PnSlnln* pisana v trotnvfnt I.ETO T.VTTT V Ljubljani, v petek 5. decembra 19*50 - ŠTEV. 278 2. izdaja Cena 1 Din Naročnina iiicurfno 25 Diii /h iim/eui-(Ivo 4ii I >iii — ne-drlnk« itilnji celoletno I2ii I >iii, en ilHi/i-nitivo 1401 >it U r *• |«VI ul h/lll SLOVENEC Cek. račun: Ljubim nu it. 10.690 in 10.344 ta inserute; Suru ievo Siv. Г563, Zagreb Siv. 30.011, Praira-Uuna j 24.791 U p r H v a: Kopitar-jevu h. telefon 2992 It-lelnni uredništvu dnevno služba 104(1. - n.ičnn JV9«i 2994 iu 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak duu zjutraj, razen pondelj!;it in dneva po prazniku Nemška pritožba ZunnnjepMirčni odsek nemSkega državnega tbira jo dno 2. decembra v prisotnoeii zunanjemu ministra dr. Curtiusa mod frene.ičuim odobravanjem vseh članov odseka sprejel protestno resolucijo, v kateri izraža svojo »ogorčenje nad poljskimi liasil-stvi, izvršeni ini nad nemško manjšino za časa volitev«. Istočasno je trajni nemški delegat pri Drušivu narodov vk žil v Ženevi oficijelno pritožbo nemške vlade proti poljski vladi radi »nasilstev, ki so nemški narodni manjšini nn Poljskem dala povod za mišljenje, da je brezpravna in brez vsake zaščite«. Nemški vladi se je zdelo po;robno, da svoj protest podčrtu z maskirano grožnjo, češ, da si Nemčija pridrži pravico evenluelno tudi od p klicati stalno nemško delegacijo pri DN, če bi so njeni pritožbi no posvetila popolna pozornost. Nemška demarša v Ženevi je zelo rosna, o tem nihče no sme dvomili, in nemška vlada se je zavedala svoje odgovorne«!!, ko je segla po leni usode-polnem sredstvu. Resnici ua ljubo bodi povedano, da ludi nihče ne odreka Nemčiji, ki je država — članica Društva narodov, pravice, da se poslužuje procedure za reševanje manjšinskih vprašanj in opozori ženev.-ko mednarodne ustanove na gotovo nerede, ki se po njenem mnenju dogajajo pri njeni sosedi pri p stopanju z nemško narodno manjšino. Toda odtod pa do dejanskega izkoriščanja te pravico je še tlolga pot. Tradicije, ki jih je usivarila diplomatičlin praksa, poznajo še nešteto drugih sredstev, ki se morajo izčrpati prej nogo da se seže po skrajnem. Posiaviti meni nič, tebi nič eno veliko državo pre I svetovno razsodišče, to je torej v luči dipluina'skih običajev zelo resno početje, vporabljivo le, kadar so vsa druga sredstva odpovedala. Mi nismo slišali, da bi bila nemška vlada stavila kaka vprašanja svoji sosedi, ali da bi bila nemška diplomacija napravila pomirjevalne poskuse v Varšavi. Nam jc znano le, da se vrši že več tednov po vseh nemških listih sis'einalična in srdila gonja proti poljski državi. S tem, da je nemška vlada brezobzirno šla pred ženevsko us'anovo, je daln tej celi gonji svoj placet, ter Iako potrdila, da je v odnosih s slovansko Poljsko hotela ohraniti stari prezirljivi duh, v katerem se je že cesarska Nemčija vedno razgovarjala s slovanskimi narodi. Iz prednjega bi tudi sledilo, da Nemčija nrče več prikrivati, da jo leči cd Poljske nepremostljiv konflikt, katerega je odlcčena brezobzirno in brez izbire sredstev rešiti v svoj prilog. Nemška demarša v Ženevi je z drugimi besedami rečeno, začetek nemške ofenzive proti vzhodnim mejam. Interes za nemške manjšine na Poljskem je lorej le ob čajni karitaiivni suknjič, ki zakriva nemško sovraštvo proti slovanski Potiski in domotožje germanslva za pokrajinami, ki jih je v sveiovni vojski moralo žrtvovati na oltar načela samoodločbe narodov. Mi smo seveda zelo oddaljeni od lega, da bi poljsko državo branili, ker ni znala preprečiti nekatere obžalovanja vredne izgrede prenapetih nacijonalistov. Na tem mestu smo tozadevno zapisali že zelo ostre besede, ko smo govorili o drugi, mnogo večji in mnogo bolj zanimivi ukrajinski narodni manjšini, v imenu ka ere nikdo ne bo nosil pritožb v pisarno Druš va narodov. Toda kljub temu smatramo za svoio dolžnost, da razjasnimo nekaj pojmov, ki bodo postavili neniško-poljski incident v pravo luč. Ne nemški narod v celoti, niti nemška država kot taka, nista dosedaj veljala v zgodovini človeštva kot zgledna zagovornika pravic narodnih manjšin. Ustvarila sta si za svoje potrebe celo čisto posebno politično me afiziko, po kaieri je nemški narod najbolj kulturen ler ima kol lak od bož;e previdnosti natančno dolečeno poslansivo, namreč da pripelje manj kulturne in zaestale slovanske narode v izobilje nemškega Kanaana. Pod zaščito le lepe formule, v koje resn.čnost je nemški narod veroval, se je vršila germanizacija širokih slovanskih pokrajin na vzhodu in na jugu. Kdo pa je protesiiral v imenu svoječasne poljske manjšine v cesarski Nemčiji? Takrat poljska manjšina ni imela državnega zastopstva, je bila brez vsake šole, o kakšni kul umi avtonomiji ni bilo nobenega sledu. Poljski jezik se ,ie uradno zasrainoval in poljska pripadnost se je javno tetoveiila z nekulturncs'jo in barbarsivnm Kdo pa je v cesarski Nemčiji, ki še ni daleč za nami, protestiral, ko je moral poljski kmet pred surovo silo ponemčevalnih drušiev, kol sta bila Siidmarka in Ostmarka, trumoma bežati raz zemljo svojih očetov ter se izgubi.i med brezimenskiin pridetarija om v 61ezi.sk.ih premogovnikih, ali pa se potopili v emigraciji v Porurju in v Ameriki? To so zgodovinska dejstva, ki danes vsaj še niso zaprašena. Človek se upravičeno vprašuje, kako si sedanja republikanska Nemčija, kaiero vodijo še stari cesarski uradniki, more svojiti pravico, da na mednarodnih razsodiščih nastepa naenkrat v blesteči pozi zaščilnice narodnih manjšin. Menialileltt nobenega naroda se v teku desetih let ne spremeni. Tudi nemška se ni ln se ne more. Kakor globoko mi sicer ludi spoštujemo nemški palrijoiizem, nemško vzirajnosl pri delu in nemški ustvarjaječi genij, mi in z nami še o-s'.ala Evropa, mu bomo še desetletja odrekali vsako kompelenco, da kjerkoli govori o dolžnostih, ki jih Imajo posamezne države do svojih narodnih manjšin. Na drugi strani pa moramo povedati brez strahu še lo, da se je v Evropi nekaj bistveno spremenilo od 1. 