Poštnina pUtčaaa » gotovi* l - Die Postgeblhr bar becaUL PrOS - L 1 SLOVENEC CE Oredolltr« sprava, Ljubljana. Kopitarjev« 1 Tetofaa «001-4001 Mesečna aaroAntna B Ur, h t»o-sematv« H IU - 0*k. nt. Ljub. Uaaa IM* m naročnine ta lOJM ■a tnaerat«. - Ukljnčno aaatopatve •a «arl«M U Italije la laoaanstvai 0P1 8. A. MIlan«. B«kopl««v a« rriiiat Nordamerikaner beziehen Rom in das Kampfgebiet ein te Strassenkampfe - Neunzehn Feindflugzeu Italien ahgeschossen - Deutscher Angriff bei Jassy gewann Erbitterte Strassenkampfe - Neunzehn Feindflugzeuge iiber Jg« ______ _________ weiter Boden - 42 Sowjetflugzeuge vernichtet - Vier Schnell- boote versenkt DN8. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 5. Juni. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Trot z des Angebots der deutschen Fuhrung, die Stadt Rom zur Erhaltung ihrer kulturellen Werte nicht in die Kampfhandiungen einzubeziehen, stiessen nordamerikanische Panzerverbiinde in den Mittagsstunden des 4. Juni bis in das Stadtinnere vor, um sich in den Besitz der Tiber-Briicken zu setzen. Es kam zu erbitterten Strassenkampien, die in den Abendstunden noch andauerten. Angesichts dieser Haltung des Feindes war es unvermcldlich, dass Rom entgegen den klar bekundeten deutschen Absichten doch zum Kampfgebiet wurde. Die deutsche Fuhrung wird aber auch jetzt noch beatrebt sein, die Kampfe in und um Rom aui das fiir die Kriegsfiih-rung unumgangliche Mass zu beschriin-ken. Nordostlich der Stadt sind heitige Kfimple mit starken feindlichen Angriffs-gruppen im Gange. ln dem schvveren Ringen siidlich Rom haben sich die Flakverbande des Generala der Flieger, Ritter von Pohl, besonders ausgezeichnet, Bei und siidlich Čare, sudlich G u -a r c i n o und nordlich S o r a schlugen unsere Truppen starke von Panzern und Schlachtfliegern unterstutzte feindliche Angriffe blutig zurCck. In den schweren Kiimpfen der letzten Wochen hat sich die 71. Infanterie-Divi-sion unter Fiihrung des Generalleutnants Raapke hervorragend bevvahrt. Italienische Torpcdoflugzcuge grilfen in der letzten Nacht Schiffsziele in der Bucht von Gibraltar an, beschadigten vier Frachter mit 30.000 BRT schwer und erzielten Treffer aui zwei weiteren Frachtern. Bei Einflugen nordamerikaniseher Bomberverbiinde in den norditalie-n i s c h e n Raum und iiber dem Frontge-biet wurden durch Flakartillerie der Luft-vaffe, Jager und Marineflak 19 feindliche Flugzeuge ahgeschossen. Ein deutscher Unterseebootjagcr ver-senkte in der A c g a e i s ein ieindliches Unterseeboot. An der Ostfront gewann der Angriff der deutsch-rumanischen Truppen im Kampfraum nordwestlich J a s s y trotz heftiger feindlicher Gegenwehr und wie-derholter Gegenangriffe weiter Boden. Starke deutsch-rumanische Fliegerver-bSnde griiicn laufend mit guter Wirkung in die Kampfe ein und vernichteten in Luftkampfen 42 feindliche Flugzeuge. Im Verlauf mehrerer Nachtgefechte versenkten Sicherungsstreitkrafte der Kriegsmarine imFinnischen Meer-b u s e n vier sowjctische Schnellboote und brachten Gefangcne ein. Einzelne britische Flugzesige warfen in der letzten Nacht Bomben aui das Stadtgebiet von K o 1 n. Na povelje Fiihrerja: Nemške čete so se umaknile severozahodno od Rima - Boj v Italiji gre dalje do zmage Bucejev poziv italijanskemu narodu Nemška oborožena sila je junaško branila vsak košček italijanske zemlje Severnoameričani so vključili Sliiva v vojno področje Ogorčeni poulični boji - Nad Italijo je bilo sestreljenih 19 sovražnih letal - Nemški napad pri Jašiju je dalje napredoval - Uničenih je bilo 42 sovjetskih letal -4 brzi čolni potopljeni Fiihrerjev glavni slan, junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Vkljub