Nediške gorske skupnosti), bi vsien po no malo pomagal če je inalo sudu an vsien kompanjano pa če jih je puno. Pravin tuole, zak san čula, de za študente od ITA doz Čedada, je Kjuk rad vetegnu von sude za njih študije gor na Matajure (an tuole je dobro). San čula pa, de za naše otročiče, tele domače, ki so bli 25 dni na «Mladi briezi», nie nič dau an nič neče dat. An Kjuku bi bluo za reč: «O tutti figli di Dio, o tutti figli del diavolo!» Posebno če sude na vetiega od svoje gajufe, ma od naše. Mjuta Povasnica KAM GREŠ... "Sentita la relazione del Preside sull'urgenza del provvedimento ; Esaminati i disposti della L.R, n.68 del 1981j considerato ohe si rende necessario, a tutela del patrimonio lingui- atioo-culturale delle oonunità friulana e slovena servite dalla Scuola, istituire dei oorsi di lingua e cultura friulana e slovena aperti alla libera partecipazione degli alunni della Scuola, il Consiglio all'unani» mità dei voti _ ... delibera di delegare il Preside ad inoltrare domanda di contributo all'Amministrazione Provinciale Bulla L*E, 68/1981, per attuare il seguente programmai da svolgersi fra il 1° marzo ed il 31 dicembre 1982 (eooettuati i mesi delle vaoanze estive ed 11 periodo d'esame) per n.26 settimane: -Un corso di lingua e cultura friulana per n.6 ore settimanali (due per le prime, due per le seconde e due per le terze) per un totale di n#156 ore. -Un corso di lingua e cultura slovena per n.4 pre settimanali (due per le prime e seconde e due ore per le terze) per un totale di n. 104 ore, per la cui attuazione si ha il seguente preventivo di spesa: -ore 260 per £15.000.» per docenti £ 3.900.000,- -per acquisto testi, volumi di oonsultazione, materiale audiovisivo £ 2.000,000.« -per spese di segreteria e compensi al personale non dooente £ 1.040.000.= -, r-r ......................... per un totale di lire *•' - £ 6.940.000. =r Di considerare la presente delibera immediatamente eseoutiva. Letto, confermato e sottoscritto. . — —... / / II SEGRETARIO II PRESIDENTE , "a a Letni zbor društva Rečan ŠOLA, Paršla je novica, nam hočejo zapreti «otroški vartac» v Sriednjem. Vsi vemo, de že vič let nam trucajo, da nam bojo zaparli otroški vartac v Sriednjem, vsi vemo, da po naših dolinah je vedno manj otruok, vsi vemo, da leč pravi, da če nie antkaj otruok, šuola muora bit zaparta, an pur nobedan se na gib je, obe-dan na odpre ust za prote-stierat in tisti štieri, ki za tuole se zanimajo, jih gledamo, kot da bi bli nieki ljudje, ki žive naviem kje. In pur hodit v šuolo je na dužnuost vsieh otruok, an vsak ima pravico, da ima narbuojš šuolo an ne previč deleč, da nie samuo an križ, vsi midruz placavamo danke, da nam dežela da tele pravice, an dežela nam jih počaš jemje, an mi mučmo! An kos donas, an kos jutre se poderja vsa naša struktura, in zanjo se pobierajo naši ljudje na druge tuje kraje, takuo se realizira uničevanje naše skupnosti, no malo vsak dan, da na previč boli, da buj lahko prenesemo, in da kar se vsega tuolega zmi-slemo, nas ne bo že vič. Prave j o da je po vsieh bre-zieh takuo, da vsi utiekajo na buojš, pruoti miestu, da niema smisla, da bi ostal, kjer smo, an še ki viem ki ... pravejo, an mi čujemo vsak dan da tek živi v miestu, bi rad se nazaj varnu, de tam se ne more iti napri, de se živi ku tu škatlah, tu strahu, da vsak dan so guorš težave za preživiet, tat je, droga., «ist na spiem v mieru, če na zaklepam vse tri kjučavince, ki sam deu na vrata» sam ču adnega guarit ... in nazaj se na varnejo ... zaki? Ja, nie diela, nie šuol, nie miedha, nie autobuša, nie prestora za hiše zidat, nie poti an takuo napri... vsi žel-mo prit nazaj v mier v našo majhano deželo, pa ki diela-mo, da en dan bi mogli tuole narest? Nič, in vsak od nas gre le napri s svojimi težavami, in muči, in pusti, da nam zaperjajo šuole, uficne, da nam uničuvajo naše strukture, da nas komandirajo takuo, ki oni hočejo, da se realizira tisti stoletni program naše asimilacije, našega uničevanja. Al bomo le napri tuole tar-piel!? Al mislemo iti še dugo po teli pot? Ist mislem, da je čas, da naše življenje se preobarne, da se ložemo v glavo, da muormo nazaj oži-viet, in za tuole narest je kaka vič sam jokat, sam jokat, je kaka vič se sami sebe strašt, je kaka vič mislit z glavo od ljudi, ki nam hočejo samuo škodovat, se muormo tarduo napet an uekat, da nam dajo naše pravice an de jo končajo nam šuole zaperjat!!! Kero pot vzet? Kakuo programirat 7.a prit do rešitve naših problemu? Čul smo dost krat guorit od «globalne zaščite», od nega leča, ki bi nas ohranu, deb oživele naše doline, čul smo tudi, da ne vsi so zatuo, in da puno od nas šele se troštajo, da za rešit doline bi ne smielo bit v njih Slovie-nju. Pa ki viem ist, ki bi muorli bit, nieka čudna sorta, ki niema ne «cinka ne uinka», «ohranit narečje je naš problem» čujemo pravt od nekaterih ljudi. Kako narečje bo brez Benečanu?, nam nieso še poviedal, kier jih na briga nič za Benečane, ampak jih zanima samuo, da teli ljudje bi se na zaviedli, da so Slovien, za k če an dan tuole rata, Benečija zaries oživi, kier bomo vsi tiel le tiste reči, ki potrebujemo za preživiet! In sada nam zaprejo otroški vartac v Sriednjem. V tisti občini je samuo devet otruok, ki bi hodil hlietu v vartac, bi jih korlo petnajst za de ostane odpart, jih ne bo, ki nardmo? Al pustmo, da puode vse napri ku do sada? Kake rešitve? Ka nam porčejo naši «možje»? Do sada še nič, obedan se nie ga-nu, vsak otresa glavo in prave: «Ka se more, leč je leč an tiste družine, ki imajo telih buozih devet otruok, kam jih ložejo, kuo bo ž njim? Naj nam povedo tisti, ki nočejo nobene zaščite, al jih bomo daržal doma? Al jih bomo vozil du Sv. Lenart, no uro poti al pa vič, an duo bo vse tuole plačavu? An duo se bo ču pošjat o-troke, ki imajo tri lieta, na tako vsakdanjo pot? Leč je leč. Pa na videm, zaki an 15. februarja se je delegacija Beneških Slovencev srečala z videmskim provedito-rjem dr. Imbrianijem. Delegacija, ki so jo sestavljali prof. Viljem Černo, don Mario Gariup, prof. don Marino Qualizza in dr. Rihard Ruttar, je šolskemu skrbniku orisala probleme, ki težijo slovensko manjšino na šolskem področju. Še posebej se je govorilo o možnostih uporabe slovenskega jezika v šolah, o velikem osipu v šolah Benečije ter o nujnosti, da se