1919 Včasih v Evropi ni bilo slovanskih držav. Danes so, med njimi celo nekaiere, ki imajo pravico do naslova velesil. To je živ dokaz za to. da slovenstvo polagoma sega po vlogi, ki mu jo daje njegova šievilčna moč. To je ono novo v Evropi in v evropski politiki. Nanj se bodo morali privaditi vsi, tudi one države, ki še živijo v starih iluzijah, če nemš' a demarša doseže la cilj. poleni io bila koristna in Potrebna. Nova doba v razvoju fašizma „Osvobodimo stranko mrtvih bremen" — „Proti korupciji v stranki" — Nova fašistična organizacija čistih Berlin. 4. decembra, d. Rimski dopisnik »Ger-maniet pošilja svojemu lislu zelo zanimive podatke o globokih preosnovah v sestavu fašizma in o njedovem programu. Spočetka ugotavlja, da je bil odhod energičnega Turattija, katerega je nadomestil čisti fašisti Giuratti, bil zadostno znamenje za vsakega opazovalca, da se dogajajo v živčevju fašizma velike spremembe. Mussolini sam je z veliko jasnostjo poudaril na svečanom govoru ob priliki obletnice pohoda v Rim, da se mora fašistična stranku znebiti nezanesljivih in izd'jniških pristašev. Novi tajnik Giuratti Je takoj nato razpcslal na vsa fašistična tajništva nova zelo stroga navodila za izdajanje strankinih izkaznic, češ stranka ne bo zdravn, predno se ne bo osvobodila obteževalnih mrtvil v svoji sredini. Polngoma se je zvedelo v javnosti, da je stranka bila prisiljena izvršiti radikalno čiščenje radi neprijetnih škandalov, ki so se pripetili osobito v severni 11 a I i i. Izraziti fršisti, v visokih službah so bili aretirani in se jim je pred sodiSfem dokazalo, da so bili korupcionisti. Celo fašistični komandant milanske trupe, general Dabusi, je bil radi goljufije obsojen. Velike nerodnosti so se odkrile ludi v občinski upravi mesta Milana. »Cel Avgijev hlev se je odprl pred preiskovalno komisijo.« čiščenje je izvršil bivši generalni tajnik stranke Farinacci v svojem listu »Regime Faseisifa«. Dokazal je županu Belloniju, da je bil upravni svetnik 25 bank in da je od one samo vlekel 250.000 lir same nagrade. Njegov list je sicer vdan Muesoli-niju, toda votli oster bo. »proti degeneriranemu fašizmu, ki vključuje vse politične o-portunisle in vse barantače z idojo fašizma in fašistične domovine«. " reviji »Ln vila italiana« se je v strupenem član-i.„ zopet zagnal v »fašistično zakulisje«, ter z vso njemu prirojeno energijo stavil zahtevo, da »mora biti upravna stavba fašistične organizacije pregledna in čista kot kristalno stekloc. Tako se ;e vsa ta nesnaga razlila med široke plasti ljudstva. Mussolini je zalo moral [>oklieati v vodstvo stranke zanesljivega in odločnega generalnega tajnika, ki naj »iztrebi ves plevel iz vrst fašizma«. Giurnlti si je stavil kot svojo prvo nalogo, ustvariti med vseučiliškim dijnštvom elitne skupine. V reviji »Critica Fasoista« je dal fašističnemu dijašlvu novo geslo: »Libro e Maschetto« (knjiga in puška), ki naj jih spremlja pri vsem njihovem Ustanovitev fašistične Čeke V Italiji je bila ustanovi ena ta'na policijska organizacija za pobijanje protilašizma Rim, 4. dcc, »Giornale d'Italia« napoveduje, da bo železna pest zade a vse t:govce in gospodarske kroge, zato jih poziva, da se poko.ijo. V opomin navaja, koliko trgovcev je po raznih italijanskih mestih zap tih. Fnšizim bo sedaj vso to borbo prenesel na nevše' ne elemente v gospodarskih vrstah, da bo tako ši.o'nes p zdravl ajo novo ustanovljeno posel'««) p-litično o ganizacijo »O. V. R. A.«, ki delu e pri glavnem ravnatel slvu za javno varnost. Podre ena je not anjemu ministru. Ta fašistična polici ska sekrija je javnopravna. Ima isti značaj, kakor sovjetska G. P. U. V službenem obvestilu o pravicah, ki jih ta O, V. R. A. izvršuje, se navajajo tri zarotniške organizacije, ki so naperjene proti fašističnemu režimu. Tribuna pozdravlja represivne mere in za-tr'u;e, da fašistični režm ne more biti več strpen. Kdor dvigne roko proti njemu, mora biti kaznovan. O. V. R. A. more p eprečili vse po kuse, p:edno postanejo nevarni. Policija v liberalnih demekra-tičnih državah nastopa šele takrat, ko je prisil.ena k intervenciji. Nova organizacija pa ima dvojno nalogo: 1. da nenadoma doseže krivca, preden je mogel izvršiti delo. 2. Delovanje te policije izkluJue vsako drugo, če tudi vsporedno iniciativo in intervencijo. Fašistična revo'uci a in fašstična država, sta poverdi to novo delikatno nalogo izk'jtično tej novi ustanovi. »Lavcro fa'chta« navdušeno pozdravlja to novo organlzaci,o. Socialist predsednik avstrijskega parlamenta E-dersch izvoljen z glasovi socialistov in Vebnemcv Duraj, 4. dec. kk. Narodni svet je danes volil svo ega predsednika. Za prvega predse dn ka je bil izvol;en socia ni demekrat hldersch. P.i p vi volitvi je dobil Eldersch 80 glaov socialnih c'e-mok-atov in Veleiemcev, bi.