ponudbi nemškega vodstva, naj zaradi ohranitve kulturnih vrednot ne vključijo v borbo tudi mesta Rima, so severnoameriški oklopni-ški oddelki v opoldanskih urah dne 4. junija vdrli do sredine mesta, da bi se polastili mostov preko Tibere. Prišlo je do ogorčenih pouličnih bojev, ki so v večernih urah še trajali. Zaradi- tega sovražnikovega postopanja jc bilo neizbežno, da je postal Rim vkljub jasno označenim nemškim namenom vseeno bojno področje. Nemško vodstvo pa si bo tudi sedaj prizadevalo, da bo boje v Rimu samem in v okolici omejilo na najmanjše mero, ki je potrebna za bojevanje. Severnovzhodno od mesta se vrše siloviti boji z močnimi sovražnikovimi napadalnimi skupinami. V težkih borbah južno od Rima so se posebno odlikovali oddelki protiletalskega topništva letalskega generala viteza von Pohl a. Pri in jngovzhodno od Ca ve, južno od G n a r c i n a ter severno od Sore so naše čete krvavo odbile močne, z oklopniki in borbenimi letali podprte sovražnikove napade. V težkih bojih zadnjih tednov se je posebno obnesla 71. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Raapkeja. Italijanska torpedna letala so v zadnji noči napadla ladijske cilje v gibraltarskem zalivu, težko poškodovala 4 tovorne ladje s 30.000 tonami in zadela dva nadaljnja tovorna parnika. ..... , Pri poletih severnoameriških bomb-niških oddelkov nad severnoitnlijan-skim področjem in nad bojnimi črtami so protiletalsko topništvo v sestavu letalstva, lovci in mornariško protiletalsko topništvo sestrelili 19 sovražnikovih letal. Nek nemški podmnrniški lovec je v Egejskem morju potopil sovražnikovo podmornico. Na vzhodnem bojišču je napad nem-ško-rnmunskih čet na področju severozahodno od J a š i j a napredoval vkljub siloviti sovražnikovi obrambi in ponovnim protinapadom. Močni nemško-romunski letalski oddelki so z dobrim uspehom stalno posegali v hoje in v letalskih borbah uničili 42 sovražnikovih letal. V teku več nočnih spopadov so potopile varovalne edinice vojne mornarice v Finskem zalivu 4 sovjetske brze čolne ter privedle ujetnike. Posamezna britanska letala so vrgla v pretekli noči bombe na kol n ske mestno področje. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 5. junija. Vrhovno poveljstvo romunske vojske poroča 4. junija: Z dolnjega Dnjestra in srednje Besarabije ni ničesar važnega poročali. V Moldaviji so nadaljevale nemško-romunske čete, podprte z bojnimi Ln borbenimi letalci svoje napade severnozaliodno od Javi j a in vrgle sovražnika dalje proti severu. S taniki in bojnimi letali podvzeti protinapadi Sovjetov so bili odvrnjeni. Uničenih je bilo 25 tankov, sestreljenih 33 sovražnih letal. V noči na 3. junij so izvršili angloameriški letalci teroristični napad na mesto Giurgiu. ki je povzročil škodo na stanovanjskih hišah in izgube rned civilnim prebivalstvom. Finsko vojno poročilo Helsinki, 4. junija. Finsko vojno poročilo z dne 4. junija javlja: Na vzhodnem delu Karelijske ožine smo odbili na|i;i|tl sovražnikove naskako-valne čete. Z ostalih bojišč ni nikakih poročil. , tmmmmm^mmmmmm^mMimnmmmmmm*- Fiihrerjev glavni stan, 5 junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil sporoča: Ker se je fronta vsled vojnih operacij vedno bolj bližala mestu Rimu, je obstojala nevarnost, da se to najstarejše kulturno središče sveta zaplete v neposredno borbo. Da se to prepreči, je ukazal Fiihrer, da se umaknejo nemške čete se-vernozapadno od Rima, Borba v Italiji se bo nadaljevala z nezlomljivo voljo in s ciljem, da se sovražni napad »lomi in da se skupno z zavezniki doseže zmaga. V najožjem sodelovanju s fašistično Italijo in z ostalimi zavezniki Rajha bodo ustvarjeni za to potrebni po- Sevcma