učno osebje sensibilizira za manjšinsko problematiko in spremeni svoj odnos do materinega jezika učencev. Šolski skrbnik dr. Imbriani je poudaril omejitve, ki jih na tem področju postavljajo obstoječi zakoni, in obljubil, da bo zastavil svoj vpliv na učno osebje, da spremeni svoj odnos do problematike. To prvo uradno srečanje z najvišjim vladnim predstavnikom šolske strukture v Videmski pokrajini je bilo brez dvoma pozitivno, saj je načelo problematiko in odprlo dialog na tem področju, kar je lahko začetek politične akcije, da se spremenijo najbolj negativne lastnosti beneških šol. Si è concluso recentemente a Rovigno, in Istria, un seminario di aggiornamento linguistico per gli insegnanti di lingua italiana nelle scuole slovene e croate. La ragione del seminario sta nella scelta operata in Jugoslavia di favorire ed ampliare il bilinguismo nelle zone mistilin-gui. Questa scelta va traducendosi dalle enunciazioni politiche in concrete iniziative nelle scuole. In Croazia undicimila alunni delle varie scuole della maggioranza nei comuni mistilingui studiano l’italiano come «seconda lingua» o come «lingua dell’ambiente sociale» o, infine, come lingua straniera. Tremila sono invece quelli delle scuo- buog otrok gor s Tarbija ne more imiet svojga «vartaca» ku tisti, ki živi du Vidne. Bodita sigurni, da nobedan se na bo ču kriv za vse tuole, vsak se oplakne roke in pogleda v nebo ku človek, ki ne more vič napri, in se na zmisle, da sam Buog je jau «pomaj se, ti bom pomagu», kier, da bi pru tiel bi nam na zaparli nobene šuole, kier so leč za tuole narest, bi bilo zadost mislit na «globalno zaščito» naše manjšine, pa tuole je vrag! Ne ljudje, vrag je na imiet svojih pravic, na imiet svojih slovenskih šuol, na mislit s svojo glavo, na čut, da tale je pot rešienja našega življenja, tele je vrag, in bo tisti vrag, ki če ga na preženemo, nas popeje na smart. Pomislita! Hočemo živiet v mieru, v naši majhani deželi, hočemo imiet nič vič ku naše pravice? Hočemo začet hodit po te pravi pot? Na pustimo nam zapriet «vartac» v Sriednjem, in vprašajmo leče, de nam odprejo telo pot do buojšega življenja. A.C. Lunedì 15 febbraio alle ore tredici, una delegazione della Benecia è stata ricevuta ufficialmente dal Provveditore agli studi di Udine, dott. Camillo Imbriani. Facevano parte della delegazione i) prof. Guglielmo Cerno, il prof, don Mario Gariup, il prof, don Marino Qualizza e il dott. Riccardo Ruttar. Scopo dell’incontro era quello di presentare al Provveditore i problemi della minoranza slovena nel mondo della scuola, dove si avvertono in modo particolare e per la rilevanza degli stessi e per essere la scuola cassa di risonanza particolarmente sensibile di tali problemi. Al provveditore agli studi il prof. Cerno ha esposto la situazione scolastica della Benecia, soffermandosi soprattutto sulla difficoltà che ancora oggi incontra la lingua e cultura slovena a trovare ospitalità: «Siamo una minoranza di fatto riconosciuta, ma che trova tanta difficoltà di essere riconosciuta nei suoi diritti, soprattutto per quanto riguarda una presenza culturale nel mondo della scuola». AI Provveditore si chiede un interessamento perchè sia cambiato l'atteggiamento nell'ambito scolastico verso la nostra lingua e perchè essa trovi collocazione nell'attuazione dei programmi attuali. Il dott. Riccardo Ruttar ha espresso la sua valutazione sulla presente situazione scolastica alla luce dei risultati conseguiti dagli alunni del- le slovene, mentre l’italiano rimane, ovviamente, prima lingua nelle scuole italiane. Problemi? Eccone alcuni: come favorire l’insegnamento precoce, che permette l’apprendimento della seconda lingua nella scuola per l’infanzia con estrema facilità; la produzione libraria, che deve corrispondere alle esigenze specifiche e la formazione professionale degli insegnanti. L’intendimento politico di fondo è comunque positivo: far si che, in tutte le aree mistilingui, l’italiano sia considerato davvero non lingua straniera, ma lingua dell’ambiente sociale, anche dove è fortemente minoritaria. Ku vsake lieto društvo «Rečan» je imelo svoj letni zbor za obnovit karike, za zapriet ratinge lanskega lieta in za nove programe. Kar se tiče ljudi, ki bojo vozil društvo, so ostali tisti ki lan, kier lan so bli zbrani malomanj vsi novi in mladi ljudje, zatuo je pru, da bojo imiel še no lieto časa za realizirat programe in za zazdreliet, za de bojo lieuš mogli dielat. Kar se tiče diela lanskega leta, so bili vsi zadovoljni, četudi puno stvari nieso šle la media negli ultimi tre anni; si tratta di una situazione pesantissima e intollerabile, perchè coincide con la sistematica emarginazione culturale dei nostri alunni, per i quali si prospettano indici di bocciatura che hanno dell'assurdo: in proiezione del 107%. Il Provveditore nel suo intervento ha chiarito la sua posizione di ufficiale statale e di fedele esecutore delle leggi dello Stato. Queste non prevedono per ora nella provincia di Udine, l’insegnamento in un'altra e di un'altra lingua oltre l’italiano, nelle scuole elementari. La sua competenza è precisata dalla preoccupazione di far funzionare bene la scuola. Laddove entrano in gioco questioni specifiche che toccano la legislazione, egli non è più competente, ma vincolato dal rispetto della legge. Quindi bisogna cercare in altro luogo la risposta ai quesiti che gli sono stati posti. A tale risposta il prof. Qualizza fa osservare che, salvo il rispetto della legislazione vigente, per la Benecia ci sono altri problemi, in cui la competenza e l'interessamento del Provveditore possono trovare ampio spazio. Si tratta di sensibilizzare gli insegnanti ad avere un atteggiamento diverso nei confronti degli alunni e della nostra cultura in genere. Nella scuola si è colpevolizzata la lingua slovena e si è ingenerato negli alunni il complesso di inferiorità a motivo dello sloveno. Se la scuola è ancora luogo di educazione alla convivenza civile, questo non è certamente servizio scolastico. Dello stesso tenore anche l'intervento di don Gariup, che precisa meglio il rapporto fra insegnamento dello sloveno e del tedesco nella Valcanale. Il Provveditore assicura il suo intervento per orientare in modo diverso l'indirizzo finora seguito; si dimostra dispiaciuto per la