St. ptfiiifli iiicž« i jitiTiB mm mm m u w trfaj«, IzvaemH pocdeljek. vuk dan »Jutotk Ufcdniitvo: ulica f». PnnCUka ^ Aslškega it 20. L nadstropje. Dopta^^^pošiljaJ« nredniltvit. Ne rankiraa* ^^ pisma se ae sprejemajo, rokopisi naCajo. IadaJatelJ In odgovorni mrt* \k - Anton Oerbec. - Ustnik ttatf rodnostTUk Edinost Ne j ^ znaia sa mcsc L 7.—, 3 mesece pol Zl inozemstvo mesečno 4 Ure ▼eđ^-- Tclti J ira te rrsiu, Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII DINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se isčunajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina ln reklamacije se poSlljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica av. FranČiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniltva in uprav« 11-57, Revolucija Tri protlrevolucUa na Madžarskem Bivši vseučiliščni profesor dr. Oskar Jas z i je že od nekdaj bela vrana, zelo redka izjema, med madžarskimi znanstveniki, državniki, vele aristokratsko m pluto-Icraiično (denarsko) oligarhijo in vsemi šolskimi in javn ini vzgojevalci madžarske javnosti. Vsi ti so vso svojo «vzgojno» delo vedfoo usmerjali k istemu cilju po tistem znanem, ali lažnjivem reku: «extra Hunga-r'am ncn est vita» — izven Madžarske ni življenja! S tako vzgo-jo &o sistematično zavajali madžarsko ljudstvo k blaznemu samopoveličevanju, k precenjevanju samega sebe in žaljivemu preziranju, da, zaničevanju drugih nairodnosti. _ V taki pr vzgojeni jim duševnosti so« bili Madžari uverjeni, da imajo vso pravico do pomadžarjenja drugih narodncsti, ki da se morajo okleniti ma-džarske — kulture in se potopiti v valovju madžarskega nacionalizma. In v imenu te pretvezne kulture so madžarske vlade besno, uprav nekulturno pritiskale druge narodnosti in preganjale njih voditelje in kulturne delavce. Nasilno so zapirale kulturne ustanove drug h narodnosti ter si zločinsko prisvajale njih imetje, ki ga je ubogo drugorodno ljudstvo zbiralo od svojih krvavih žuljev. To barbarsko delo je prišlo do popolnega razmaha po nagodbi leta 1867., ko se je monarhija pod težo nesreče v letu 1866. razdelila na dve državi in so Nemci, ki so bili dotlej gospodovalci v vsej monarhiji, eno njeno polovico prepustili madžarski strahovladi Ta se je izvajala v znamenju sovraštva proti drugim narodnostim, večnih političnih procesov proti «veleizdajalcem», :»a«njeno je duo, oa w £, bankirji, ki so si le počasi opomogli od tmu^mmm^v enem iia,večph gleda silnih udarcev obeh revolucij in ki bi si v Milanu podroben ini «fepen govor, u^u 'u: „i0,Jai„s v katerem bo razmofcrtval italijanski tman- hroteli sedaj za večno zagotoviti «fevdalni raj». Poleg gospodovalno razpoloženega bet-jarskega analfabetizma, ki se je hotel maščevati radi zlorab in surovosti « židovske proletarske diktature®, je bela protirevo-lucija začela kmalu s takimi akcijami, ki se jih ne more smatrati več kot reakcijske pojave ljudske strastvenosti, marveč so vedno služile pozitivnim namenom starega ogrskega razrednega gospodstvaJ Ti nameni so: da se onemogoči vsaka demokracija, vsaka zemljiška preosnova, da se vzpostavi ves gospodarski in politični ustroj predvojne dobe, da se razveljavijo vse socialne reŽcrme, ki jih je zapričela «Magyariens Schuld, Ungarus Siihne*. Po revolucija! Naj so tudi razlike med poedi-naše bi se reklo: Krivda Madžarske in nimi skupinam! in ideologijami sedanje osveta na Ogrski i prr o tire volne ioname Ogrske, vsi pa sogla- V tej knjigi podaje Jaszi nazorno sliko 1 šajo v tem, da si morajo ohraniti prejšnji o socialnih, politčnih in gospodarskih gospodovalni položaj, staro družabno razmerah v dobi revolucije in, protirevo-lucije na Ogrskem. Ker je protimarksfsti-čen social ist, ne prizanaša ostrina njegove politične in gospodarske kritike ne meščanskim, ne socialističnim, najmanje pa boljševiškan kregam. Po njegovem se je razkraja I ni proces na Ogrskem začel že z letom 1917. Napredni elementi so skušali pridobiti cesarja Karla za dalekosežno volilno preosnovo in sccialne koncesije. Načrt za tako preosnovo so pa popolnoma skvarli le iz večnega strahu pied narod, nostma. Zmagala je zopet Tiszova klika. odličnost in staro privilegirano družabno pozicijo napram vsaki bodoči spremembi. V ta namen so se ustvarile posebne naprave: izjema1 sodišča, komisije za vzpostavo, posesti «junakov*, zopetna uvedba kazni z batinanu, tabor intemirancev v Zalaeger-szegu, numerus clausus itd. itd. Jaszi pa prihaja do zaključka, da je za Ogrsko edina rešitev v mirovni vnanji demokratični notranji politiki v okviru skupne srednjeevropsek orientacije! S tem obsoja Jaszi vso dosedanjo politiko Madžarov proti državam malega spo- Piše: «Sestradano mestno prebivalstvo, od ; razuma. Politiko, ki na tihotapski način deželnih oblastev nesramno varano podeželsko prebivalstvo, po dolgi vojni pokvarjene duše, tisoči in t:soči vojaških ubežnikov in pri tem povsem neorganizirana socialistična inteligenca: to so b:-li glavni elementi, iz katerih je