Italija, 5. junija. Ibice je izdal naslednji poziv; »Italijani! — Angloameriški vsiljivci, katerim je podla izdaja monarhije v Siciliji in v Sa-lernu odprla vrata domovine, so vstopili v Rim. To obvestilo vas bo globoko razburilo, ravno tako kakor to vsakogar izmed nas boli. Ne nameravamo se krili z lahkimi propagandističnimi sredstvi, dn bi zmanjšali dalekosežno6t tega dogodka in tudi ne podčrtavati zamude, s katero je ta dogodek nastopil v razmerju z nesramnimi napovedmi jiretreklega časa. Nemška oborožena sila je branila korak za korakom z junaštvom, ki bo v spominu vseh narodov nesmrten, wak kovček italijanske zemlje. V spoštovanju pred tem, kar predstavlja Rim v zgodovini in v kulturi narodov je Nemško vrhovno poveljstvo, da hi prihranilo prebivalstvu, ki je bilo zaradi obleganja že itak težko prizadeto, nadaljnje tegobe, opustilo obramlio mesta, kar bi sicer lahko storilo. Kličemo Rimljanom: Ne udajle se moralno vsiljivcem, ki prinašajo v vaše mesto brezpogojne kapitulacije in vladi, ki jo vodijo moskovski agenti. Vam južno-ltalijanskim bratom, ki že več mesecev trpite pod grozotnim in sramotnim angloamerikanskim zatiranjem, pravimo: Storite vse, kar je v vaši moči, da boste napravili življenje vsiljivcem vedno težje in nesigurnejše. Italijanom v provincah italijanske socialne republike pa kličemo sledeči velik opomin: Padec Rima ne slabi naše sile. in še toliko manj naše volje, ki stremi za tem. da ustvarimo pogoje za osvoboditev. Za ta cilj, ki predvsem obvladuje vest vseh v izvrševanju dolžnosti bo- goji. Leto invazije bo prineslo sovražniku na najodločnejšem mestu uničujoč poraz. General Aleksander sabotira varnost Rima Berlin, 5. junija Glavni stan generala Alexandra in maršala Badoglia sta naslovila na prebivalstvo Rima sledeči razglas: »Prebivalci Rima' Zavezniške armade se bližajo Rimu, podpirajte zaveznike, borite se proti našim skupnim sovražnikom, Nemcem in fašistom. Poučite se o minskih zaporah in ostalih sovražnikovih pripravah tako, da bodo lahko zavezniki brez izgube na času, ljudeh in materialu vkorakali v vaše mesto. disi v delu, bodo podvzeti potrebni koraki. Zaveznikom v trojnem paktu in predvsem nenukim tovarišem obnavliamo v tej uri obljubo naše nezlomljive volje, da bomo z njimi nadaljevali tx>rbo do končne zmage. Beseda republike je zelo različna od one kraljev, ki so zaskrbljeni za usodo krone in ne za usodo svoje domovine. Vojaki k orožju! Delavci in kmetje na delo! Republika je ogrožena od plu-tokracije in od njenih plačancev vseh ras. Branite jo' Živela Ilnlijat Živela italijanska socialistična republika! Poslanica divizijskih poveljnikov republikanske vojske Duceju Ferlin, 5. junija. Poveljniki divizij republikanske vojske, ki se nahajajo v Nemčiji na vojaški izobrazbi, so |>oslali Duceju naslednje poslanico: »Ducc! Dogodki, ki tako močno zadevajo domovino. spadajo v preteklost. To so posledice praktične izdaje. Mi -mo zgodovina od včeraj. Mi smo osvol>oditev, ki sc pripravlja. Čim globlji je prepad, iz katerega se moramo povzpeli, tem mirnejša in odločnejša je naša volja. Vsak trenutek naše trde in odločne straže nas približuje maščevanju in zmagi. Zato pripravljamo tu v deželi našega velikega zaveznika mogočno orožje in zvesta srca. Za Rim, zn Dueeja bomo vrnili Italiji slavo orožja in italijanskemu narodu sigurnost njegove bodočnosti. Ob govoru gospoda prezidenta Tri stvari so zlasti pomembne ob pro-tikomunističnem zborovanju v Polhovem Gradcu in ob govoru gosp. prezidenta. Zborovanje se je vršilo na zemlji, ki je zibelka vaških straž in resnega protiko-munističnega dela. Prvo protikomunistič-no postojanko na Slovenskem si jc ustva-novil St Jošt. Navezani