presenza di difficoltà suaccennate ed e-sprime la sua personale simpatìa per la cultra slovena e la soluzione dei problemi degli Sloveni della provincia di Udine. Alla domanda del prof. Cerno, se sia possibile inviare la stampa ita-lo-slovena che si pubblica in zona, come il Novi Matajur e il Dom, il Provveditore ritiene possibile la cosa, ma attraverso la via degli organi collegiali. Questo primo incontro a carattere ufficiale con il massimo rappresentante governativo della scuola nella provincia di Udine, è stato senza dubbio positivo come iniziale esposizione dei problemi, come ascolto recìproco e come avvio ad una politica capace di cambiare quanto di meno valido è presente nella scuola in Benecia. vse ku po oji. Težave so bile za kar se tiče sudu, kier vič ku kaka stvar, ki je bla parpravjena za narest, no malo sudu nie šla dobro, daš nam je puno nasprotoval, navadne pod-puore so paršle ali nieso paršle, in takuo napri. Troštamo se pa, da lietos puode na buojš. Zatuo za lietos program je obogateu. Od navadnih stvari kot konference, razstave, tečaji slovenščine, «Primorska poje» gledališče, sejmi, predstave za otroke, za te male, za te stare, tekmovanje «Kar rože cvete, vasi se vesele», Pust, publikacije in takuo napri. Lietos je še deseta obletnica sejma beneške piesmi, in za tuole se je misinlo na en posebni program, o katerem bomo še pisal buj napri. Vse tuole, se vie de, bo steklo, če bojo prišle podpuore in če vsi se zavzamemo za obdielat takuo veliko njivo. * * * Presso l’ANPI di Udine in Via del Pozzo 36 è in vendita un’opera di 290 pagine dedicate alla tematica filatelica della resistenza: «La lotta contro la Germania hitleriana vista attraverso i francobolli». La pubblicazione in lingua italiana interessa 126 stati e colonie d'Europa, Asia, Africa, America e Oceania; i francobolli sono stati riprodotti a colori e corredati da numeri corrispondenti a quelli dei cataloghi «Yvert-Tellier» e «Michel». ŠPETER Komunisti razpravljajo o «tretji poti» Odgovorni predstavniki sekcij komunistične partije iz Nadiških dolin soglasno kritizirajo nasilni poseg, s katerim so poljski generali negativno razrešili probleme, ki so jih postavljali milijoni poljskih delavcev, ko so ustanovili sindikat «Soli-damošč». Prav tako soglasno obsojajo vse primere nasilja in krivic v svetu (v Turčiji, Afganistanu, Salvadorju). Prav tako je prišlo do soglasne kritike vzhodne družbe, kjer vladam še ni uspelo vzpostaviti svoboščin, blagostanja, demokracije in samoupravljanja. Iz teh stališč izhaja razprava, da se ugotovijo teoretske, politične in moralne osnove za uresničitev socializma, da se najde takoime-novana «tretja pot». Samo glede poljskega vprašanja je v dveh posegih bilo čutiti nekaj negotovosti in razlik. Poleg predstavnika tajništva videmske federacije D’Andrea so v razpravo posegli Blasetig, Predan, Crisetig, Petricig, Fedele, Paljavec, Golles, Vogrig in Battaino. ANCHE PER LA VAL TORRE CULTURA DEMOCRA TIC A Recentemente con deliberazione unanime il Consiglio d’istituto della Scuola Media Statale «A. Angeli» di Tarcen-to ha approvato in base ai disposti della Legge regionale n. 68 di attuare un programma di recupero e di tutela del patrimonio linguistico-cultura-le della comunità friulana e slovena servite dalla scuola. In tale occasione è stato stabilito di istituire dei corsi di lingua e cultura friulana e slovena aperti alla libera partecipazione degli alunni della scuola. Nel progetto di attività si è inserita la richiesta di documentazione bibliografica e di acquisizione del patrimonio sloveno-friulano per le iniziative di valorizzazione e di arricchimento dei processi di identificazione ambientale. Tale azione educativa che attingerà all’uso vivo della realtà linguistica, favorirà certamente la liberazione delle potenzialità espressive e creative della comunità slovena del Torre, perché si rieducherà linguisticamente a non vergognarsi delle proprie origini e delle proprie radici culturali. Nella realtà concreta della lingua materna si alleneranno gli studenti a conquistare varie abilità linguistiche e soprattutto a ricavare dati preziosi di conoscenza della vita tradizionale della propria terra. In questo modo verrà anche superata «la lotta alla malerba del dialetto sloveno» per sviluppare meglio le energie e le forme e-spressive della comunità e dei ragazzi che sono capaci di parlare sia l’italiano che la lingua materna slovena, dando esempio di vasta intesa linguistica Questa didattica aperta della Scuola Media Statale di Tarcento, grazie anche al Presidente prof. Luigi Di Lenar-do, insegna a riconoscere la funzione positiva dell’ambiente linguistico alloglotto, porta alla comunicazione più libera e liberante, a riconoscere una identità culturale slovena che, attraverso l’intervento pubblico, costruisce ed impara la propria lingua. Per questo coloro che persistono nel negare l'esistenza della comunità nazionale slovena nella Provincia di U-dine con banalità, indicendo crociate e referendum contro il sistema linguistico sloveno della nostra gente, comprendano finalmente che lingua e dialetto sloveni sono un unico sistema linguistico, in cui l’esperienza umana della nostra gente si sostanzia, sono strumenti di comunicazione unitari e come tali per noi sono indice di libertà in una superata carica mortificata; sono conquista di parità linguistica sancita dalla Costituzione; sono riconoscimento di tali diritti, sono cultura democratica per tutti; sono espressione di vitalità e di crescita di qualcosa che già esiste; sono vita che non è possibile ignorare e negare, perché diversamente si soffocano stimoli ed interessi; sono utili spazi culturali, sono contatti con il mondo circostante; sono realtà, lingua e cultura che pulsa intorno a noi, come radice vitale del gruppo sloveno che va rispettato e qualificato nel suo ambiente socio-culturale. C.V. OBISK PRI VIDEMSKEM PROVEDITORIU INCONTRO A UDINE CON IL P istria : Aggiornamento insegnanti BENECANSKI KULTURNI DNEVI BORIS RACE IN MAURIZIO N A MOR O SLOVENCIH V ITALIJI V četrtek, 11. februarja, sta na zadnjem predavanju letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov nastopila predsednik SKGZ Boris Race in predsednik Mladinskega odbora SKGZ za Videmsko pokrajino Maurizio