izšla oktobrska revolucija, sportano in neposredno. Takozvani vod'ttelji revolucije so bili prav za prav tisti, ki so se dali voditi. V resnici ni išče po vsem svetu zaveznikov, ki jim pa v resn'ci ne morejo koristiti, mesto da bi iskali dobrega razmerja s sosedi, ki jih obkoljajol Šovenska imperialistična politika je že prinesla nad Madžare neizmerno nesrečo. Pa še se niso spametovali, kakor jasno kaže knjiga Jaszija, tega velikega misleca med Madžari. Isti grehi pa bodo imeli tudi v bodoče iste, ali pa še hujše bila ta revolucija naperjena ne proti posledice za Madžare! Italija Sprejemi pri ministrskem predsednika, RIM, 13. Danes zjutraj ob 11. uri je mmistr-tki predsednik, podpiran od državnega podtajnika Acerbo, sprejel v palači Chigi odposlanstvo državnega odbora za razporoko nače-'ovana od glavne tajnice profesorice Ferrari, katera izvajala razloge, radi katerih bi bilo koristno uvesti tarporoko v zakonik. On. Mus-solini je pazno poslušal, toda ni dal nikakih zagotovil. — Nato je spi***, komisijo milanske ustanove < Nagrada vrlini*, ki mu je ponudila odznak te ustanove, ki ga je ministrski predsednik z veseljem sprejeL Minister Rossi mu is nato predstavil deputacijo iz Torina, ki ga te prosila, da bi prisostvoval otvoritvi fotografske razstave v Torinu. On. M'tssolini je obljubil svoje sodelovanje, to^a dneva še ne more določiti radi političnih poslov. Predsednik in tajnik vseučiliščnega olimpijskega odbora sta nato prosila ministrskega predsednik«., da bi dovolil podporo odboru, da lahko udej-Rtvi program za sodelovanje pri prihodnph mednarodnih tekmah. Ministrski predsednik se je pohvalno izrazil o delovanju udruženja ter si je pridržal določitev podpore, katero bo vlada lahko podelila. Sprejet je bil tudi Seja velikega iašistovskega drŽav, sveta RIM, 13. Sinoči db 22 se je vršila v sedežu fašistovske stranke, prva v marcu, seja velikega fašistovskega državnega* sveta. Predsedoval je ministrski predsednik. Navzoči so b li: Fašistovski ministri De Štefani, Federzoni in Grurati, državni podtaniki Acerbo, Finzi, komisar za trgovinsko mornarico on. C ano, visoki komisar za železnice on. Torre, sen. De Bono, comm. Bianchi, glavni tajnik pri notranjem ministrstvu Calzabini, V zadnjem času se mnogo govori o reviziji ustave ter se to spravlja tudi v zvezo z mojim imenom. Naše stal šče je to: Vi-dovdanska ustava kot kompromisno delo koalicije ne more biti v popolnem skladu programom demokratske stranke, prinesla pa je edanstvo države, kar so demokrati tudi na prvem mestu hoteli. Ustave ne bomo sedaj revidiral?, temveč bomo zahtevali, da se hitro in stvarno izvede. Ko bodo videli njene napade in nediestatke, bomo izpremenili ono, kar moti napredek države. Predvsem naj se sprovede jo na podlagi ustave: zakon o državnem svetu 0 upravnih sodiščih in glavni kontroli, o oblastih in samoupravah, ki so več aH manj šele na papirju. O Racfcrćevi pol tiki je rekel Davidović: Hrvati živijo dvojno življenje: Imamo radi-čevske in neradioevske Hrvate. To, kar Radič hoče, mi nočemo. Suverena hrvatska republika v okviru Jugoslavije je ne-možnost. Demokratska stranka odklanja separatizem, ker noče razdvojenosti Separatizem je slabost,, slabest vodi k nemoči, nemoč k smrti, in sicer baš onega, ki se od-dvaja v tem slučaju Hrvatske. Mi nočemo niti separatizma niti amputacije. Pač pa hočemo, da dobi narod šroko samoupravo, da se rešijo socialna vprašanja ter da posveti država vso skrb malemu Človeku.* Davždovič je končal: «Hočemo jedinstvo proti hegemoniji, nočemo plemenskih blokov, niti hrvatskih n"ti srbskih niti slovenskih, hočemo edinstvenost proti separatizmu, zakon proti sili, ustavnost in parla-mentarnost proti diktaturi, hočemo popolno enakopravnost vseh državljanov b-ez razl ke vere in narodnosti.» Italija privolila v izpkftznitov Baroša in Delte — Izjava dr. O. Ryba?a BELGRAD, IZ Včeraj je bila seja posvetovalne komisije za izvršitev rapalkke pegodbe, kateri so prisostvovali predsednik opatijske delegacije dr. O. Rybar, dr. Matko Laginja, admiral Priča, -javHa sledeče informacije iz Belgrada: No- O. Rybar poročilo vladi v teku današnjega . •____'i .IV-, m ao Tartmp rini dnovA tranja politična situacija se je zadnje dm znatno poostrila. Razlogi so v glavnem trije. Odpor javnosti proti politiki popušča, nja napram Italiji, ki se je pričela z usode-polnim pristankom na pogajanja pred popolno evakuacijo Sušaka (Baroš, Delta) >e znatno oslabil stališče kabineta. Smatra se, da bo vlada tekom prihodnjega tedna podala ostavko. Po mnenju dobno informiranih političnih krogov so mogoče za razplet krize t n kombinacije. Najmanj verjetna je obnovitev radikalsko- demokratske koalicije s pritegnitvijo nekaterih manjših skupn. Razpoloženje v demokratski stranki je kar najodločnejše proti taki koaliciji. Kot druga možnost se omenja koncentracijska vlada. Tudi tej kombinaciji se ne pripisuje mnogo verjetnosti, ker zaenkrat ni razvidno, na kakšni podlagi