sami nase so kmetje zgrabili za orožje in se res kot prave straže svojih vasi uprli komunističnim zločincem V komunizmu in v njegovi OF so naši kmetje iz nekega zdravega čuta takoj odkrili največjega sovražnika svoje vere in slovenske domačije. Komunizem, ki je s svojim pogubnim delom komaj začal, jc moral že takoj v začetku računati na oster odpor slovenskega kmeta. Zanimivo je, da so naši kmečki možio in fantje nastopili proti komunizmu iz svoje lastne notranie zavc-ti brez kakršne koli zunanje pobude Prav to dejstvo kaže, da je bila vzgoja, ki »o jo slovenski kmečki možje in fantje prejemali v svojih prosvetnih društvih, zares globoka in prave Saj jc bil ves ta kot od Dobrove preko Polhovega Gradca in šc naprej vedno znan kot najtrdnejši, najzvestejši in najbolj aktiven v slovenskem prosvetnem in kulturnem delu. Ideje in nauki, ki jih ie slovenski kmet prejemal po svojih organizacijah od svojih voditeljev, so bile prave ;n so ob usodni uri obrodile bogate sadove. Drugo, kar ie vredno vs :ga poudarka, je ugotovitev g. prezidenta, da se bo to protikomunistično delo ustavilo šele na meiah našega naroda, brez azira na sedanje državne razmejitve. Kjerkoli biva slovenski rod, se bo z enakim navdušenjem boril proti zločinskemu komunističnemu brezboštvu Krepka verska in narodnostna zavest, ki so jo znali vodniki slovenskega naroda vztrajno vcepljati slovenskemu narodu bo ob uri preizkušnje povsod obrodila tako bogate sadove, kot jih jc obrodila v tem prelepem polhov-grajskem kotu, ki jc Lil vedno najzvestejši in najvztrajnejši v slovenskem narodnem delu. Da je protikomunistična borba stvar vsega slovenskega naroda dokazuje lep razvoj Slovenskih narodnih Mraž nu Primorskem, prav posebno pa razveseljuje srca vseh Slovencev dejstvo, da sc proti-komunistične edinice širijo tudi po prelepi Gorenjski in da jin ljudstvo povsod spremlja z isto ljubeznijo, kot spremlja razvoj domobranstva v Ljublfanski pokrajini in razvoj Narodnih straž na Primorskem. Tretja, zelo važna stvar v govoru g rezidenta, pa jc klic njegov k rdilosti. lovenci nc bi nikdar zašli v ta položaj, ako bi bili med seboj edini. Po vsem svetu, tudi v Evropi in tudi med slovenskim narodom, more komunistična kuga uspevati samo zato, ker so ljudje needini. Prvi pogoj uspešnega boja proti komunizmu je torej strnjena in enotna protikomunistična fronta vsega naroda Edinost ni nekaj kar pade z neba, ampak je sad dolgova napora Preden pridemo do ediosti, jc treba izpolniti šc celo vrsto pogojev, brez katerih edinost ni mogoča. Prvi pogoj te edinosti je čista in jasna ideologija, ki v temelju zavrača vsak ma-tcrializem in vsako rdečo nastrojenost. Samo okrog te temeljne ideje je možno zbrati vse Slovence v enotno in strnjeno fronto. Ker je komunizem predvsem zmotna ideologija in iz svojih zmotnih ideoloških osnov razvija vse .ivojp zločinsko dc-: lovanje, jc tudi prva stvar protikomuni-stične borbe, postaviti proti komunističnim zmotam kot skalo Irdno in čisto idejo Slovenskemu narodu le trdne, čiste idc-i ologijc nc bo treba šele iskati, najmanj si I jo pa kje izposojati. Saj jc naš narod ravno iz osnov svoje trdne vere razvil tako aktivno protikomunističiio delo. Drugi pogoj edinosti ]c upoštevanje slovenske narodne tradicije, iz katere je zraslo vse kar je v boju proti komunizmu res pozitivnega, predvsem vsa aktivna ' protikomunistična borba, pa bodisi da jc to ideološka borba v propagandnem delu, bodisi, da je lo vojaška borba Vaških straž in Slovenskega domobranstva. Tretje, Ic.r je treba pri tako zaželjeni narodni edino>ti upoštevati, je klic g. prezidenta. ki velja za vse: »N«1 iščite nikak-l šnih ozkih strankereskih koristi ker to sa-| mo cepi naše sile! Bodite le častni napram rojaku, pošteni, nesebični, na pomoč pripravljeni Slovenci.