ši krščanski socialni kancler Ramek 65 glasov, Landbundovec Pis'or 8 glasov, Heiirweh"cvec Lenj-U'-r pa tudi 8 glasov. Pri drugi volitvi je dobil Eldersch 80, Ramek 73 (ker so zanj gbsovali He:mwchrovci) in Pistor 8 glasov. Pri t:et i volitvi je bilo oddano 11 praznih glasovnic. S tem je bil E derseh iz-volien za prvega predi'dn'ka, ki se je za to zahvalil v k atkem govoru. D u *i predse bik je postal Ramek s 84 glasovi tretji pa Ve enemec dr. Straffncr s 111 glasovi. Po te, volitvi je prišla v dvorano nova vlada dr. Enderja, katero so sprejeli k-ščanski socialci in Schobrov blok z aplavz-jm, Heimvvehr in socialni demokrati pa molče. Vlada bo podala svojo izjavo jutri, Dunnj, 4. dec. kk. Bivši zvezni kancler dr. Seipel se je na koncu današnje seje narodnega sveta poslovil od svoje stranke. Nastopil bo dopust, da si utrdi svoje zdravje, ki še vedno ni dobro radi prestane pljučne bolezni. Prvi čas dopusta bo prebil v Meranu Dunaj. 4 dec. kk. Na današnji ustanovni seji štajerskega deželnega ztorn je bil dr. Rintelen z glasovi mešč nskih strank petič izvoljen za deželnega glavarja. 99 Kralf, ki upravlja Poljski glas o Jugoslaviji ii Varšava, 4. decembra. A A. »Gazeta Poljska« priobčuje v včerajšnji številki članek poti naslovom »Kralj, ki upravlja«. List opisuje razvoj jugoslovanske vlude od prejšnjih časov do sedanjosti. Pravi, tla je kralj Aleksander izjema med vladarji z ozirom nn to, ker no vlada samo, temveč tudi upravlja s tem, da jemlje nase osebno odgovornost pred svetom in zgodovino za usodo države, ki poveličuje svobodo že izza dobe prvega Knradjortlje. List pravi nadalje: Proglasitev narodnega edinsivn Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra 1918 je bilo dejanje največje zgodovinske važnosti. Ko je nato državna urctP ev trpela zaradi motenj s strani raznih strankarskih Odlikovanje gospodarstvenikov Belgrad, 4. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra za finance odlikovani z redom Jugoslovanske krone: IV. stopnje dr. Ivan Slokar, direktor Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, V. stopnje Avgust Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, H a n u š Krof ta, direktor Ljubljanske kreditne banke. dr. J. K r s n i k . ravnatelj Kmečke posojilnice ljubljanske okolice in Marij Dob rila. glavni tajnik ljubljanske borze. oligurhij, je kralj Aleksander sklenil, tla ukine parlamentarizem, odstrani centralizem in da državi novo ureditev. Sam je prevzel vso odgovornost, podredil sebi vlado generala Petra Živkoviča, ki v nobenem pogledu ni diktatorska. Uvedel je v državi pravilne reforme. To reformatorično delo se nadaljuje. Mednarodni položaj kraljevine Jugoslavije jc najboljše opredeljen z besedami, ki jih je izrekel kralj Aleksander dopisniku pariškega »Journnla«: »Ostati hočem neomnhljiv branitelj pogodb ter voditi politiko sporazuma in miru.« Na tc besede jc lahko jugoslovanski narod ponosen. Značilne st) za 12. obletnico državnega ujedinjenja. Otvoritev trgovskega muzeja Belgrad, 4. dec. m. V navzočnosti trgovinskega ministra Demelroviča. zastopnika finančnega ministra. zastopnika kmetijskega ministra, zastopnika gospodarskih organizacij, guvernerja Narodne banke B jlonija, industrijalcev Vape in Matejiča, se je danes otvoril novoustanovljeni trgovski muzej, čigar pokrovitelj je inšpektor Jaša Grgarevič. Trgovinski minister je v otvoritvenem govoru dejal, da je trgovinsko ministrstvo ustanovilo ta muzej, dn skupno z zavodom za pospeševanje za zunanjo trgovino jaČa naš izvoz Njegovi nalogi sta, da v Belgradu nn enem mestu zbira vse produkte trgovske in obrtne delnvnoi i. ker se v Belsrradu zbira naj- delu ter jih usposobi za mir ravno tako kot za vojno. »Giuratti bojuje zadnji boj, dn bi zopet osve. žil fašizem z novim mladeniškim duhom ter izru-val vso iitzuaoa iiost in umazano st, ki se je tekom zadnjih let vrinila med fašistične vrste,« piše »Ger-mania«. »Nepristranski opazovalec se ue more od-križati velike skrbi, kam bo la novi fašizem, ki si slavlja knjigo in puško obenem za najvišji cilj privedel italijanski narod in kakšen bo njegov vpliv nu razvoj evropske politike. Nova orientacija fašizma vsebuje mnego nevarnega, nevarnega za vzdrževanje evropskega miru. Fašizem je že prej vso mladino militariziral, tako da je nemogoče misliti, da bi Giuratti mogel storiti še kaj več. Vendar je pa iznašel še nekaj novega. Dne 20. novembra je ministrski svet odločil, da mora vsak italijanski mladenič od 18 do 21. leta obiskovati posebno vojaško pripravljalno šolo, ki ga bo vzposo-bila za armado. Giuratti jo na ta način izvedel, kar uiti Napoleonu ni bilo dano, da bo vsak Italijan prisiljen iti skozi fašistično šolo. v kateri bo vladala najstrožja disciplina. Kam merijo vse te priprave? Kakšno temno bodočnost napovedujejo 1« lSlovi ban dravske banovine Belgrad, 4. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve ter na pod-s avi čl. 5 in 18 zakona o razdelitvi kraljevine Jugoslavije na ujiravna področja postavljen za bana dravske banovine dr. Ilra;o Marušie, odvetnik i Ljubljani in član vrhovnega zakonodajnega sveta. Novi ban dravske banovine je rodom z Goriškega in se je žc v letih s ud i j pečal z narodnim in političnim delom. V ruskem ujetništvu za časa sve.ovno vojne je vsiopil v srbsko vojsko kot prostovoljec, nato pa se je ude slvoval v zapadni Evropi in Ameriki kot propagator jugoslovanske ideja Sodeloval ;e ludi na mirovni konferenci. L. 1923. pa se je vrnil v Ljubljano ter zlasli sodeloval v bivši SKS. Le'cs v jeseni je bil imenovan za člana Vrhovnega zakonodajnega sveia. Zbl žan(e med Anglijo in Eg'ptom Jeruzalem, 4. dcc. kk. Kakor doznava Vai dopisnik, so se v Kairu v šila uspešna tajna po-ga anja med stranko Vafd in angleškim višjim komisarjem radi s' l:n'tve ant'eško-cgiptovske pogodbe. Stranka Vafd je popustila v sudanskem vprašanju in prista'a na to. da se vprašanje od-godi za pet let. Če bo London sprejel ponudb« stranke Vafd, kar je p ičakovali, postane neizogiben padec egiptovske vlade in se stranka Vafč vrne na vlado. V kabinetu Sidki paše je prišlo dc razkola. Minister Daki paša propagira novo stranko. Zalo je verjetno, da se bodo volitve odgodile. Sklicanfe poljskega parlamenta Varšava. 4. decembra. AA. Pat poroča: Pred sodnik poljske republike je podpisal ukaz, ki ž njim sklicuje poljski sejm, pol ski senat in gornješlezij-ski sejm k prvemu zasedanju na dan 9. I. m. Iz mednarodnega urada za dele Ženeva, 4. decembra. AA. Jutri se sestane mednarodni urad za delo, ki 1к> razpravljal o vprašanjih, glede katerih so odgovorile po vprašalnih poluh posamezne države. Turčija obdrži proste roke Istambul, 4. decembra, kk. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je danes popoldne zopet dospel v Istambul, vračajoč se iz Sofije. Obiskal je na prej predsednika Mustafa Kemal pašo, ki biva sedaj v Istambulu, potom pa je odpotoval dalje v Ankaro, dn poroča Izmet paši. Italijanske vesti o zatrjevanem pomenu potovanja Ruždi boja v Rim označujejo v Istambulu kot pretiravane. Zanika ee odločno vsaka obvezanost Turčije na kombinacije, ki služIjo tujim interes m. V tukajšnjih poučenih krogih se naglaša, da Turčija ravno tako kakor Grčija nisla popolnoma nič interesirani pri reviziji pogodb. Edini cil oboli držav, popolnoma neodvisno od pogodb z Italijo, je ustvaritev jamstva za to, da rivaliteta velesil nikdar več no bo motila miru na vzhodnem Sredozemskem morju, posebr-pn na Balkanu. Vetihanski požar v Newyorku Ncwyork, 4. dec. kk. Požar v Brooklinu je povzročil v prvih jutran ih urah tudi eksplozijo ogiomne destilacijske naprave 50.030 galon. Eksplozija je porušila zid tovarne, ki je zasul več gasilskih voz in gasilcev. K sreči pa nihče ni bil ranjen. Požar jc ie lokaliziran in ni nobenf nadaljnje nevarnosti. • več tujcev, ki bodo v muzeju mogli videti vse, knr jih zanima. Druga naloga pa je, da se zbira v njem materijni, ki je potreben za mednarodne razstave. Minister je apeliral na gospodarske kroge, da posvečajo muzeju največjo pozornost Od natakarja do miljarderja Kaj je s škandalom Oustric - Francoska vlada skoraj strmoglavljena radi bančnega kraha Pariz, 4. det. fr (Izv. jSIov.c) /ah)nji dan novembra je bila Tardieujevu vlada, ki se je prerila na mojstrski način skozi celo vrsto nevarnosti, postavljena pred dejstvo, du bo morala ods:opiti radi kruhu bančne skupine Ou-s t r i c & Cie. Turdicu se je rešil |н> dolgi in viharni debati z večino 14 glasov (2ЧЧ proti 274). To bi bil tragičen konec vlade, ki je že žrtvovala .svojega pravosodnega ministra in dva državna podtajnika, na drugi strani pa je tudi elokventen doka/ za usodcpolne posledice. ki lahku nastanejo, če se politiku ukorcnini v nečednih denarnih operacijah, Oustric je začel kot nukatur v neki kavarni. potom jm je začel špekulirati nu borzi. Posrečilo se mu je pridobiti zaupanje in denar nekaterih rentirjev. nakar jo ustanovil svojo prvo banko s "5 miljoni franki kapitala. Medtem se je spoznal z nekim italijanskim miljarderjem, ki inu je stavil težke milijone ua razpolago. Oustric jc ustanovil svojo drugo banko s 100 iniljoni kapitalu. Nato se je začel denarni ples. Pokunil je deleže nekaterih bank in finančnih skupin, kupoval propadle rudnike, špekuliral na borzi tako dolgo, da mi deleži porasli zu 8 k rut no vrednost. Znano je, kako je deleže nekega zaprtega srebrnega rudnika v pur tednih spravil od 113 Ir nn 936 fr. Njegov italijanski miljarder je kupil patent /.a izdelovanje umetnega usnja. Oustric se je nato spravil nad tovarne za čevlje in pokupil eno za drugo, ker sicer bi patenta ne mogel izkoristiti. Ntiduljnu špekulacija na borzi in brezvestna reklama je spravila njegove papirje nu gospodarsko neopravičene višine. Oustri-covi milijoni so začeli viseti v zrnku. Prve dni meseca uovcuibru pu se je pojavil njegov ita- Tardieu podat demisifo Paril, l- dec. kk. Enostavni dnevni red. ki ga je vložilu demokratiča levica in s katerim jc vlada zahtevala zaupnico, je senat sprejel s š*irimi glasovi večine. Tardieu se je po kratkem posvetovanju s (lani svoje vlade direktno iz senata odpeljal v Elizej, da izroči predsedniku Doumergueu celokupno demisijo. Pariz. 