in s katerim skupnim programom bi se mogle zedi-niti vse parlamentarne stranke, ki jih bo v novi narodni skupščini še več nego v starem parlamentu. V ospredje se postavlja koalicija demokratov in bivše opozicije. Verjetno je, da bi mogli demokrati izdelati za tako vlado zunanje-politični, gospodarski in socialno. politični program, ki bi ga večina zbornice gotovo odobrila. Zadnje dni so se vršili med političnimi voditelji raznih strank razgovori, ki so v tem ozira situacijo precej razbistrili . te prihodnji teden |e pričakovati zanimivih odločitev. Demokratski stranki pripade pri tem odločilna vloga. Od njenih zaključkov je odvisen ves nadaljni razvoj člani strankinega noUanje-poU^egapoloža^ poe tičnega in upravnega tajništva Sani- Jako, po ^ ~ v nelli, Bastianini, Bolzon, Teiruzzi, Stara- seF ?Uvnc^ ^^ V*'*1*0 ^P** ° ce, Maraviglia, MarmelH; Bab bo za poveljstvo državne malice, Rossoni, tajnik fašistov skh korparaeraj; načelnik tiskovnega urada Cesare Rossr, pozvani so bili nadalje, da poročajo o posebnih predmetih: Farinacci, Rocca, (Preziosi, BaAesino di Bolzani. Službo tajnika je vrfrl on. Giunta. — Predsednik je naprej imel obširno poročilo osvitijujoč notranji in zunanji poioc žaj in je nato na brzo roko opredelO posamezne točko dnevnega reda. Posebno se je bavil z vprašanjem odnošajev med Italijani n Nemci na Visokem Adizkem. V začetku svojega govora se je ministrski predsednik v toplih besedah spominjal avv. Peter Pisenti, fantovski politični komi. | zdnižei^a nacionalistov s fa&sti ter po-sar za FurUnijo, ki je poročat o nekaterih zdravđ zastopnike nacional stov, ki se nuinjlt vprašanjih tičočih se odnošajev z slovanskim prebivalstvom novih pokrajin ter o političnem položaju v FurianijL (dtefani). prvič udeležujejo seje velikega fašistov-skega državnega sveta* Govor predsednu ka je bil pozdravljen z burnim ploskanjem; stranke. Davidovič * poKtika demokratov BELGRAD, 12. Včeraj se je vršil v BeL gradu sijajen zbor demokratske stranke, katerega so se udeležile tudi številne deputacije kine tov m belgrajskega okrožja. Ljuba Davidović je razvil program demokratske stranke v prihodnji skupščini. Glede zunanje situacije je izjavil Davidović, da je zelo sldba. O notranji politiki se je izjavil sledeče: ■ «Odkar so radikatci na vladi se je v vsej državi začel nečuven teror, kakršnega ni bilo v državi v zadnjih 15 letih. Krajina je orošena s krvjo, v celi Šumadijt se vršijo najgrša nasilstva, v južni Srinji vlada prava strahovlada. Na Hrvatskem so vladni ljudje in njihovi prijatelji naperili vse svoje moči proti demokratom. V Sloveniji spoznavajo, kaj je radikabka kort^c^a in nasilje, De- dneva. LJUBLJANA, 13. Po poročilih iz Opatije odpotujejo člani paritetne komisije v najkrajšem času na velikonočne počitnice. Za danes je določena plenarna seja, na kateri ima poročati predsednik jugoslovenske delegacije dr. O. Rybar o stališču t>elgra;-ske vlade in o novih navodil h. «Slov. Narod* zatrjuje, da se od seje 15. t. m. pričakujejo važne, morda odločilne izjave. Dr. Rybax se ima vrniti v Sredo iz Belgrada in na to poda svoje poročilo v sejf v četrtek. Italijanski delegatje in novinarji so nestrpni in ugibajo, kaj utegne prinesti četrtek, ali pojdejo seje in delo svojo pot dalje ali pa se morda usta-v'jo za dalje časa, morda pride celo do preloma. Na Italijanih visi vtisk, da na jugo-stovenski strani ni n kakega razpoloženja za popustitve. S strani Jugoslovenov se ponovno naglasa jo Mussolin jeve trditve^ da se morajo mednarodni dogovori spoštovati in izvajati. V italijanskih krogih se opozarja tudi na voli lno borbo v Jugoslaviji, ki da vpliva na potek opatijske konference, in izreka se nada, da po volitvah pojde vse delo nujnejše izpod rok. Nepovoljno se komentira pri Italijanih to, da še vedno ni otvorjen zeležniški promet med Zagrebom ?n Reko. Pravijo, da bi vsaj otvorili promet za potnike, ali vlaki se ustavljajo že v Sv. Ani. Tako žele otvoritve prometa — pripominja «Slov. Narod» — pri tem pa- drže še nadalje v svoji zasedbi Delto in Baroš, katera je v protislovju s sklenjenimi pogodbami. Ako bi bili izpraznili Sušak docela, bi morda danes že tekli jugoslovenski vlaki na Reko! Proti konsorciju SUŠAK, 12. Z največjo živahnostjo zasledujemo delo "paritetne komisije v Opatiji. Posebno važna so sedaj pri ekspertih v razpravi se nahajajoča železniška in pristaniška vprašanja. S temi v zvezi govore italijanski listi kar po vrsti o pristaniškem konsorciju, o katerem se je svoj čas tol ko pisalo m razpravljalo, katerega pa smo mi vedno odločno odklanjali ker bi nam nič ne koristil. Proti konsorciju so tudi vsi razsodni Rečani, ki iščejo z nami dobrih stikov, ugodnšh na obe strani Bolgarska Bolgarska poslanska zbornica razpuičena Poljska Proslava Kopernika na Poljskem VARŠAVA, 13. Delavska univerza v Varšavi je organizirala proslavo v čast Koperniku. Vel ka množica delavcev se je zbrala v neki občinski dvorani. Po nagovoru poslanca