« Prav posebej velja za vse Slivcnce prezidentov klic, naj se brez ozira na različna politična gledanja vsi Slovcnci združijo okrog Slovenskega domobranstva, ki je naša skupna narodna last in jedro, okrog katerega je možna resnična in prava edinost vseh Slovencev. Rojstni dan maršala Mannerheima Helsinki. Ob včerajšnjem 77. rojst-. nem dnevu maršala 1 inske, Mannerheima in z njo zvcznno proslavo zastave finske oborožene sile jc cfr/av-; ni predsednik Finske, Rvti v spretn-I -tvu ministrskega predsednika Linko-. i mies-a in vojnega ministra VVaklen-a i osebno sporočil maršalu, na nekem I frontnem odseku pozdrave in želje države in naroda. Pri tej priliki jc liodelil maršalu Finske veliki križ finske Bele rože z verižico, meči in dragulji. Po nekem pri tej priložnosti izvršenem pregledu raznih bojiščnih odsekov je priredil državni predsednik sprejem v čast maršala, nn kate-! rem je !ova'a genera'"»eta in nš-1 ji častuiki iiuikc m\ zž tisdlo Rima Nemčija jc sforiln vso. knr jc bilo mo/.no zn zaščito Večnega mesta Nemški predlogi za zaščito Rima — Ponudba priznanja mesta kot odprtega mestn — Kot odgovor nn to poskuša general Alexnndcr naščuvati prebivalstvo Rim« proti nemškim četam Fiihrerjev glavni stan, 5. junija DNB. Vrhovno poveljstvo vojske poroča: Vrhovni poveljnik nemških čet v Italiji Generalfeldmat 5al Kesselring ie izročil 3. junija ob 23. uri potom nemškega veleposlanika pri Vatikanu vrhovnemu poveljstvu angloameriških vojnih sil sledeče predloge za priznanje mesta Rima kot odprtega mesta po vojskujočih se silah: 1. Mesto Rim je po vojujočih se strankah priznano kot odprto mesto. 2. Kot meje odprtega mesta veljajo: S. Paolo brez železniške proge severno od San Paolo do Piazza Maggiorc. črta od Piazza Maggiore (brez železniške proge in postaie Tibultina) do vzhodno Villa Chigi, od Villa Chigi do kolena Tibere eden in pol kilometra južnozahodno dirkališča Torre de Quinto, južno od reke Tibere do vključno Ponte Milfio; zahodni del vatikanskega mesta — Porta s. Pan-eratio brez postaje Trastevere — Ponte Suplicio vključno — in brez vzhodnega brega Tibere — Porte S. Paolo. 3. Posamezna določila: a) Vrhovno poveljstvo vojske se ob-i vožnje kot doslej, da ne bo držalo na ; p3c'ro lju odprtega mesta nobenih vojno- važpih naprav in čet kakor 'udi, da ne bo čez to področje premikalo čet. b) Izvzete so policijske čete, ki so potrebne za vzdrževanje reda in miru v mestu in po uradih, ki so potrebni za preskrbo mesla c) V območju odprtega mesta ne bo ničesar poru&ericjJa. d) Zaloge živilskih potrebščin bodo na razpolago samo za civilno prebivalstvo. c) Tudi pri zapustitvi mesta od nemške oborožene sile se bo nadaljevalo pre-skrbovanje mesta z elektriko in vodo, v kolikor se bodo ti viri nahajali v posesti nemške vojske. 4 Predpogoj za sprejem leh obveznosti po nemški vojski je obojestransko brezpogojno zagotovilo. NemSki vrhovni poveljnik je poleg tega predlagal da se zaprosi Vatikan, da prevzame kontrolo nad točno izpolnitvijo tega dogovora Na te predloge doslei še ni prispel odgovor angloameriškega vrhovnega po-veljstva. Namesto tega >e general A!exander s proklamacijo pozval rimske meščane na oborožen odpor proti nemškim četam. Uu v vzh^ts prešlih Mm Die Versammlung in Polhov Grade« - Prizor z včerajšnjega zbera v Pob hoveni Uiadcm •' Berlin, 5 junija. Mednarodni poroče-. 