Na-mor. Tema večera je bil položaj slovenske manjšine v Italiji. Boris Race je svoja izvajanja začel s pregledom polpretekle zgodovine, ko so tržaški in goriški Slovenci živeli skupaj z večino ostalih v avstrijskem cesarstvu, in se zaustavil zlasti pri vprašanjih gospodarstva, ki je bilo v nemških in italijanskih rokah, pri volilnih mehanizmih, ki so v Trstu privilegirali italijanske nacio-nal-liberalce, ter pri boju Slovencev za uveljavitev narodnostnih pravic. Poudaril je, da so vsi Slovenci vedno čutili Beneške Slovence kot del slovenskega naroda, ne glede na drugačne politične in zgodovinske razmere, in da je ta solidarnost z Benečani prišla do izraza zlasti v narodnoo svobodilnem boju, ki ni poznal ne starih ne novih državnih meja. Race je nato omenil povojna pogajanja in prešel k oceni sedanjega stanja. Ugotovil je, da pričakovanja manjšine po osimskih sporazumih niso bila še izpolnjena in da so imeli vladni predstavniki in predstavniki sredinskih strank skrajno omejevalna stališča tudi v posebni komisiji pri predsedstvu vlade. Dotaknil se je tudi vprašanja meje in dejal, da smo Slovenci prepričani, da je stari pojem meje preživel, in da zato ne moremo postavljati zahtev po reviziji meja. Če nam kdo to podtika, dela to v slabi veri, pač zato, ker noče, da bi se manjšini priznale pravice. Nato je prešel k orisu pravic, ki jih Slovenci zahtevamo, in poudaril, da pot do teh pravic ne bo lahka, vendar moramo vztrajati, dokler ne bodo izpolnjene vse pravice, ki jih mora uživati vsaka narodnostna skupnost. Poseg Maurizia Namorja se je dotikal predvsem beneške problematike in je poslušalce opozoril n a vrsto problemov, ki se jih včasih premalo zavedamo. Opozoril je na nekatere a-spekte, ki izhajajo iz zgodovine, zlasti na še vedno prisotno zamenjavanje pojmov narodnosti in državljanstva. Poudaril je, da imajo Slovenci v Videmski pokrajini ne glede na razlike, zlasti zgodovinske, pravico do e-nake zaščite kot ostali Slovenci v Italiji. Zanimiva so bila njegova izvajanja v zvezi z demografskim stanjem, ki kaže upadanje prebivalstva v gorskih vaseh in stagnacijo v dolinskih središčih. Da se demografski položaj sanira, je potreben predvsem pravi gospodarski razvoj, ki se ne more naslanjati zgolj na kmetijstvo. S tem v zvezi je naglasil pomen novih gospodarskih pobud in nakazal tri faktorje, ki so k temu napredku najbolj pripomogli: to so tržaški in goriški Slovenci, Slovenija in demo- kratične levičarske politične sile v Italiji. Ugotovil je tudi nekatere spremembe na političnem področju, pri čemer je pomemben zlasti nastanek nekaterih naprednih občinskih uprav, ter splošni dvig narodne zavesti, kulture in izobrazbe med ljudmi. Okrogla miza o globalni zaščiti V soboto, 13. februarja, popoldne so se z okroglo mizo o zakonu za globalno zaščito Slovencev in o okvirnem zakonu za zaščito drugih jezikovnih manjšin zaključili letošnji Benečanski kulturni dnevi. Na tem mestu objavljamo kratke izvlečke posegov štirih nastopajočih. posl. Loris Fortuna (PSI) Fortuna je poudaril pomen dokumenta, ki ga je na pobudo vseh strank ustavnega loka in ob podpori vlade izglasovala poslanska zbornica 22. decembra lani. Resolucija poudarja nujnost globalnega zaščitnega ukrepa za slovensko manjšino v Italiji in poziva vlado, naj predstavi svoj osnutek. Nato je dejal, da se mora razprava o zakonu za globalno zaščito Slovencev začeti v senatu vzporedno z razpravo o zaščiti ostalih etničnih skupnosti v poslanski zbornici. Dejstvo, da okvirni zakon ne vključuje Slovencev, je izraz volje, da se poudari razlika med globalnim zaščitnim zakonom in splošnimi določili okvirnega zakona. Glede globalne zaščite je dejal, da se je treba predvsem zoperstaviti težnjam po diskriminaciji znotraj ma- njšine in doseči zajamčenje enakih pravic za celotno manjšino. posl. Arnaldo Baracetti ( KPI ) Baracetti je izhajal iz razprave o novem zakonu za obnovo potresnega področja v Furlaniji, ki naj predvideva konkretne posege za zagotovitev razvoja, kar je še posebej pomembno za slovensko prebivalstvo, ki je podvrženo tako narodnostnim kot družbenim in gospodarskim pritiskom. Nato je dejal, da je skrajni čas, da se v senatu začne razprava o globalni zaščiti slovenske manjšine, da pa lahko računamo na težave pri usklajevanju besedil posameznih osnutkov, zlasti z osnutkom kd, saj bo le-ta sad omejevalnih stališč te stranke. Poskus, da bi se zaščita manjšine diferencirala za posamezne dele manjšine, je Baracetti ocenil kot «pravno pošast». Zato bo treba zavrniti poskuse, da se Beneški Slovenci prikažejo kot nekaj posebnega in neopredeljenega. Tudi Baracetti je poudaril, da obstaja jasna ločnica med zakonom za globalno zaščito Slovencev in drugimi zakoni za zaščito drugih etničnih in jezikovnih skupin. dr. Ernest Petrič (univerza E. Kardelja v Ljubljani) Profesor Petrič je uvodo-dorna naglasil, da je vprašanje zaščite slovenske manjšine v bistvu tudi vprašanje italijanske demokracije, vprašanje pobijanja starih predstav o nacionalni državi. Obenem pa je zaščita manjšine za Italijo tudi jasna mednarodna obveza, ki izhaja iz osimskih sporazumov, zlasti iz 4. odstavka preambule in 8. člena. Če sporazum prepušča zaščito notranjim ukrepom, je to izraz zaupanja med državama. Jasno pa je, da pri zaščiti ne sme biti nobene diskriminacije znotraj manjšine, kar pa seveda ne pomeni mehansko enakega odnosa. Prav tako sklicevanje na določila londonskega memoranduma ne pomeni mehanskega prenašanja določil posebnega statuta, vendar je njihovo preziranje kršitev osimskega sporazuma. Vodilo mora v vsakem primeru biti najvišja možna zaščita manjšinske skupnosti. Zakon za globalno zaščito se torej ne bi smel omejiti na tradicionalni kultu mo-lingvistični okvir, temveč bo moral zagotoviti razvoj manjšine kot enakopravnega partnerja v italijanski pluri-lingvistični družbi. dr. Alessandro Pizzorusso (imiverza v Pisi) Prof. Pizzorusso je najprej omenil spremembe zadnjih let v zvezi z odnosom do manjšin, predvsem uveljavljanje načela jezikovnega pluralizma in resnične enakosti vseh državljanov. Vendar se ta načela uveljavljajo počasi: dokaz je 6. člen ustave, kateremu praktično ni sledila pozitivna zakonodaja. Vendar bi vprašanje zaščite Slovencev moralo biti rešeno že pred precej časa. Nato je obravnaval