Daszvnskega je imel profesor Krasovski sijajno predavanje, v katerem je posebno povdarjal znanstveni pogum Kopernika. Proces proti katoliškim duhovnikom v Moskvi VARŠAVA, 13. Listi javljajo, da bo jutri pričel v Moskvi proces proti nadškofu Klepak-u in 13 katoliškim duhovn'kom, kateri so cbdolženi, da so leta 1918 delovali proti sovjetom in da so se branili izročiti boljševiškim oblastvom vrednostne predmete namenjene za bogočastje "n nahajajoče se v petrogradskih cerkvah. Za prvo dejanje predvideva kazenski zakon smrtno kazen in zasego premoženja, za drugo tri leta ječe. Francija Seja mednarodnega odbora teleionske zveze PARIZ, 13. Danes zjutraj se je na tajništvu za pošto in brzojav vršila prva se>a mednarodnega tehničnega cdbora telefonskih zvez v Evropi. Različne države, lci sou delujejo pri tej zvezi, so poslale svoje odposlance. Italijo zastopata comm. di Prrro, glavni ravnatelj poštnega instituta in inženir Marchesi. Francosko-belgijska konferenca. BRUSELJ, 12. Konferenca, ki se ie vršila med g. Poincare^em, g. Thenmsom ter g. Jos-parjem in ostalimi belgijskimi ministri, je trajala od 14 do 18.15. Poincare in njegovo spremstvo so zapustili Bruselj ob 8. Pred Kunan^m ministrstvom <;e izjavil Porncare časnikarjem, ki so ga povpraševali o izidu .konference, da jim ne more nidssar odgovoriti, ker to oo-IjubiL Isto so odgovoriti vsi francooko-belgij-ski udeleženci ko.nferer.ee. Ob 19.30 je g. Poincare pesetii kralja Alberta. Po konferenci je bil poslan vsem listom komunike, v katerem je rečeno, da so g. Pcin-care, Jaspar in nj-ih sodelovalci in sicer v smislu določil obeh držav, skupno pregledali razna vprašanja in zadeve v rulinr'ci kotlini ter v drugih zasedenih krajih na desnem bregu Rena. Dali so vsa potrebna navodila, da sa zagotovijo Franciji in Belgiji da:aLtv? oglja, fa sporazumno sklenjen načrt bo izpeljan pa skupnih navodilih obeh držav. Konečno sta se Francija in Bclgva sporazumeli, da ne bosta na noben način izročili zasedenega ozemlja i a proti navadnim nemškim obljubam, pač pa, da sta pripravljeni izpraznitev le postopoma v slučaju, da bo Nemčija izpolnila reparacijska obveze. Poincarć ▼ Bruselju. BRUSELJ, 12. Danes cb 13.20 je dosp l francoski ministrski predsednik Pcincarč*. Množica, ki ga je pričakovala na postaji, mu j* glasno vsklikala. Poincare se je najprej podal na francosko poslaništvo nato v zunanje ministrstvo. Ob 14 se je pričel kongress v veliki dvorani ministrstva za zunanje zadeve. Poincare se fe povrnil v Pariz PARIZ, 13. Ministrski predsednik Poincare se je danes povrnil iz Bruselja v Pariz. SOFIJA, 13. Vlada fe razpustila poslansko zbornico. Nove volitve bodo v kratkem razpisane. Predvideva se preustroj vlade. Nemilia Položaj v Poruhrju poslabšan — Ponovne aretacije — Ljuđ&tvc napadlo orožnik« PARIZ, 13. O dvojnem umoru v Bueru prihajajo sledeča podrobna poročila: Včeraj zjutraj se je v Bueru začela z vso na-gl'co in natančnostjo preiskava glede umora francoskih častnikov Collin in Jo!y. Francoska varnostna straža je doznala za nekega nemškega meščana, kateri se je izrazil, da mora na vsak način ubiti enega Francoza. Policijsk: agentje in orožniki so se takoj podali na njegov dam, kjer so ga, kljub zatrdilom njegove žene, našli skritega v omari. Nadalje so aretirali še mnoga drugih oseb, ki so osumljene, da so lovale pri umoru v Bueru. Proti večeru so orožniki pripeljali na neko postajo varnostne straže še dva osiuniljena nemška meščana. Ko so ju hoteli peljati v ječo, se jima je posrečilo zbežati toda francoski vojaki so za njima otvorili ogenj in ju ubil?'. Ljudstvo je radi teh krvavih dogodkov skrajno ogorčeno in je napadlo stražo, ki se je v sili branila z orožjem in pri tem ubila pet Nemcev. Atentat na železniški most PARIZ, 13. Listi poročajo iz Bruselja: Preteklo noč so dosedaj še neznane osebe v Houtzenu na francosko - nemški meji raznesle železniški most z d'nami tom. Vsled eksplozije neke druge bombe je bil razrušen železniški tir, črez katerega bi morali kmalu po eksploziji voziti vlaki napolnjeni z delavci Namen zločincev se ni posrečil, ker je eksplozija nastala ravno pred odhodom vlaka. Oblastva so takoj začela' s preiskovanji. Našla se je pozneje Se ena bomba, napol« njena z d namitom. Nemška sodba o umoru v Bueru BERLIN, 13. Wolfov tiskovni urad javlja: Uradno se zatrjuje, da so francoska častnika umorjena na cesti v Buer, ubili fran* coski vojaki sami, kateri so po izvrženem umoru zbežali. Razburjenje, ki se je polastilo Francozov, je zahtevalo zopet nedolžne žrtve; dane« ponoči so francoski vojaki ubili nekega policijskega agenta in dva meščana. Izjave francoskih listov o umoru francoskih častnikov PARIZ, 13. List «Gaulois» poroča: Neka Et*?iskava o umoru dveh francoskih častni-ov v Bueru je dognala, da je morilec bivši policijski agent Verde. Torej se ne nanaša, pravi list dalje, ta umor na kako ljudsko sovraštvo napram Francozom in Belgijcem, temveč na čin, ki ga je napravil