4 dec. kk. Glede vprašania naslednika Tardieu ja se more reči se laj samo to, da je pri sedanji konstelaciji v »ena'.u in pcalanski zbornici prišla ura, da se uresniči že več kot dve leli pričakovana koalicija meščanskih levih in srednjih strank. Novi kabinet bo moral segati od radikalnih socialistov do desnih skup'n Tardleuja in Maginrta. Nikakor ni izključeno, da bo novemu kabineiu pripadal turli odslopivSl ministrski predsednik sam Kdo bo vodil n<;vi kabinet, se bo pa? odločilo šele v prihodnjih dneh. Povsod se že govori o Poinca-reju, ki .ie izjavil takoj po padcu vlade, da se iz »dravslvenih razlogov ne čuti dovolj mečnega. da bi prevzel težko breme ministrskega predsednika. Preaeedaj pa bi bilo iz te izjave sklepati, da se je Poincare končno odrekel temu mestu. Ncv a poljska vlada VarSava. 4. dec. kk. Nova ministrska lifta ne kaže veliko osebnih sprememb. Novo je zasedeno nieslo ministrskega predsednika s polkovnikom Slavvekom. Namestnik ministrskega predsednika ostane polkovnik Pisacki. Pravosodno ministrstvo dobi dosedanji državni pravdnik Mihalovvski. ki je vodil obtožbo proti opoiicionalnim politikom, minister za javna dela pa postane general Norvvid Neugebauer. Pilsudski opusti ministrsko predsedništvo, pridrži si pn vojno ministrstvo. Zaleski ostane zunanji minister. Notranji minister pa postane general Skladkowski kljub svoji nesrečni roki v vprašanju narodnih manjšin. Večeslav VVder — policijsko kaznovan Belgrad, 4. decembra. AA. 0 priliki preiskave. Vodena proti Begoviču in tovarišem v Osijeku zaradi dejanj, kaznivih po zakonu o zaščiti države, sta bila zaslišana tudi Večeslav Vildcr in gospa Vilderjeva. Iz izpovedb vseh osumljenih in same gospe Vilder,eve je ugotovljeno, da je Večeslav Vilder bil v zvezi z omenjenimi osebami Ta zveza je bila lake prirode, da je bilo treba Vilderja poklicati na odgovornost v smislu obstoječih zakonov. Za zdaj je bil policijsko kaznovan s 14 dni zapora, kraj bivanja pa mu je bil določen v Belem Pol ti. Gospa Vilderjeva je bila samo zaslišana, proti njej ni potrebno nikako postopanje, Resolucije akademskih pevskih društev Belgrad, 4. dec. A A. Zastopniki vseh akademskih pevskih društev so imeli včeraj sejo. na kateri so sprejeli tole resolucijo: Zastopniki jugoslovanskih akademskih pevskih društev, zbrani nn prvem izletu v Belgradu 1. in 2. decembra t. 1. uvldevajoč potrebo čim ožjih zvez med akademskimi pevskimi društvi, ki so bila dosedaj vedno v prijateljskih stikih, delujoč za uresničenje jugoslovanskih nacionalnih in umetniških želja, so po razgovoru, v katerem se je ugotovilo polno soglasje v Ideologiji In načinu nje izved-sklenili: I. Zaradi posebnih interesov akademskih društev in možnosti njihovega vstopa v med narodno zvezo akademskih pevskih društev se ustanovi društvo jugoslovanskih pevskih društev. II. Društvu je namen A. Da po vzorcu I. izleta priredi medsebojne •estanke. B. Da čim intenzivneje z običajnimi turnejami deluje za propagando naše narodu* vokalne muzlke v našem narodu in da jo proprezentira in propagira v tujini C. To delo v akademskih |>evskih društvih naj •luži vzgoji članov akademskih pevskih društev. III. Zastopniki jugoslovanskih akademskih pevskih društev so globoko uverjeni. da bodo pri tem svolem delu za pospeševanje jugoslovanske narodne in umetniške misli dobili podporo vseh zavednih Jugoslovanov, ki so tudi dozdnj svojo podporo dajali celo vrsto let našim akademskim društvom. lijanski kom pa n ion zahteval, da se mu vrnejo njegovi milijoni. Iu cela siavbu se je sesula. Dolgovi Oustricove firme znašajo poldrugo miljardo fr. katastrofalen konec žcuijolnega denarnega avanturistu bi ne bil imel nobenih drugih posledic kot pa sodnijske, da se ni izkazalo, da so mu pri njegovem delu pomagali tudi člani parlamenta, bivši in aktivni ministri, ki so seveda vlekli iz tega /uklada lepe odškodnine. Časopisje je sprva hotelo /ndevo /uiuolčnti, vlada sama se je potrudila, da bi s pomočjo francosKe banke kruh preprečila, toda resnica je le prišla na dan v vsej goloti. Vladna opoziciji je hotela to priliko porabiti v svoje politične svrhe ter vlndo vreči s sramotnim očitkom. dn si je onesnažila prste pri podpiran iu degeneriranih špekulantov. Govorilo se je, dn bo sestavljena parlamentarna komisija, ki bo zadevo razčistila. Pravosodni minister Rnolll Peret, pravni zastopnik skrahirnne firme in bodoči kandidat za mesto predsednika republike, je moral podati demisijo in poknpnti vs-svoje upe ua predsedniško kurijero. Tardieu je poklical ua njegovo mesto pomirljiv rst-b-nost, širokoplečega ncrmandcu Cheroua. Takoj nato sta se javila pri predsedniku vlade še dva državna podlujnlka. ki sta priznala, dn sla imela trajne zveze s In lire no banko. Tudi ta dva sta morala odpotovati iz vlade. Sedaj šele, ko je razčistil svoje vladne vrste, je Tardieu sprejel parlamentarno debato, obljubil popolno pojasnitev cele zadeve, pi i tem pa namignil, da ima tudi on sredstva v rokah, ki bi bila /u levico nenriietna. če bi iz tega škandalu napravila politično afero. To je učinkovalo in parlamentarna komisija je sestavljena iz vseh Pariz. 