vprašanje organov, ki so kompetentni za izvajanje manjšinske zaščite, in poudaril, da bi morala formulacija 6. člena ustave pomeniti, da so za to pristojni vsi javni organi v okviru svojih pristojnosti. Splošni zakon ne more nadomestiti posebnih zakonov, pa tudi ti morajo biti dovolj elastični, da lahko sledijo razvoju posamezne skupnosti. Glede mednarodnih obveznosti je Pizzorusso dejal, da sedaj še obstajajo mednarodni aspekti manjšinskega vprašanja, da pa osimski sporazum kaže na težnjo, da zaščita manjšin preide med notranja vprašanja države, vendar bo to možno le tedaj, ko bo dosežena ustrezna stopnja zaščite. CONCLUSI CON UNA TAVOLA ROTONDA I BENEČANSKI KULTURNI DNEVI Quanta strada è stata percorsa e quanta ne rimane ancora da fare affinchè gli sloveni del Friuli -Venezia Giulia possano godere finalmente una tutela legislativa? L'occasione per questo tipo di bilancio è stata offerta sabato scorso dalla tavola rotonda sui «Progetti di legge per la tutela della minoranza slovena in Italia» organizzata dal centro studi «Ne-diža» e dall’Istituto di ricerche sloveno SLORI a S. Pietro al Natisone a conclusione degli «Incontri culturali della Slavia Friulana», dedicati quest’anno ai problemi delle comunità nazionali. Quale la situazione? A giudizio unanime dei relatori, gli onorevoli Fortuna e Baracetti e i giuristi Pizzorusso e Petrič, c’è stato negli ultimi anni sia in Europa che in Italia un radicale cambiamento nel concepire i problemi delle minoranze sia per le elaborazioni in campo internazionale sia per la maturazione avutasi in campo statale quando si è cominciato a comprendere che il plura- lismo etnico e culturale rappresenta un arricchimento e un patrimonio da tutelare e salvare. Il contributo fonda-mentale affinchè nell'opinione pubblica maturasse questo convincimento che aveva ispirato l'articolo 6 della Costituzione, è venuto dagli studiosi di linguistica che hanno avvalorato il principio della pari dignità delle lingue come mezzo di comunicazione e di espressione. Segno della strada percorsa e della maturazione culturale avutasi, una serie di impegni politici, quali ad esempio la risoluzione, votata a grande maggioranza io scorso dicembre alla camera dei deputati, risoluzione che sollecita una rapida approvazione della legge per la tutela legislativa degli sloveni in Italia e che richiede anche una rapida soluzione del problema della salvaguardia e dello sviluppo della lingua e della cultura friulana. Una risoluzione inoltre che salda la battaglia per la tutela degli sloveni a quella per la rinascita delle zone montane del Friuli- Venezia Giulia. Un ulteriore passo importante in questa direzione è costituito NASPROTOVANJE GRADNJI HITRE CESTE ČEDAD-TRICESIMO Izgradnja posebne hitre ceste, ki naj bi povezovala cesto Videm-Trbiž z industrijsko cono v Čedadu, je naletela na odločen protest prebivalstva občin, ki jih ta načrt prizadeva. Prvi, ki nasprotujejo načrtu, so seveda prizadeti kmetje, katerim so se pridružile občinske uprave, politične stranke in številni občani, ki podpisujejo protestne izjave. Tudi v okviru terske gorske skupnosti so bila izrečena samo negativna mnenja o tem načrtu, ki prihaja od zgoraj in ki ne prinaša ljudem nobene koristi. Splošno mnenje je, da bi bilo treba predvsem okrepiti in izboljšati obstoječe cestne povezave, tako zlasti cesto Čedad-Čenta in cesto Videm-Stupca. dal disegno di legge di tutela presentato dalla democrazia cristiana che (a prescindere dal giudizio sui contenuti che potranno essere valutati quando sarà noto il testo) contribuirà ad accelerare l'iter parlamentare dei provvedimenti legislativi. Tutto bene dunque? La strada da percorrere — questo il giudizio che si può evincere dagli interventi — resta ancora lunga e difficile, molti gli ostacoli da superare, molte le resistenze ancora da vincere. Occorrerà un notevole impegno da parte di tutti, delle forze che si battono per i diritti delle minoranze e delle stesse comunità nazionali in primo luogo, affinchè possano essere finalmente approvate delle norme che aprano alla comunità slovena prospettive per lo sviluppo e il raggiungimento della pari dignità. E gli sloveni — questo il senso della conferenza che il presidente dell'Unione culturale economica Race aveva tenuto due giorni prima nella stessa sala — sono pronti a lottare per quei diritti che ogni comunità dovrebbe godere. FAEDIS No alla superstrada La costruzione della «su-pertsrada» di collegamento della «Pontebbana» con la zona industriale di (Dividale trova netta opposizione nelle popolazioni dei comuni attraverso i quali è stato progettato il tracciato. Un coro di «no» ha suscitato soprattutto 1’ appalto che è stato assegnato alla CISA per la realizzazione di un primo tronco che, da Ci-vidale, dovrebbe raggiungere Campeglio, sulla base di un vecchio progetto del ’974. I coltivatori della zona sono in testa alla protesta che è stata raccolta dalle amministrazioni comunali, dalle forze politiche e, con la raccolta di firme di protesta, da parte dei cittadini. Numerosi le riunioni, le assemblee, gli incontri. Alla riunione del direttivo della Comunità Montana delle Valli del Torre si sono sentiti solo pareri contrari con prese di posizione da parte dei responsabili del PSI e della DC. A Faedis si sono riuniti i dirigenti di zona e delle sezioni del PCI: un altro nò secco ad un progetto calato dall’alto, senza un corrispettivo utile per la popolazione, mentre la viabilità ordinaria dell’area pedemontana è in una situazione precaria e richiederebbe interventi molto seri. Lo stesso discorso vale anche per la statale n. 54, che va da Udine al confine e che è inadeguata alle esigenze di un traffico scorrevole e sicuro. UDINE Nuovo segretario provinciale del PCI Renzo Travanut è stato eletto segretario provinciale di Udine del PCI nel corso della recente seduta del comitato federale. Travanut succede nella carica a Toschi che è passato alla segreteria regionale. Ci auguriamo che il nuovo segretario del PCI sappia esprimere una linea di continua rispetto ai problemi della minoranza slovena. IZ DELA OBČINSKIH SVETOV TOPOLOVO - ZVERINAC - AVSTRALIJA Berto Bucovaz ne bo mogel priti iz Avstralije v "naše kraje,, EMIGRANTOVA ŽALOST Ko močno mi je stisnil roko, moj oče mi je