eden onih agentov, ki so plačani od nemške vlade, da provocirajo in skušajo držati ljudstvo v živi razburjenosti ter s tem hočejo — če slučaj nanese — povzročiti nepopravljive konflikte. Drugi listi zatrjujejo, da ne bodo Francozi in Belg:jci padli v past, ki jo Nemčija -stavlja, pač pa bedo resnične odgovorne elemente kar naj bolj v živo zadeli in kaznovali z vso strogostjo. Vsi listi brez izjeme se pridružujejo energičnim izjavam ministrskega predsednika Poincareja, Potrebno je, da nemška vlada ve, pravi «Petit Parisien», da bodo vsi Francozi podpirali svojo vlado, če bo primorana poseči po represalijah. Nemške organizacije skušajo povzročiti nemire PARIZ, 13. Lrsti javljajo: Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz zasedene Nemčije, je ljudstvo ostalo mimo in se ne daja zavajati v nepremišljena dejanja*, v katera ga hočejo pahniti nemški agentje in nemški mil taristični elementi. Jasno je, posebno v zadnjem času, da želijo protifrancoski elementi, plačani od nemške v lade, povzročati kaznive čine in izzvati drakenične odredbe francoske vlade, da tako lahko razvijejo nemško propagando in dovedejo ljudstvo do odpora napram zavezniškim oblastvom. Vsi ti nameni, ki jih že delj časa podpirajo nemške militaristične organizac'je, vendar niso tako tajni, da ne bi francosko-belgijska cblaslva Še pravočasno z vso mirnostjo preprečila več ali manj težke incidente. Zasedba Frankfurta odložena vlada še ne m'eli raztegniti zasedbe na Frankfurt in Darmstađt, kakor so to ne. davno javljali nemški listi Nemčija pripravljena pogajati se Izjave kancelarja Cuno-U LONDON, 13. Dopisnik lista «Daily News» javlja iz Dusseldorfa, da je Cuno poslal časnikarjem v Diisseldorfu sporočilo, v katerem jim kliče v spomin, da je on v svojem zadnjem govoru izjavil nič manj nego petkrat, da je pripravljen pogajati se. Anslila Asquitovi in Lloyd Georgeovi liberalci se pomiriti LONDON, 13. Danes zvečer se je vršil sestanek med Asquithovimi in Lloyd Ge-orgeovimi liberalci Na tem sestanku so zaključili, da se obe struji med1 seboj pomirita. Razgovor je bil zelo prijateljski. Določilo se je tudi obvestiti Asquitha in Lloyd Georgea, da želita obe liberalni- struji skupno delovati in se podpirati v obeh zbornicah. _ Amerika Velika neurja v Ameriki NEW YORK, 13. Radi neprestanih viharjev in ciklonov, ki razsajajo te dni, so prekinjene vse zveze z jugovzhodtom. Iz različnih mest prihajajo vesti o ogromnih škodah in človeških žrtvah. Nad mestom- Pinson je razsajal ciklon, ki je popolnoma razrušil nad 50 hiš; iz razvaln so potegnili 20 mrličev in 75 ranjenih. Iz Port Smoutha v Ohiju se poroča, da predsednika vlade. Tedaj pa ni «vaših* in «naših», fmamp le eno vlaao. Mala besedica «Qostri», ki je neopazno zdrknila v pero, nam kaže razpoloženje napram nam v gotovih krogih in naziranpe v našem položaja v državi. šolskim voditeljem Trst« in okolice! Tova. riše voditelje prosim, da poberejo takoj pn-spevke učiteljskega osobja za tovariSico iz Vo-loskega. (Glej 8. štev. Učit Hsta) in da fin pošljejo podpisanemu najkasneje v teku osmih dni. — Za odbor Učit društva. — Vinko Trobec t č. podpredsednik. «Lavoratore» bo zopet izhajal. Kvestura javlja, da je bila prefektura prepovedala izhajanje «Lavoratora» le za pet dm. Od danes naprej bo torej «Lavoratore» zopet izhajal. Nalezljive bolezni ▼ Tista- V tednu od 3. do 10. t. m. so se pojavili v Trstu sledeči slučaj nalezljivih bolezni v Trstu: Davica 2, škrlatica 14, trebušni legar 2, griža 1, paratifus 1, porodniška mrzlica 2, ošpice 21. Umrli sta dve osebi: ena na škrlatici, ena pa na porodniški mrzlici. Drultvan* vesti Turistični odsek M. D, P. — Sv. Jakob priredi v nedeljo 18. t m. celodneven izlet na «Veliko Gradišče (hrib'med Bazovico m Her-peljami). Odhod ob 8. uri zjutraj izpred šentjakobske cerkve. Prijatelji turizma dobrodošli. — Vodja. 2J. M- D. Danes ob 20 čedna ©dborova fije^a. — Preds. , Iz triaikega živUenia Težka nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. Predsinočnjim je bil z avtomobilom rešilne postaje prepelan v mestno bolnišnico neki Angelo Valentich, star 23 let, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni št 258; imel je težko __________________, rano iz strelnega orožja na spodnjem delu trese je radi viharja udrla streha na neki šoli buka. Na vprašanje, kdo ga je ranil, je mlade-Pod ruševinami je našlo žalostno in nepari- nič povedal. da mu je P^ J^°™(f.stan0PVa~ čakovano smrt nad 30 otrok. Avstrija Seipel bo obiskal Rim DUNAJ, 13. List «De Stunde» javlja, da . —------------, i.__, so avstrijski parlap^Umi krogi gotovi.}Pf^^^«^,^^ njem prijatelj Alojzij Planich, star 20 let, kotlar, stanujoč v ulici S. Zenone št. 1, razkazoval nabasan revolver; pri tem se je ta nenadoma po nesreči sprožil in ga ranil v trebuh. Ranilec se je sam javil na postaji kr. orožnikov v ulici dell'Istiia. Bil je ves potrt,radi ne- Podgora. Slov. Izohr. društvo «Podgora» je. KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga vic. So« priredilo v sredo 7. t. m. predavanje. Predaval' litario 21, Marija Bubnič 26* je g. živino zdravnik A. Grbec o * zdravstvu mleka in kužnih bolezni goveje živine«. 