'ski urad poroča: Nasprotno željam nemškega vrhovnega poveljnika postopali z mestom Rimom kot z odprtim me-s'om in s tem prihraniti mestu grozoto težkih pouličnih bojev, je prišlo včeraj zaradi amerikanskega gangsterskega načina vodenja vojne, ki ne smatra za važno varovati evropske kulturne spomenike, do ogorčenih bojev v vzhodnih predelih mesta, med nemškimi četami in napredujočimi amerikanskimi oklepnimi oddelki. Ogorčene borbe so trajale vse do poznih večernih ur. O podrobnosti teh bojev še ni nikakih poročil. Kako daleč je šel obzir nemškega vrhovnega poveljstva na rimsko prebivalstvo in kulturne spomenike mesta, se razvidi že iz tega, dr. do večera že niso bi'j porušeni mostovi preko Tibere, kar bi 'bilo iz obrambnih razlogov ob vdoru ame- riških oklepnikov povsem upravič in O razdejanjih v Rimu tudi šc nimamo nobenih poročil. Vsa razdejanja gredo na račun invazijskih čet. K splošnemu vojaškemu položaju pripominjajo da se je nemškim oddelkom na spodnjem toku Tibere povsod posrečilo umakniti se na zaukazane zadaj ležeče črte, ne da bi bili ameriški in angleški napadalni oddelki v stanju motiti načrtnost teh premikov, Tudi na severovzhodu mesta so se nemški oddelki lahko umaknili na udobnejše obrambne črte vkljub močnemu sovražnikovemu pritisku Potek bojev v Rimu Berlin, 5. junija Mednarodni poroče-v ^ki urad je izvede! o poteku bojev v ivimu še sledeče podrobnosti: Nadaljevanje na drugi strani. Protikomunistično zborovanje v Polhovem Gradcu Polhograjska dolina, zibelka Vaških straž, se jo vsa strnila okrog svojih domobrancev Polhov Gradec, 5. jun. 1944. Včeraj smo pri nas doživeli v malem to, kur jc doživela Ljubljana ob prisegi domobranske vojske in raz-vitju slovenske zastave. Tudi pri nus se je izvršil svečan obred razvitja slovenske zastave. Prišli so tudi domobranci z bližnjih postojank Domobranske posadke z bližnjih postojank so prihitele na zborovauje. Na zborovanje so prišli tudi domobranci s sosednjih |>ostojauk. Hrabri domobranci so se pripeljali tja z avtomobili, bila pa je tam tudi četa kolesarjev. Ob pol devetih so se domobranci udeležili sv. maše nn prostem, ki jo je daroval glavni kurat domobranstva, dr. Ignacij Len-ček. Po maši so domobranci odkorakali proti nekdanjemu Blaga jcveiuu gradu. Drugi ljudje pa so ostali na svojem mestu in so tam pričakovali začetka zborovanja. Gostje prihajajo dent je prišel v Polhov Gradec z gospo. Najprej sc je odpeljal do gradu, kjer so ga čakali domobranci. — Sprejel je raport poveljnika, nato je obšel čete domobrancev in nazadnje se je še pogovarjal s fanti. Ob njegovem prihodu je domobranska godba igrala koračnice. Mimohod domobrancev in dviganje zastave Po vseh pozdravih je odšel g. general s spremstvom na govoruiŠKo tribuno. Domobranci so korakali mimo tribune, godba pa je igrala koračnice. Zborovalci so navdušeno vzklikali domobrancem, šolska mladina pa jih je ves čas pozdravljala z zastavicami. Posebne pozornosti so bili deležni fantje domobranci, ki so prišli na zborovanje 6 Črnega vrha. Ko jc bil mimohod končan, je sledil obred dviganja zastave. Na tribuni jo sicer ua visokem mlaju že vihrala slovenska zastava poleg neinke — v ozadju tribune pa je bila spet velika desku s slovenskimi narodnimi barvami in velikim napisom: »MATI, Ob pni desetih so prispeli h gradu DOMOVINA, BOG. Toda zastavo so poveljnik domobranstva, g, podpol- dvignili še na posebnem mlaju poleg kovnik Krener s spremstvom. Podpol. tribune. Zastava se je dvigala med Krener je sprejel raport komandanta igranjem slovenske narodne himne nadporočniku Golobn, nato je pre- Naprej zastave slave, eilal strumne vrste domobrancev. pQ razvitju zastave so je začelo Ob desetih jo prišel prezident | zborovanje in po pozdravih je prvi Rupnik s svojim spremstvom. 