4. decembra, kk. V senatu so bile danes radi pričakovanih degodkor galerije že zgodaj popoldne popolnoma napolnjene. Tudi dvorana sama je bila zasedena polne številno, ko je predsednik Douinergue ob 3 [>opo!dne otvoril sejo. Poinca-rč je vstopil v dvorano par minul potem, ko se je začela debata. Najprej je bil sprejet predlog, s katerim se je dovolila oškodovancem v Lyonu podpora 15 milijonov frankov. Nalo > dobil besedo senator IIery, ki je utemeljeval svojo interpelacijo. Najprej se je podrobno izjavil o zunanjepolitičnih vprašanjih, odobril predčasno izpraznitev Porereja, obžaloval pa, da ta izpraznitev ni imela onega učinka, ki se jo pričakoval v Franciji. Franccska varnest se s to izpraznitvijo nikakor ni zmanjšala, ker je bila zasedba levega renskega brega kol vojaška garancija brez vrednosti. Tudi nekatere prisilne odredbe, ki so jih z gotove strani predlagali-* proti Nemčiji z ozirom na manifestacije Stalilhel-movcev, je govornik označil ravno tako za brezpomembne, vendar pa usodne, ker bi samo poostrile;' situacijo. Potem pa je zahtevni cd vlade jasno in nedvoumno stališče glede problema razorožitve. To je tem nujneje. ker se v okolici vojnega ministra bavijo z mislijo, da se zepel odpravi enoletna vojaška službena doba. Mirovna politika vlade daje povod za na resnejšo bojazen. Novi proračun je prikrojen samo na ravnovecsje in grtzi prevreči rezultate Poinearejeve stabilizacijske politike. Nato je obširno govoril o Oustrirorcm škandalu, ka ga smatra za neizogibno posledico ogromne liciirane špekulacije. Parlament ne bo pustil nobene odklonitve in zabrisania. ker odgovor za Oustricovo postopanje paila ua ves kabinet ? vsej Varšava 4. dec. A A. Pat poroča: Poljski listi so zvedeli, da je nemška vlada zaradi volitev v Gornji Šleziii poslala Društvu narodov noto, ki ni drugega kot propagandna brošura, ses avije a iz nepravilnih ve*ti lokalnega nemškega tiska posameznih mest Gorne Šlezije. Listi se ne bavijo s podrobnostmi nemške nole, češ, da bo nanje odgovorila pred Društvom narodov poljska vlada sama. Priznavajo pa. da je bilo v Kalovicah tn v Kraljevicah vpisanih od O.CC.O Nemcev samo 15.4 0 nemških volivcev, to pa za'.o, ker ostali niso poljski državljani in se jim zaradi tega ni moi.lo priznati volivne pravice. Tendenca nemške nole je tudi v tem, ker prehaja preko dejstva, da je plasovalo pri volitvah na Poljrkem za parlament 90% volivcev, v Gornji Sleziji sami pa 89%. S lem so pobite vesti o terorju, kajti ta cds'o'.ek udeležbe je prav velik. Malenkosten porast gla;ov je poskdica porasta prebivalstva. Upoštevati je treba nadalje tudi lo. da so bile colilve v gornješleziiski sejm tretje ix> redu, ker malo pred njimi so bile volitve v poljski sejm in poljski senat. Zato je naravno, da je število 'glasovalcev rri teh tretjih volitvah nazadovalo. Pri tem je treba nadalje upoš evati Se dejstvo, da je pri volitvah v gornje šlezijski sejni strank, i/, vladnih in opozieljonalnlh. Nučeluje ji pu desničarski tribun iz Nuncy-ju Louis Ma-rin. Političen del krize jc zu onkrut v mirnih Votlub, medtem ko bo sevala sodišče nadalje- 1 valo kriminelno postopanje proti falirunemu Oustricu, »katerega ntr sinejo ščititi intervencije, četudi bi prišle iz ministrskih plsurn« kot zabičava Cheronovo pismo predsedniku državnega piavdništva. Ne samo Pariz, ampak cela Francija se za-nima za škandal Oustric, ki je mnogo večji od lanskega, v katerega je zapletena gospa lluiuiu in ž njo cela vrsta parlamentarcev in senatorjev gor do bivših ministrov llennesyja iu de Motiziejn. V javnem mnenju se novsod izraža najgloblje ogorčenje proti znpruvljivcem ljudskega premoženja. Ljudstvo z»hteva. da se gre škandalu do dna, ker hoče vedeti, kako du-leč je segla korupcija tudi v francosko politično življenje. Francoz hoče v politiku videti nesebičnega človeka, ki ima čiste roke. Večni škandali, ki se ponavljajo, so ga razdražili. Ta stran Oustricovega Irug'č'iega padca je danes \ t'Vanciji veliko bolj važna, kot pa izgubljeni ' niiliioni. tili pu dokazovanje, dn je propast banke Oustric znnmen'e, (bi ie svetovna gesoo- i darskn kvizn пвг1а vstop tudi v Francijo. Vsi i so prepričani, da bo tn vihar cčistil politiko vse nesnage in vse podkupljivosti. Pariz, 4. dec. kk. Danes stu bila zaslišana tudi senatoria Lederlin. potem na St. Aulaire, bivši poslanik v Londonu in sedaj diplomatski urednik »Figuro«, ki pripadnta oba n»'l/or-slvene.inu svetu ter bosta najbrže oba »ooLtožena. njegovi skupnosti, kakor so dokazali dosedanji rcrtiHMI preiskovalne komisije. Takoj po interpelantu je prišel do besede Tardieu, ki je bil v svojem odgovoru lako zmeren in molčeč, kakor še nikoli do sedaj. Tardieu sma- j Ira. da je sedanja pollilčna kriza v Franciji samo i posledica svetovne gospodarske krize. Francija pri 1 lem še celo lahko govori o sreči, ker j( manj pri- i zadela kol druge drčave, v ka erih znaša šievilo j brezp eelnih £0 do 25 milijonov. Ta svoj privile- ' giranl položaj ima Francija zahvalili ne v zadnji I vrs i zdravi Poipcarcjevi polilIki. NsVeval je reforme in odredbe, ki si bile izvedene v času nje- > gcve vlade. O borzni krizi in Oustricovem škandalu } jo govoril Tardieu samo s par praznimi frazami. \ Taki škandali niso