2al da je prisostvovalo krasnemu predavanju malo poslušalcev. Zahvaljujemo se g. predavatelju in Z. P. G., katera ga je poslala, za predavanje, ter prosimo, da bi nam dali priliko čuti še kako predavanje iz te strdke. — Odbor. V kraljestvu palčkov. Kakor smo že poročali, uprizori Splošno slovensko žensko društvo v Gorici to krasno Ribiiičevo delo v nedeljo 18. marca 1923, ob štirih popoldne v dvorani Trgovskega doma. Igra se ponovi v pendeljek, 19. marca 1923. na praznik Sv. Jožefa tudi ob štirih popoldne, — zlasti z o žirom na občinstvo z dežele, ki se bo moglo vračati večernimi vlaki, bodisi na Vipavsko, bodisi v Gore. Ker si je moralo društvo oskrbati za to prireditev povsem novo in deloma dragoceno garderobo ter scenerijo, je imelo znatne stroške; zato ni moglo postaviti cen tako nizko, ikakor bi bilo želelo. Vendar je prepričano, da ne bo nikomur žal stroška, ker je igra res lepa, globoka in zanimiva od začetka do konca, čisti dohodek pa je določen v dobrodelne namene. Predprodaja vstopnic od petka dalje za obe predstavi v Narodni knjigarni v Gorici, Via Carducci št. 7. Cene sedežem: I. reda po Lir 10.—, U. reda po Lir 7.—, III. reda po Lir 4.—, na balkonu po Lir 10.— na galeriji po Lir 4.—. Stojišča po Lir 2.—. Otrokom brez spremstva ne bo dovoljen vstopa STAROZNANI SEMENJ sv. Jožefa za živina iu kramarsko blago bp v torek, dne 20. mar- ca v Komnu. ! KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI^ 369 t MIRODILNICA ________________________________da bo kancelar Seipel potoval v Rim, ^^ PARIZ, 13. Iz dobro poučenih krogov čim se bodo italijansko - avstrijska trgov-n- ga doznava «L' Echo de Paris», da francoska | ska pogajanja nagibala h koncu. NEVNE VESTI Tatovi t tobakarni. — 4080 lir plena. Toba-karaa. Franca Mrlich, nahajajoča se v ulici Giokue Carducci St. 41, je bila predsinočnjun Žrtev drznega tatinskega podjetja. Neznani zli-kovci so se namreč splazili v podstrešje, ki se nahaja nad tobakarno, in napravili na podu " * pomočjo vse, kar se" jim je zdelo kafc vredno: smodke, ciga- Lekcija — velikim patriotom Tireste» je javno obžaloval, da ----------- - . „.'.,- . . - v u i ~ i ♦ buržoazi ska aristokracija na plesu julijskih se ,e odločila za ukrep, ki na, Zadrutemu nek- ~~ ^^ ^cga »kupaj v vrednosti prostovolcev na korist vdov in sirot padlih danjemu glavnemu mestu dežele omogoči — rete.^i^e i.^ a.f ga H ' idnQ ' " življan;e. Proglasila je, da yt dalmatinsko nad 4UUU l-ir.waw »o jo Tatvina ozemlje, privučeno k Italiji, postavljeno izven pdkunH na isfcinačm :kakor so posli, tatvina carinske črte države. To je svobodna luka. fc bila - biro- Nepoštena sinžkmja. Inženir prostovolcev blestela s svojo — odsotnostjo. *Era Nuova» se pridružuje tej obsodbi in pridodaje še iz svojega nekaj značilnih pripomb. Nekateri menijo — pravi — da je ta pojav pripisovati deisivu, da so se ljudje že naveli- čali plesov. To «utrujenost« bi že razumela tudi ona. Ne more pa razumeti, da sta se meščanstvo in arisiokracija izognila ravno te prirditve, duševno najlepše, da se nista zavedala dolžnosti, da doprinese ta malo žrtev prostovoljcem v priznanje, da so oni, samo oni, v času krute vojne, prava duša Trsta. Očita «ai DAROVI Darinka in Bogdana Černigcj darujeta ob obletnici smrti svojega deda 50 Lir za uboge učenke slovenska zasebne šole v Trstu, Gosp. Strgar od Sv. Ivana je daroval Sveto-ivanski podružnici «ŠoiL društva« Lir 20.— Ta objava se je pomotoma zakasnila, kar naj nam gosp. darovalec blagovoli oprostiti: Gospod Košir iz Ljubljane daruje svojo iztirjatev v zadevi Cacciamato Lir 20.— podružnici «šolsk. društva» pri Sv. Ivanu. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DI-_JAŠKE MATICE!_ Borzna poročila« Tečaii: Trst, 13. marca 1923 Jađransfr* banki • • ..........i Peter Haus- ikratičnega - poprej « baTtaos^ ?"Ž? 2*3 Ef? Če hoče Zader živeti, mora iz kratičnega mesta — poprej so b^ v« aT"'. Vt A'AA • ^ žasa državni in deželni uradi — postati trgovsko ^10^, ^ 644, je ae del, cas^ in industrijsko mesto. V to naj služi rečena, službi ^Qradc£ Zadru dov^lumcesija! .Ker pa prej ali sl^ ^G^es. ^č^a CosuIlcTi . ........ • . ....... I alifiatta • Gerolfmich Lfbera Triesttna ••••••••••••■•< Llojd .*•*•••»»•••••••••< I csslno ■»»••■*••••••••••• Hvtinoltdi ••••»»•••»••••»•< Oceanla *••••••••••••*•••< Prem uda Trlpcovich A m pel r ji . Cement Dalniatta Cement Spalato Valuta na tržaškem tr&L Trst, 13. marca Z.aaru aovoiTena Koncesija: n-er pa pre^j sn*^ —Tli-i^ „„u^ večera .udi Reka zadobi tak ugoden po^ .tavl^ .Era» vprašanje: Kaf pa bo — » Trstom? Spri- ^ » m pejv™ Ha^feand zapazUa na lll'ŠTpT^p™ — TikUka'-Era^ ^e^^ugo^Ja je obe- .......... tanli ^randi' uHici^i e commendatcrin, da so |!^SJSS'?