1'rezi- > sprngovoril g. prezident. Gospod prezident govori zbrani množici Slovenski možje ln iantjel Slovenske žene in dekleta! Čutim srčno potrebo, da vas, moji zvesti čuvarji in ncgovalci naših lepih slovenskih Dolomitov, prav posebno toplo pozdravim. Ne pozdravljam vas tako toplo samo zaradi tega, ker mi je bil že od nekdaj ta prelepi košček slovensko zemlje ljub in drag. Z vsem srcem sem pri vas prav posebno zaradi tega. ker ravno po teh hribih in v teh dolinah udarjajo z zemljo in narodom povezana zvesta slovenska srca, ki so pravočasno spoznala glavnega sovražnika poštenih Slovencev. Zato so se oprijela duševnega in tvarnega orožja, da bi se zoperstavila boljševizmu, smrtnemu sovražniku človeštva in posebno bogaboječega, miroljubnega in marljivega slovenskega naroda. Tu so se ta zvesta slovenska srca boljševiški laži za mamljivo »Osvobodilno fronto« in njenim tolovajskim, capin-skim partizanom kmalu uprla. Ni bilo treba dolgo čakati, ko so roparske mo-rilcc poštenih Slovenccv uspešno napadla in jih kmalu nato tudi popolnoma pregnala iz tega predela. Zares; Sent Jošt si je ustanovil prvo protikomunistično stražo. Njemu so sledili vsi Dolomiti s svojim središčem Polhovim gradccm in Notranjska. Po tem so se upale v ta predel, kjer v delu in znoju ljubijo svoj košček naše ljubljene Slovenske v Boga zaupajoči, narodnostno zavedni in samozavestni Slo-vcnci, samo še tolovajske križne patrole, ki so po svoji strahopetni navadi čisto navadnih roparskih tolovajev v okrilju noči in v megli tu in tam zahrbtno izvršile kakšen zločin. Odločnost, hrabrost in neutrudljiva čuječnost, ki žari iz mož in fantov teh bregov, se je potem hitro razširila na vse strani in se ni ustavila ne ob zapornem pasu okoli Ljubljane, ne na mejah Ljubljanske pokrajine. Tako krepka narodnostna zavest, kakor izhaja iz teh zvestih hribov, ne pozr.a nlkakšnih meja, kadar jire za borbo proti komunizmu, ki pač povsem odločno zanika pravico do obstoja vsem malim narodom in seveda tudi slovenskemu narodu, kot je to v svoji zločinski praksi tudi ž e največjim trdoglavcem, zapeljancem in za-slepljencem dokazal. Borbeni duh teh bregov, ki drvi v boj proti uničenju našega slovenskega naroda po židovsko-boljševiški kugi, bo mogoče ustaviti šele ra mejah tega naroda brez ozira na sedanje državne razmejitve. Mora in bo pa vdrl tudi tja, od koder je komunistično zlo v tej deželi izšlo. To jc, vdrl bo tudi za naporno črto Ljubljane. Brezpogojno, brez vseh »če» in »toda« se bo slovenski narod, kjerkoli biva, boril z enakim navdušenjem, kot sle sc začeli vi, in bo v tej borbi dokazal, da je vreden zasesti svoj odgovarjajoči prostorček v družbi narodov na novo urejene Evrope. V trdnem zaupanju v pravičnost vodje Evropo uravnavajočega nemškega naroda moremo mirno in z vso zagrizenostjo voditi borbo proti židovski svetovni radoblapli služečim Stalinovim in Titovim tolovajem in njihovim pomagačem, to je angloameriškim gangsterjem. Za uspeh nam jamči naše disciplinirano, hrabro in s pomočjo nemških častni-"kov in podčastnikov organizirano, oboroženo in izvežbano Slovensko Domobranstvo. V zvestem bratstvu v orožju z nemškim vojakom, ki je najboljši vojak na svetu, je naše Domobranstvo tako že marsikateri boj zmagovito izvojevalo in tolovajem zadalo uničujoče udarce. Pa to jc bil šele začetek. Začelo se bo prav za prav šele scdajl In to tako, da bodo Titovi tolovaji oslepeli in onemeli. Pa ni samo borba proti komunizmu, ki jo moramo Slovenci z orožjem v roki izvojevati. Božja Previdnost jc dopustila to strašno vojno, ki jc prizadela vse narode, zato, da med njimi izvede^ izbor onih, ki so vredni obstoja, Ce hoče narod _prav posebno pa mali narod — to svojo preizkušnjo za uveljavljenje pre-slali, se ne sme borili z vso hrabrostjo šasn~ » tvarnim orožjem. Se mnogo več mora