rekel, naj srečno ti bo potem je nadaljeval: «Nesrečna je zemlja, kier njeni sinovi za preživeti iti morajo po svetu!» Mati moja je tiho jokala, ko me je srčno pozdravjala in mi je rekla: «Morda so naši zadnji pozdravi, saj ti tudi veš; mi smo že stari.» Mati je še nadaljevala: «Naročim ti pa, sinček moj dragi, tvoje domovine nikdar ne pozabi, vrni se pozdravljat bratre in sorode in tudi nas, na naše grobove.» Tako sem šel star dvajset let z žalostjo v srcu tudi jaz v svet, na glas sem jokal in na vse to sedaj premišljujem ko proti domu zopet potujem. Pa ko pridem blizu vasi, slišim, de zvon mrtvaško zvoni, stopim v vas in rad bi hotel zavriskat na glas pa komu bi vriskal, ne vidim, ne slišim ljudi, skoraj vsa vas mrtvaško diši, morda so v cerkvici za zmoliti Oče Naš, saj danes še edan se je ločil od nas. Stopim v cerkvico; vsak moli an kleči, pogledam okoli, so skoraj prazne klopi, solzne so zopet moje oči, na katafalku moj oče leži. Cerkev treba je stisniti za tak malo ljudi pa britoj razširiti, kjer prostora več ni, grem proti studencu, iskat vodo za splaknit še enkrat grenko solzo, studenec je pa suh. Pogledam okolje. Tam kjer so bile lepe njive, sedaj raste grmovje an pokrive, kjer enkrat so bile zelene senožeta, sedaj se sprehajajo duje praseta; se torej vse tukaj suši, kot žile naših ljudi? Se je skoraj zgubilo človeško življenje iz naše lepe Beneške Slovenije, zakaj in kako se je to zgodilo? Ali je narava tak malo mila ali je morda roka človekova kriva? Renzo Gariup PISE PET AR MATAJURAC VII. Trije možje najbolj močni na svetu GRMEK V ponedeljek, 18. januarja, so se spet zbrali na konseju naši komunski konselirji. Na dnevnem redu je blo puno reči, o katerih so govorili, a zavoljo pomanjkanja prostora ne bomo mogli pisati o vseh stvareh. Na tem zadnjem konseju so imenovali ljudi, ki bojo sestavljali komisijo, 'ki bo morala poslušati na izpitih (esami) tiste, ki so se zapisali za varuha -šoferja. Komisija bo takole sestavljena: G Bulfone (za deželo), C. Tomat (za sindikat), Chiabai Natale in Renato Gus za 'komunski konsej in z njimi tudi šindak. Prav tako so bla zbrana imena za komisijo, ki bo sodila sposobnost delavca-šoferja, ki bo -kot prvi- v službi ka-muna. Imena te komisije so: Gregoricchio (za deželo), Jerep (sindikati), Chiabai Natale in Renato Gus za komunski konsej in prav takuo šindak. Za tiste, ki pregledajo račune (kar je paršlo notar in kar je šlo uon leta 1981), so bii imenovani konselirji: Marinig Giorgio, Canalaz Romano in Gus Bruno. Podaljšan je biu kontrat dela za uslužbence, ki delajo na oficihu za potres (Vogrig Giuseppe in Vogrig Bruno) do 31. decembra 1982. Med drugimi važnimi rečmi, so na konseju sklenili še, da šindak zaprosi kompetentne oblasti — za kontribut za učenje; — za kulturno delovanje v dialektu in slovenskem jeziku; — za biblioteko in njeno delovanje; — za prevoz šolarjev. Kot smo že večkrat pisali, daje komun tudi telekrat vsem ljudem po vaseh podrobno poročilo o vsem tem, kar se je govorilo in sklenilo na konseju. Takuo bi muorla delat vsaka komunska amini-štracion, saj ljudje muorajo vedeti za vse, kar se «kuha v komunskem loncu». SPETER V zadnji številki smo objavili članek občinskega odbornika iz Špetra Blasetiga o sklepih občinskega sveta glede gradenj ljudskih stanovanj. Tokrat objavljamo še nekaj drugih sklepov špetrskega občinskega sveta. Občinski svet je obnovil gradbeno komisijo, v katero so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni arh. Valentino Simo-nitti, inž. Giovanni Cruci!, gradbeni tehnik Lucio Vogrig ter strokovnjaka Paolo Manzini in Angelo Specogna. Poleg tega sestavljajo komisijo še imenovani člani in sicer župan prof. Giuseppe Firmino Marinig, občinski zdravnik dr. Edi Cudicio in geometer Paolo Jerep kot predstavnik tehničnega urada gorske skupnosti. Občinski svet je potrdil podžupana in odbornika za probleme v zvezi s potresom Claudia Adamija kot poklicnega upravitelja, ter odobril povišanje prispevka za telefonske stroške špetrskemu učiteljišču. V zvezi z gradbeno in obnovitveno dejavnostjo je občinski svet odobril tudi manjšo varianto k podrobnemu načrtu za Ažlo, ki jo je potres še posebej hudo prizadel, ter varianto zazidalnega načrta, s katero se je skrčil na 100 metrov pas nezazidane površine okrog pokopališč v Špetru, Barnasu in Gorenjem Barnasu. * * * Na zadnji seji 25. januarja je gradbena komisija špetr-ske občine odobrila več načrtov za popravilo zgradb, ki jih je poškodoval potres maja in septembra 1976. Na osnovi deželnega zakona št. 30 iz leta 1977 bodo popravili hiše naslednji lastniki: Moreale Walter - Pri Mostu. Pussini Giovanni - Pri Mostu, Mulloni Gino - Pri Mostu, Caffi Armando - Pri Mostu, Simonitto Gaetano - Petjag, lussa Nella - Petjag, Narduzzi Pia in Maria - Petjag, Diaris Nicolina - Petjag, Bait Dio - Petjag, Birtig Bruno - Petjag, Golles Giovanni - Petjag. Komisija je tudi podrobno proučila načrt za izgradnjo objekta tovarne « H o b I e s S.p.A.» v industrijski coni pri Ažli in izrekla pozitivno oceno načrta. «Tovarna», pravi komunike občinske uprave, «bo izdelovala lesena vrata in okna in bo lahko zaposlila okrog 50 domačih delavcev, kar pomeni korak naprej za konkretni in resnični gospodarski in družbeni prerod Na-diških dolin». Iz Avstralije nam je prišla zlo žalostna novica. V kraju Melbourne je na hitro urnam Berto Bucovaz -Plavhu iz Zverinca. Ni biu še dopunu 58 let. Kdo je biu Berto Bucovaz? Doma, na Zverincu, v Grmiškem komunu je malo ljudi, ki so ga poznali, saj je imeu samuo 12 liet, kadar je odšu s trebuhom za kruham po sviete. Njega mama je bla Flipežava, tata pa Pla- vhu iz Zverinca. Za tatam in mamo je šu v Avstralijo 1936. leta. Puno je dielu in garu, da si je na-pravu dobro ekonomsko pozicijo. Biu je še otrok, ko je zapustu «naše kraje», kakor jih je on imenavu, zatuo ni cbedne čude, da ga niso poznali ljudje doma. Jočejo, resnično jočejo pa za njim vsi beneški Slovenci v Avstraliji in imajo zaki jokat, kier so zgubili velikega prijatelja, očeta, bratra, pomagača. Vsak človek, ki ga je poznu, je imel od njega dobruoto. Kadar so paršli dol po zadnji uejski in potlè naši ljudje, nieso poznali ne zakonu ne navad, ne kraja ne jezika. On pa je biu veteran, je poznu jezik, kraje in ljudi in s tem znanjem in