*^ ^ g^^^p^fe^! ^ I I I I I I I !UTr^r^^T^^ JJrfSS&MStf - = J-------------- dočnosL Mari irn ni bilo — vpraiise *Era, j n^e in vshodne Evrope! Da pa bo mogel to, nem prosin p»p« --- poredno — prijetao, da bi morali od blizu gle-j mora izvozna m uvozna tntovina imeti tu i .'1 ____ ___t.i fietih Vi cn llrtoHl a pa do mogei io, ^T^fe fea f^isilena k temu de- »nmafi^Atiia. Tatvina te bila na- ognilre krone . • avstrijske krone Češkoslovaške Krone marke • dolarji • • • « ' rancoski franki ivkarskl franki 09 311 376 1290 383 1405 63* 12 i 120 347 2H1 51 »0 338 253 1923 0.7- i MISLE J FRANC Vfa Carpison 14. Dobijo se vsi mirodilnfški predmeti. Barve, laneno olje, čopiči, kisline, jesihova kislinaj zdravila, dišave, milo, mineralne vode itd. po zmernih cenah. (89) Velika zaloga vina, žganja In liker|ev JAKOB PE2HAUC ustanovljena leta 187S Trst, wia S. T. XycSias it. 6, tafafon 2-Sih Vadno V zalogi tn po cenah izven vsake Konkurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec ln kranjski slivovee. Lastni izdelki: šumeča vina kakor Sampanje« Sumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. Spaciallteta I Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni mali novec in drugi. - - - (50) Naprodaj jc v Ptuju v Sloveniji velika euonad-stropna hiša z dvema trgovskima lokaloma, obširnimi sklad šči, lepim iz 7 sob sestojt ftim stanovanjem in drugimi prostori. — V tej hi«i je dobro tipeljsnči trgovina mešanega in kolonijalnega blaga ter trgovina s poljskimi pridelki na drobno in debelo obstoječa že od leta IbtiU. (J>4) Cena 750.000 dinarjev, Natančna pojasnila daje Anton Jurca« POHIŠTVO. 33 vina imen tu —----- ~ • -_. T,*«;«® u d a tT krasne ki dfč^o prsi tistih, ki so\udobnosti in olajšave. .In ker so i^ustva poka- komisariatu" vulici ,dgleški fon« papirnaU---- 0.0290 0.0310 62.50.— 62.75 21.-.— 2110 9.7S,— 10.25 0.10.—O.lOnO 20.80.— 20 95 126 25.—126.75 39 '.—.—393.— 9H.45.— 98.65 tori utonejo » zrcalo! Ali pa ni ta lekcija' prostim mteres - j igralci hazardniJi Ite T vi* ore žali na ugoden trenotek^da. bi o ob- zato, ker je moral,* a^pak zato, ker je hotel stajale že tedaj, ko je dobil Trst tudi zanimiv' prispevek k poglavju o pristnosti nosti so to, ki jih predoča tržaški list vsem dana šr je ga patriotizma teh velikih gosnodov?! govornim činiteljem, posebno pa osrednji vla- Marsikdo med n:irai je bil «avstriakant» — ne di. T« resničnosti pa niso od danes m so ob- , « _____1____1- ..I. 1, n* t. Urtfol e(a«ta io forlai IfjO «* rlnhil Trst Kvo.'etfa no-1 Policisti so prežah na ugoden p , . presenetili družbo v polnem številu. Preda-noin^im se jim je nudila ugodna prilika. Ko so menili, da so igralci polnoštevitoo 'zbrani v sta-nemudoma potrkak na vrata. Go-so to novi igralci, f«n je so agenti planili v sobo; Na koiis^ btezp^zinicn s s bo vršil v dvorani Izrecno ugotavlja — preživljati nastrašnejšo P«J*1***. ^!|^Pl^e^Ci^t^užb1>dvoumnih filhantKmičnio^ainaUćnega društva velik kon- kriz-o, kolikor jih pozna njegova itfralirazne hazardne igre. Denar, ki se cert. Namera je gotovo hvalevredna. Ali pa Tudi to je trda in neoporečna resničnost. f*™ to svrho nahajal na mizi, so agenti zaple- more biti tudi izdatna?! Spričo tisočev in ti- Kako naj to ranimemo? Brzojavna agenera ^^•^BMnoee. sečev brezposelnih more biti to komaj kaplia' Stefam ni ideal dopisnega urada toda uradu^e., nm ^^^ T ^Tarm Vče- v velik škaf vode. In še to samo enkratna kap-j Njene veeti so izraz uradne misli — Na <^1 „^u^ okoli ene ure Je »top« v kavarno lja. Na ta način se ne more rešiti trnjevo vpra-l gein mestu poročamo o sprejemal, Kt so se « t Tarabocchia neki mlade- an>e brezposelnosti. Kar potrebujejo tisti ti- včeraj vršiU pri mausirskemu predsedniku. O J«" naročU črno kavo. Čez nekoliko časa, oči brezposelnih, ki gladujejo in preživljajo sprejemu avv. Piscut^a poroča Štefani dobe- j"* £ * oreDtičan. da ga nihče izmed gostov C ftvn'imi rodbmami na^renkelše dneve^sedno tole: «E stato moHre ncevuto lavv.,^ ^cdb, ie potonil iz žepa velik revolver ter si pognal kroglo v prsa. — PrepelraK so ga Jajca so draga meso Je drago! Zato uživajte „PEKATETE", ki so enako redilne kakor meso. So najcenejše testenine, ker se zelo nakuhajo. 41/1 Mali oglasi se računajo po 20 slot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično Poročne sobe, slavonsko delo, suiie, zajam" čene od L 1.250 naprej, elegantne kuhinje L 790, železne postelje s kovin^stlmi mrežami L 165, otroška postelja popolna L 200. TORK, Via S. Lazsaro Š8. 