omejeni samo na Francijo, temveč se pojavljajo ludi v Ameriki in drugjh državah, j Zunanjepolitični polcžaj je cznrčil za resen, leda • ne nevaren. V presoji položaja je v polnem s~gla- i šanju z Briandom in njegovo idejo ter je pr'slavil, j da si Evropa kcplje svoj laalni grob, če se v desetih ! le ih ne bo reformirala. Ne more se vedno jemali v roke zemljevida Evrrpe in spreminjati, ker se s lem začenja proces, ki bi najbrže nikdar ne imel i kenra. Dr. Curiius se je skliceval na potrebe svo- j iega naroda, pa tudi narodi imajo svoje življenske j polrebe ter ni umes no, da se začne ta spor zn ' abs'.raik'ne vrednosti. Tardieu je govoril dve uri. Odobravala pa ga je samo desnica in še ta slabo. Po njegovem g voru je bila kratka deba'.a, nnkar \ je sledilo glasovanje. Kmalu po 8. uri je predsednik ! razglasil rezultat, da ,ie Tardieu oslal s 4 glasovi ■ v manjšini. Dunajska vremenska napoved. Na višinah jasno. V nižinah Iu ln tam meg'a. Ponoči slana. V splošnem pa se bo temperatura počasi dvignila. Poljska proti nemški kampanji Poljaki ostro zavračalo trditve nemške protestne note v Ženevi Zunanje politična debata v francoskem parlamentu Bavarci se upirajo Britnmpu Berlin, 4. dec. kk. V Nemčiji gro/.i nov velik notranjepolitični konflikt, ker je bavarska ljudska j 31 ranica napovedala največji odpor proli leinu, da j bi se sprejel med zasilne odredbe zakon o izena- . čenju davkov, ker ta unilaris'ifni zakon ponižuje dežele v olč'ne. Bavarska vlada soglasno s stranko i odklanja la zakon. Tudi s'ranki pripadajoči državni poštni minister Schfltzel se je izjavil naj'oslreje proli sprejemu lega zakona meri zasilne odredbe, lako da proli državnemu kanclerju no samo boj z državnim zborom radi zasilne odredbe, lemveč ludi nevaren vihar v laslnem taboru. Generalne stavke ne bo London, 4. decembra, kk. Konferenca rudarskih delegatov je t 2SS.OOO proti liOfl.IHlI) gla ovom ; oukioniia narodno siinpatijsko stavko v svrlio pod- j pore stavkajočih škotskih rudarjev, 1 padlo število poljske večine na 40.000 glasov, glasovi nemške manjšine pa so padli samo za 2J.OGO. Netočen je nadalje nem.ki opis položaja ua da:i volitev srmih. Vse te vesti niso drugega kakor kampanja, ki se vedi s slrr.ni Nemčije proti Pol ski in lii vznemirja duhove na tako vročili tleh, kakor je Gornja Šlszija. Poljska za!o odločno pro eslira proti lendenčnemu značaju nem ke note. 1 endenč-nost nemške nole je naposled rrzvidna ludi iz lega, da nota polvarja dogodke v Galaso-icah, k er je bil s strani neniike tolpe ubit poljski pomožni uradnik Šiaoka. ni bil na ubit noben Nemec. Spkh so neresnične vesti o krvoprelit u v Gcrnji Šleziji, med volitvami sla padla samo dva človeka in sicer Šnapka in poljski rudar Delimaš v rudniku Nova ves. Prao;a, 4. dec. A A. Češkoslovaški lisk se bavi obzirno z noto nemške vlade Društvu narodov v zvezi z volitvami v gornješlezijski sejm. »Ceske slo'.o« Irdi, da ne gre za krivico, marveč da je pripisovali nazadovanje nem;k h glasov in mandatov iejslvu, da so vse nol ske s!ranke šle skupno na volitve. Poljska vlada že zbira materijah da pebije trditve nemške note. A merilta ne da Italiji posojila Pariz, 4. dec. kk. Navzlic večkratnim italijanskim deman ijem poreča zopet Petit Parisien« iz Newyorka, da se pogaja Italija jirav do zadnjih tednov o najetju velikega posojila. Ranke pa »o na vprašanje v VVachinglonu zvedele, da je vlada proti posojilu in da je zato zahtevala nesprejemljivo visoke obresli. V Washingtonu se bojijo, da ue bi posojilo indirektno služilo za novo pomorsko oboroževanje. Evropsko poštna uniia Pariz, 4. doc, kk. Prerlsedn!šlvo parlamentarnega odbora za gospodarsko vdružl.ev Evrope je pod vodstvom bivšega notranjega ministra Duranda Izročilo Briandu spomenico, kateri so priložili načrt poS'.ne konvencije in zah'evajo evropsko pršlno unifo kot prvi korali za uresn'čenje evropske federacije. Briand je obljubil, da bo predložil predlog že na prihodnji seji evronskega odbora v 2enevi. Rimsko pismo ..... , I. decembra. . . oteklo sredo e podtajnik v notranjem mi-mstrslvu Arpmeti uugJvoni na inien/Cfn ?! sianca Coseuchi-ja (еГ.кга. Kozelsk, "Li de1 „г^ državne propagande slovanske duhovne v ha-l.ji. Coseisch, je voditelj bivših pr.sio olicev m nj.hov.h >dalmaiinskih« krožkov ter je že zn« po uruc.h protislovenskih inlerpelaci ah! V s vo , fn ferpelr.cijt je vprašal minis.ra, »kaj namerava ukre. mli, da se zavre protiital^a.uka piopa.anda s o-venskih duhovnike v julijski Krajini,0 ki jo « osvetlil zavraten umor PIemeniteSa vzgojitel/a na Goriškem«; ognjevit, poslanec je poz.af vlado, naj v snuslu koi.kcrdaia opokeri cerkvena ojaslva na poSelje slovanske duhovščine in naj na mesio »neukrotljivih slovenskih politikantov ustavi pobožne italijanske duhovnike«. Važna je okolnost, da je bila interpelacija vložena kmam po zločinu v Vriipolah in da m-terpelant stavi slovensko duhovščino v'zvezo z uiro-roin učitelja Sottosanti.a, ki ga prikazuje kol pod protiitalijanske propagande siovenskih Juhovnikov In poslcnec Ccselschi je to s.oril te poiem ko so politična oblastva dognala, da so bili naoadi fašističnega tiska proti župniku l-apežu neos ovani, potem ko je vatikaiuko glasilo »Osserva.ore Koina-r.o« javno pribilo župiiikovo nedolžnost. I-roti interpelaciji se je odločno postavil »Avvenire d .ta-lia« v imenu italijanskih katoličanov. List je videl v njej začetek proliduhovniške gon,e, ki bi ,o radi uprizorili frainasoni, skrili pod lašis.ienim pia-štem. 1 rotestiral je proti temu, da se slovenski duhovniki spravlja.o v zvezo s iJoli.ičnimi uir.ori in se jim očita protidržavna propaganda, ne da bi se navedla dejanja, ki so jih zagrešili; či je slovenska duhovščina kaj zagrešila proli konkurua.u,. potem naj se italijanska vlada po s.o.eni poslaniku pritoži pri Vatikanu. Katoliškemu listu je odgovoril Coselschijev list »Volonlfc d'Haliav v članku »Slovenska duhovščina iu italijanski pros o.ol ci«. Clankar ni mogel nič konkremega navesti proti slovenskim duhovnikom iu je na oJitek, da Co-selschijeva interpelacija diši po framasonstvu, po-veličal »lepoto iu svetost svoood; misli in dejanja v smislu ideje, ki ima en sam obraz — Ilaii o in enega sameta vedjo Mussolinija.« Poleg'tega članka je dal Coselschi natisniti drugega, v katereu se ostro napada mons. Castebz iz Gorice, kfr se je drznil predlagali, naj se grobišče za padle vojake napravi v še nedokončani ccrkvici Presv. S ca Jezusovega mesio da bi se postavila nova s a ba na Csiavju, kaker zahteva o vojni prostovoljci. £ tem čknl.otn je Cofelschi pokazal, da ne vei.a njegova gonja samo slovenski duhovščini, temveč tiidi domači italijanski. Nekateri Usti so poročali, da je Coselschi glede na odločen proiest italijanskih katoličanov u nak-nil svojo interpelacijo. Že naslednjega dne pa jc minister odgovoril nanj a Го.пЈшо je, da nt vedemo dobesedno odgovor Mussolinijcvcga namestnika. »V odgovor poslancu Ccselschemu,* pravi poročilo, je podtajuil; v r.o i ranjeni ministrstvu Ar-pinati izjavil, da je vlada ugotovila, kako del duhovščine v Julijski Krajini, in siccr v resnici samo omejen del, še po dvanajstih letih poieni, Io je zma?a vrnila Itfliji njene meje, skuša propagirali proti državnim koristim in smernicam fašistične vladavine. Nekateri boli cčitni in tež^i primeri sc že povzročili kazni od strani političnih oblastev. Razpustiti so se morali nekateri inkozvnni katoliški krožki, ki so vztrajno in zahrbtno razvijali propagando proti državnim čuvstvom crcbiva's.va in proli fašističnim mladinskim or' i vzaci am. O takšnem delovanju, ki je nedopustno na ii?l:;ansi.'i zemlji in pod fašističnim režimom, so h"la že obveščena cerkvena oblašlva, da bodo s previdnim, a vztrajnim delom končno odstranila tal--o težal itedoslatek. Ce bi se pa to ne /vodilo, bo fašistična vlada po lei obvestilvi, ki je bila iz ršena zaunno in s potrebnim obzirom, z i aia poste nati radikalno in s sredstvi, ki iib ima na razpoa-go.« (Živahno pritr'evan'e.) Pcsla"cc Coselschi se je z odgovorom zadovolji! in ponovil svojo zahtevo, da se morajo »neukrotljivi in nemirni slove ski pelitikanti nadomestiti s pobožnimi iialijansVmi duhovniki, ker ie nedopusino, da bi tuici v Italiji ščuvali ljudstvo' proti državi«. Z majhnimi iz'emnmi ie minis'er v po'n?m pristal na interpelacijo. Obdo'žil je samo »v resnici oine'en del slovenske duhovščine . ve-dsr e dovolj zgovorno že dejstvo, da je snioh spre VI lako s ili. zirano interpelacijo, ki snravPa ka'ol:"ko duhov ščiro v zvezo s političnimi umori in da se niiin-ster ni upal izrecno zavrniti vsaj te^a dela interpelacije. Katoličani so to toliko bolj prikovali, ker fašistična vlada predobro ve, da ie bil zirmik Paocž povsem nedo'/en in ker je v kalcltšk h krogih dobro znano, da ie šla Sottosantbe v a gosoa ?ama k predstavniku politične cblnsti nrotes rri proti trrdim naosdotn na slovenskega d ihovm a. Minisler omen;a, da so nekatere duho- tuke ž? zadele Vnzni od strani polMičnih ob'as'ev. Gor tci prefekt je namreč dol »dilfido« (oi»min) žuomknn Fonu v A'dov:*-čini. Rejcu v Sv. ^nniPa oi ii v Mirim. Pavlinu v Kobaridu ri nref. lerč: u v Gorici 7a te ?vo'e ukrepe policijski ravratell sp oh ni navedel konkretnih vzrokov Ob zaHiučkti 1е podminister Aroinati v Muss- tnnev m imenu zagrozil slovenskim duhovnikom in C erkvi z ra bV'1-nimi sredstvi Ta prožn a m farno prrsmetila Иа- Seklh katoličanov., temveč tudi Vatikan. »Osser-vatere Pomano« namreč protestira radt brezobzir- sCniki diSčini v Italiji se obetajo bridki dnevi. Amerika ore ove vse\ eu^n ei WashIngton, 4. dec. ž. P-ed edoik o"'bo'a za vseljevalno podporo Albert Johnson ;e^ včeraj podal svoi predlog, po kate-em n>| И«г» v USA prepove za pet let. D v l.en bo vst P samo tistim, ki inna o v Ame i'r'ki Nowyork, 4. dec. kk. število brezpcselnlh v Ameriki je znašalo koncem novembra v to š'evilo pa niso všteti brezposelni kmečki delavci in pisarniški naslavljenci. Drobne vesd Belgrad, 4. dec. AA. Nj. Vel. kralj Je na predlog ... nistra za trgovino in industrijo in po zas i-Zju predsednika ministrskega ^ta podplsa n proglasil zakon o ureditvi vršitve kontrolemer.l ш žlahtnih kovin pri občih upravnih obla siv h. Belg.ad, 4. d«c. m. Kral| ie podpisal zakon o avtobusnem^ P10^®1"'. Francoski generalni konzul Boissier se je 'vrnil s svojega dopusta in prevzel SV°'eZagreb, 4. dec. ž. Na zagrebških ulicah so pričeli'graditi javne telefonske govorilnice.