poznanjem je rešavu probleme vsem našim emigrantom. Ni iskal denarja, hvale ne pohvale. Pomagu je za naš sveti «Bog Ioni». In biu je veseu, kadar je mu pomagat našemu človie-ku. Berto v Avstraliji je biu Berto, je nieki pomienu, biu je štiet človek. Ni biu pa štiet in poznan samuo zavoj o tega, ker je imeu sarce buj šaroko kot avstralske planjave, buj visoko kot naš hrib Matajur, biu je poznan tudi zavoj o tega, ker je ljubu naš jezik, našo kulturo, «naše kraje» in je odločno branu vse, kar je našega. Povedali smo, da je šu od doma, kadar je imeu 12 let, a je tako lepo znal po slovensko, da bi se lahko učili od njega naši te mladi. Pred nekaj časa sta se srečala on in Marcella Gariup -Žnidar j ova iz Topolovega. Ljubezen se je vnela in sta se poročila. Živela sta srečno in veselo, obkoljena od stotine Benečanov, in kadar je bila sreča narbuj velika, je Berto na hitro zmanjku. Zgodilo se je glih na viljo Sv. Treh Kralju - 5. januarja 1982. V hiši, ko jo je imeu pri morju, so se zbrali okoli njega stari znanci in prijatelji. S prijatelji je šu z barko na morje in se var-nu martu nazaj. Sarce mu je na hitro od-poviedalo. In pomisliti, da je takuo želeu obiskati «naše kraje», kakor jih je imenoval. Ko je biu v družbi za to zadnjo Novo leto in ko je prišla ura polnoči, je veselo zar ju; «Lietos pa bomo šli v naše kraje!». On in Marcella sta bla sklenila, da prideta h nam miesoa junija. Buogi Berto: k nam je paršu samuo z mislijo, željo in ljubeznijo do zemje, ki ga je rodila in ki jo je imeu takuo rad. Za nas, dragi Berto, ki si biu naročen na «Novi Matajur», je kakor da bi bla tvoja želja in objuba dopu-njena. To bomo povedali tudi tvoji dragi Marcelli, kadar ji bomo stisnili roko. DAN SLOVENSKE KULTURE je odpadel zaradi slabega vremena in bo v četrtek, 4. marca 1982 oh 20. uri v dvorani ”l. Trinko,, z istim programom Z dviema, trema glavama je zviju modras moža. Če mu je odstavu dvie glave, če se mu je riešu dviem glavam, so ga že druge tri stiskale« Paršu je moment, da in vse je že zgledalo, da ga bo zmaj preomagu in mu ščedu življenje. Tišču ga je ku s kliešči že s štirimi glavami in se par-pravju, da ga naskoč še z zadnjimi tremi, ko se je junak zmislu na njega palco, ki se ni nikdar ločiu od nje. «Palca, napravi hitro no skiero in naj se mi znajde v rohahl». Ukazano in nareto. Mož je zamahnu s skiero in odletie-la je glava. Zamahe v drugo, druga glava odleti in glej čudo: vsakikrat, ko odleti druga glava, se prva zaceli na zmajovem vratu. Moža se je lotu strah, začele so ga popuščati moči, zverina pa je postajala zmieraj buj arskačena in agresivna. Spet se je umislu! «Palca, nardimi hitro velikega psa!» je ukazu. Ukazano in storjeno. Velik pes je pred njim pomahu z repam. «Dobro, klicu te bom Rešitelj in zdaj hitro na dielo! Vsakikrat, ko odsiečem glavo, ti primi jo in nesi jo proč, samuo pohiti!» je ukazu psu. Mož je sieku glave in pes jih je odnašu. Glave se nie so vič zacelile na zmajovem vratu. Kadar mu je odsieku to četrto glavo, se je ču od adne od treh, ki so še ostale na vratovih, normalen človeški glas. «Si me preomagu. Pruza-pru jest bi ti ne biu rad nardiu škode, a narava (natura), s katero so me spremenili hudobni štrijoni, je taka, da požre vse, kar ušafa na poti. Če bi me ne biu preomagu, bi biu pa jaz tebe, brez usmiljenja. Nisem jaz kriv, če so me spremenili v zmaja. Kakuo so tuo-le nardil z mano, ti ne morem poviedat, viedet pa muo-raš, da sem biu gospodar telega gradu. Za mojo družino sem zmaniku. Nikdar nieso viedel in ne bojo viedel, kje in kakuo. Odvzet mi je biu človeški glas, odvzeta mi je bla besieda. Obsojen sem biu, da osta- nem tle v telem turme in vsakikrat ko so paršli zvonit, sem se stegavu nad nje, takuo da sem prestrašu svojo lastno družino. Vsi so tuekli, družina in hlapci in tuole že zdavno od tega». «Pa blaguo, čednost grada, živež, vino in drugo vse v dobrim stanju, kaj tuo pomeni?». «Zavojo očaranja ( incantesimo) je vse ostalo kot ta krat. Sada pa muoraš končat svoje dielo. Usojeno je bluo, da če pride človek, ki mi bo odsieku štiri glave, bo konac moje zavdanosti tle na telim svietu in konac zavdanosti gradu in grad postane last tistega človieka. Moje tarpljenje na telim svietu se konča tle. Tam na drugem svietu pa ne viem, kaj me čaka, ker sem tudi jaz puno grešiu. Ti mi muoraš sada odseč še ostale tri glave in lepuo merkaj, kadar boš odsekavu to zadnjo: če iz nje karvavega garla spluje bieu golob, bom zveličan, če pa spluje vran, bom fardaman». (nadaljevanie prihodnjič) Il sistema del gambero Il direttivo della Comunità Montana delle Valli del Natisone ha assegnato al Centro studi Nediža di S. Pietro al Natisone una sovvenzione di cento-mila lire per l’attività svolta nel 1981. Il Centro studi Nediža, in una nota alla stampa, lamenta che la sovvenzione assegnata sia stata decurtata drasticamente e senza motivo: negli anni precedenti l'assegno ammontava infatti a trecen-tomila lire. Come programma per la valorizzazione della cultura locale non c’è male! L’atteggiamento della Comunità resta incomprensibile, visto che c'erano stati degli impegni anche per i soggiorni «Mlada brieza», svoltisi l'estate scorsa in quattro gruppi, per una complessiva partecipazione di 134 minori per 25 giorni. Abbiamo notizia che Chiuch intende organizzare delle iniziative «alternative»: ciò non toglie, anzi sottolinea, la necessità di una corretta eroga zione dei fondi, provenienti dalle casse pubbliche. La DC, evidentemente, nelle Valli del Natisone vede solo se stessa. Rusca PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PRODUZIONE ARTIGIANALE V PREMIATA CON MEDAGLIA SX O'ORO DAL E.P.T. JuKk SCRUTTO S. LEONARDO IU01 L Tel. 723005 A LA VERA GUBANA STRUCCHI PRAVA DOMAČA GUBANCAin . .. ŠTRUKLJI edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.n.c. SV. LENART - S. LEONARDO Orologeria - Oreficeria - Ottica Urama - Zlatarna - Optika SV. LENART Bar v škrutovim je že vič-krat imeu srečo na totocalcio, takuo da judje radi nar-de njih škedino, s troštom, da udobe. An tisti, ki so zadnjo volto nar dili njih šiste-min za osam taužint, so jo muorh takuo pensat. Tekrat je bla sreča buj velika, pu-no buj velika ku druge krat, sa so udobil vič ku 300 milijonu. Giornali, televižion, vse je hitelo v škrutovo gledat, duo so ti srečni Sistemisti, ma vsi so ostal z dugim nuo-san, zak an če po škrutovin se vie zadost dobro, duo so ti srečni, obedan ne povie za tolo skrivnost. Takuo jo bomo daržal an mi druz: po-viemo le, da smo vesel an mi, da je enkrat sreča paršla tudi v naše doline. POŠTAH V nedeljo, 7. febrarja, je umaru v čedajskem špitalu Giuseppe Bevilacqua — Sa-lamantu po domače — Imeu je 74 liet. Rajnik Bepo Salamantu je biu dobar mož, delovan in skarban kumet. Njega pogreb je biu v Kosci v torak, 9. februarja, po-pudne. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. GRMEK Frizerka Vilma - Luisa Lo-szach - Balentarčicjova iz Sevca se uveljavlja po svetu Vilma - Luisa Loszach, ki ima svoj frizerski salon v Čedadu, v via A. Ristori, blizu «Bottegona», ni poznana samuo od velikega števila kldentk, pač pa tudi po svetu. Vključena je v artistično družino v Vidmu in je članica «Equipe moda delle Tre Venezie». Kličejo jo na praktične dimoštracione po raznih krajih. Takuo je bla na dielu lanskega oktobra v Vicenci, v Zagrebu in Parizu. Decembra je bla v Benetkah (Venezia), januarja letos v Napoli, in februarja je napravla dimostraci j o na Telefriuli. Kmalu bo šla tudi v Sicilijo. Magazzino/Skladišče: ČEMUR Tel. 0432 - 723010 Vendita materiali per l’edilizia Prodaja gradbenega materiala Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer URBAIMCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer štiman, štiet puob, ne samuo v Idrijski dolini, pač pa tudi povsod, kjer so ga poznali. Za njega riesno in vestno službo je biu štiman tudi od njega komandantov, od tistih, ki so bli z njim in pod njega komando. Njega pogreb je biu v Oborčah v petak, 12. februarja. Naj gredo družini in žlahti naše sožalje. Podbonesec ERBEČ Nagla smart Luciana Guiona V sredo, 3. februarja, je na naglo zmanjku družini, žlahti in parjateljam Luciano Guion, imeu je samuo 41 liet. Njega prerana smart je globoko pretresla ne samo vas Erbeč, pač pa vso faro in kraje, kjer je biu Luciano poznan. Njega pogreb je biu v petak, 5. februarja, v cerkvi Sv. Andreja. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. SREDNJE PREŠNJE - PODGORA Še en minator manj Egidio Bordon se je rodil v Podgori (komun Srednje) 1923 leta. Po uejski, kot za taužente drugih naših mladih, ni bluo tudi za Egidija dela in kruha doma in od-pravu se je tudi on, kot na taužente drugih naših mladih mož, v edino odprto luknjo: v belgijanske rudnike (miniere). Kot drugi je tudi on garu pod tlami in zaslužu invalidski penzion. V Belgiji je spoznu pridno italijansko ženo in jo poro-čiu. Imela sta lepo družino. Z njo sta paršla živet v Pre-šnje, kjer je Egidio kupu hišo in sviet. Vsi so ga i-meli radi zavoj o njega dobrega srca in mirnega karakterja, zatuo bo manjku vsem, posebno pa njega družini. K zadnjemu počitku smo ga spremljali v Prešnjem v torak, 2. februarja, umaru je v čedajskem špitalu dva dni prej. Ohranili ga bomo v lepem spominu. GORENJI TARBIJ - ČEDAD V starosti 95 let je umarla Luigia (Vigia) Drecogna - Franculnova po domače Že vič liet je živiela par hčeri meštri Luigini v Čedadu. Bla je zdrava in tardna kot drien. Vič ku kajšan se je troštu, da bo šla čez prag tistih, ki so učakali 100 let. Na žalost tuole ji ni bluo parpuščeno, a je vsedno učakala veliko in spoštovanja vriedno starost: 95 liet! Vigia Franculnova je zatisnila nje trudne oči na domu hčere v petak, 6. februarja 1982, nje pogreb pa je biu v soboto, 6-2-1982, v Rualisu pri Čedadu. Ohranili jo bomo v lepem spominu. SOVQDNJE PEČNIJE Dobar je kruh iz domače pšenice Celesta in Berto Cocian-cig iz Pečnjega sta znana po vseh dolinah zavojo njih radodarnosti. Obedan — ne buožac ne bogat — ne gre mimo njih hiše brez da bi mu Kaj ponudli. Za vsakega imajo nekaj. Posebno vonja domači kruh, ki ga zna takuo lepuo speč Celesta. Na sliki jo vidimo, ko veže na njivi snop žita. Bog ji mantenji zdravje. LOŽAC Pred kraktem je umarla v Čedadu, kjer je živiela, Maria Loszach iz naše vasi. Bla je pridna in poštena žena in kot tako jo bomo ohranili v liepim spominu. Nje pogreb je biu v Matajurju. Tu bo počivala nje venčno življenje. ŠPETER Nas je za večno zapustila Bruna Pussini vdova Postre-gna iz naše vasi. Umarla je v čedajskem špitale in nje pogreb je bil v špetru v petak 12. februarja. Žalostni družini in vsi žlahti naj gredo naše globoke sožalje. KUOSTA V četartak, 11. februarja, nas je za venčno zapustu naš dragi vasnjan Guido Cer-noia, star 75 liet. Rajnik Guido je biu poznan po vseh dolinah, saj je imeu v Kosti znano gostilno, znana sta tudi njega brata Aldo in Mario, ki živita v Čedadu. Guido je puno pre-tarpeu v zadnji uejski. Čeprav je biu že parlietni mož, so ga spet poklical h sudatom. Sudaško službo je opravju par bersaljerjah. V cajtu uejske so Nemci požgali tudi njega hišo, kot druge v Kosti. Puno je skarbeu, da je spet postavu streho nad glavo. Njega pogreb je biu v Gorenjem Barnasu v soboto, 13. februarja, po-pudne. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. DREKA Zlata poroka v Debenjem Tomasetig Giovanni in njega zvesta žena Ermenegilda -Finčicijova iz Debenjega sta praznovala v nedeljo, 7. fe-burja, 50 let skupnega zakonskega življenja. Pri Sv. štoblanku sta imela mašo in gospod duhovnik jih je še enkrat požegnu in še enkrat sta se «noviča» obljubila venčno zvestobo. Takuo par sv. Maši, kakor na kosilu doma, se je zbralo okuole slavljencev puno žlahte in prijateljev. Zanetu in Gildi želimo še puno in puno liet zdravega in veselega skupnega življenja. DOL. DREKA V soboto 30. januarja nas je zapustu naš dragi vasnjan Simonelig Carlo. U-maru je v videmskem špitale, kjer je bil rikoveran čez an tjedan dni. Imel je samuo 69 ljet. Zadnje cajte je biu bolehau in vic ca j ta v špitale. Bil je naročnik že dugo ljet na Novi Matajur. Ohranili ga bomo v liepim spominu. Družini in žlahti izrekamo globoko sožalje. Mi, draga Vilma Luisa, ti želimo še puno uspehov (sucessi), a piši nam karto-line od kraju, ki jih obiščeš. PRAPOTNO OBORČA Smart mladega puoba V sredo, 10. februarja, je po kratki boliezni umaru v čedajskem špitalu Dario Le-sizza, apuntat karabinirjeu, imeu je samuo 30 liet. Rajnik Dario je biu puno CIVIDALE - ČEDAD - Stretta B. de Rubeis RIAPERTURA IL 27 FEBBRAIO TRGOVINA BO SPET ODPRTA 27. FEBRUARIA