10. Resnično znižane cene. Pošiljatve in embalaža za deželo. Štev. 1961/22. RAZGLAS. Županstvo ToSntin daje V znanje, da se obnovijo v Tolminu dovoljeni sejm? manufakturnega blaga, d.obnarije in raznih gospodarskih potrebščin. TI sejmi se bodo vrfili vsako leto: na dan sv. Jurija, dne 23. aprila ; prvo nedeljo po sv. Rešnjetn telesu in na dan sv. Matevža, dne 21. septembra. Ako pade sv. Jurij na nedeljo 23. aprila ali sv. Matevž na nedeljo 21. septembra, se viši sejm drugi dan, t. j. v po deljek. Ob enem se daje v znan e, da se vršijo od prvega tekočega meseca marca predpoldne sejmi za prodajo mladih prešičev, kakor pred vojnim časom. TOLMIN, dne 9. marca 1923. (115) Za župana : J Mrak. Najvišja cena pBa&ujam za V ceno. MLADENIČ izurjen išče službe v trgovini jest-vin. Via Udine 49/11 381 jim dajte, tćua jim preskrbite! S kakim stra-lperil FriuE, che ta esposto alcuca urgenti pro-hom morajo ti reveži gledati v bodočnost, ko blemi conoernenti i nostri rapporti con la po-vidro, da ke vprašane brerpo&clnosti poo-1 polazionc sla-va incluea urite nuo-ws provmcie*. struje vedno bolj in čuje jo dan na i . ... -J-" ' -— ---"J^ulčaio mcstno^bolnišnico. Njegovo ^nje ja brez-Nesrečnež ee imenuje: Henrik Berce, rosu poo-1 poiaiiuu« airtv« ------- - _ jj^a. v ubci Amengo ves- dan, kako (M je nadalje sprejet m Peter Pisenti. P^'f^LfjcŽ W žalostnega uščažo de- litični komisar fažr* za Furlanijo, ki je izvajal J>*ccj. ** Uoveofo -s v upno >RODA SE iz proste roke tiskarna združena s knjigarno in upravo časopisov v večjem slovenskem mestu JuL Krajine pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pri uparavništvu. - .. _ 380 mano. VtsH x GorlJkesa V Bovcu priredi r nedeljo dne 18. • w L pevsko druStvo •RomW v dvo- res ozdraviti! Ozdrav^'en'G zla more princu načelniku tašistovsfcc stranKei iz arugin spre-1 rani SAP burko trodejaiiKO «1 _ — kakor že rečeno — la delo, ki daja zaslužka jemov, ki so se vršili istočasno, je razvidno, na zemlji«. Začetek točno ob 7. uri zve er. ;n _! kruha! da je on. Mussolini sprejemal v svoji lastnosti Odbor. PODLISTEK WILKIE COLLINS: dospa v belem 24 IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. videl, je bila gospodična Halcombe. Prišla mi njegovo Mio, je zaprl oči in ?a ^ je do hišnih vrat naproti in me je predstavila pretresem Sivce. Vendar sem ostal prx tem gospodu Hartrightu, ki se mudi že delj časa v sem mu ie nadalje prevrača* na ta preomei. Limmerigdu. Gospod Hartright je napravil na-1 Vse, kar sem mogel spraviti iz n(ega, je mio, me, ko sva si bila predstavljena, prijeten vtis,1 da je poroka njegove nečakinje te sKienjena ampak odkril sem takoj, da ni prost družabnih' stvar, da jo je njen oče potrdil, da V napak svoje dobe. Tri napake imajo ljudje se-, tudi sam, da bo to zaželena poroka IZPOVED VTNCENTA GILMOREA, ODVETNIKA, CHANCERY —LANE, LONDON. Te vrstice pišem na prošnjo svetega prijatelja gospoda Waltcrja Hariri^hta. Te raj be- da jo potrjuje in da bo SJTVFJ-C. uvub. """r' % --, • »---------» - - « ij, _ _ _ danje generacije. Ne znajo sedeti pri vinu, ne j srečen, ko bo ie v*e tO mimo. R^r se uce poznajo igrati vista in ne znajo napraviti dami godbe bo uvaieval mnrenja vseh, naj se ie po-pokloca. Gospod Hartright ni delal izjeme v svetujem z njegovo nečakinjo, sgtoh pa zaupa tem splošnem pravilu. Drugače mi je naredil vitis zelo ponižnega, omikanega moža. Gospodično Fairlie sem videl šele pri mizL 1 I _ * L. _ - — X _ _ _ I Ima •• A ležijo razne doživljaje, ki so resno vplivali na Izgledala je slabo, in to me žalosti. Ona je než-interesc gospodične Foirlie in so se dogodili no, ljubko dekle, prijazna nasproti vsem, ki kmalu po odhodu gospoda Hartright a iz Lim- jo obdajajo, kot je bila njena mati, čeprav je meridge House. po svoji zunanjosti bolj podobna svojemu Prispel sem v Limmerigde House na petek* očetu. " ' ~ ■* Ob solnčnem zahoda je gospod Hartright pron koncu oktobra ali v začetku meseca novembra. Mislil sem ostati do prihoda gospoda Per- moji spretnosti in znanju v družinskem pravu in prosi naj omejim njegovo ulogo. ki fo mora igrati kot njen varuh nato. da poreče v pravem trenotku «d&». . . Medtem — saj ga vM&n ubogega trpma, ki ie priklenjen na »vofo sobo. Ali gleda kot človek, ki ga je treba jeziti7 Ne. No čemu ga tedaj jeziti? . _ _ „ V pondeljek je dospel &*pod VtnM gr-odpotoval. Gospodična Fairlie je ostala ves de. Izgledal je po svojem dan v svoii sobi in £ ospica Haloomi>> se mi vit mož. ZdeJ je nekoliko starejfa *ot tem 'pričakoval. Nad čelom je bil nekoliko plešast .....ostre poteze. Njegove geste »o ~ «e dobre volje kot mlad mož. gospodično Halcombe prav je sprejel, ko sem prišel raz.-^ovora z gospodom Faiilie !. predmetov kot prej. Govoril f9 o sebi, o svojih j mu bil predstavljen, • tako prijaznostjo 4a Bil več let invalid — ali se ?e za trećega samo bolečinah, o starih novcih, o neprekosljivih ( prisfljenostjo^ da eva Sc kmalu pogovarjala izdajal — it sa ni ročutil zadesli dobro, da bi Rembrandtovih skicah. Tako^t ko sem nape- stara znanca. ml lahko spre el. Prvi član družine, ki sem ga Ijal govor na opravke, ki so me pripeljale vi Dalje. SOBO, meblirano odda boljšemu gospodu mala družina. Via Gaivani 5, vrata 10. 376 STANOVANJE obstoječe iz treh sob in kuhinje, z elegantnim pohištvom in malim vrtom, se da v naifem. Pojasnila: Carpison 14, Buffet od 1 ure naprej 377 kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, iazbe