storiti. . , Prva stroga in brezpogojna zahteva Usode je, da je narod edini Zaradi du- hovne needinosti je propadlo že mnogo in dosti večjih narodov kot smo mi, ali pa so morali dolga stoletja trpeti, ker sc niso mogli zediniti. Tudi mi ne bi nikoli prišli v tako težek današnji položaj, če bi bili edinil Toda danes ne mislimo iskati krivcev naše needinosti in jim delati očitkov, ker ni čas za to. Spričo težkega položaja, v katerem sedaj mali slovenski narod tiči, iz globine svojega, samo za usodo in bodočnost ljubljenega slovenskega naroda zaskrbljenega srca opominjam in rotim vse Slovence: »Bodimo edinil — Pustimo vse strankarske razprtije, ki so nas toliko stale! Ne iščite nikakšnih ozkih strankarskih koristi, ker to samo cepi naše silel Bodite le častni, napram rojaku pošteni, nesebični, na pomoč pripravljeni Slovencil — Bodite čuvarji naše narodnosti, zvesti negovale! naše skope, toda vseskozi prelepe žemljice, naše ljubljene domovine) Zaupajte v neskončnega Boga in negujte z vso doživeto notranjostjo vero v Njega! Združite svoje sile za mojim Slovenskim Domobranstvom, ki čuva vaše domačije pred boljševiškim navalom in ki je mimo vseh strank nosilec nove vsenarodne miselnosti, katera nai nas edine in sloine vodi v novo bodočnost! Bodite zares samo Slovencil — Bodite strpni z vsem! našimi sosedi, k( govorijo drog jezik, in jih spoštujte! Zahtevajte pa spoštovanje tndi od njih — čeprav po številu majhni — zaradi svoje marljivosti, nadarjenosti in poštenosti ne samo stoodstotni Evropejci, ampak po rasi, krvi in sposobnostih sorodni našim arijskim sosedom.« Če potem naši edinosti pridružimo še zavest, da si bomo mogli odpomoči edino z lastnimi silami in lastno marljivostjo, in da nam nihče, pa tudi sam ljubi Bog ne bo pomagal, če si sami ne bomo, bomo tako stopili na pravo pot k vsem pridobitvam, ki bodo našemu malemu narodu v novo urejeni Evropi na razpolago. Na tej pravi poti nam bodo potem tudi naši močnejši in bogatejši sosedje radi pomagali. V tem smislu vas, ljubi moji slovenski rojaki in rojakinje, ponovno pozdravljam in vas prosim, zaupajte in verujte v Boga in v božjo Pravičnost, zaupajte v svojo žemljico in — sami vasel kot narod, čo ne boste narod, boste izginili.« Ce pa hočemo biti narod, moramo biti edini, biti tnoramo vsi samo vroči. Ko si kujemo svojo usodo, moramo pri tem pomagati vsi našim domobrancem. Kmetje, delavci in meščani. Govor je bil toplo sprejet. Za njim je spregovoril domobrunski poročnik g. Kociper: »Tri leta žc pišejo izmečki slovenskega naroda Črne bukve slovenskemu narodu. Tri leta krvi, klanja, požiganja domačij imamo za sabo. Kako je bilo mogoče, da so ljudje nasedali tako dolgo neumnim in zločinskim la-žem komunistične propagande ter so poslušali Kidriče, Kardelje, Baeblerje n Vidmarje, ki so klicali gorje nad slovenski narod in so vpadli Slovencem v hrbet v času, ko se je začela na vzhodu mogočna borba proti boljševizmu? Inteligenca je nasedala komunističnem lažem. Tisti pa, ki so spoznali nevarnost, so bili od komunistov obsojeni na smrt ali pa so jih Bndoglievci po komunističnem priporočilu pošiljali v internacijo. V tistih usodnih časih je stopil na plan general Rupnik. Spoznal je nevarnost, ki je pretila slovenskemu narodu, in jo šel pogumno v borbo. Ni se bal blatenja od strani komunistov in tildi ne atentatov. Mi ga bomo v tej borbi proti komunizmu podpirali. Naš boj mora biti trd brezobziren. Slovensko domobranstvo jc danes na napadalnem pohodu, toda to je šele začetek pohoda, čeprav zmagovit začetek. Domobranci bodo izvedli pohod do zmagovitega konca. Naš program je danes borba proti komunizmu. V tej borbi moramo biti vsi popolnoma enotni. Ideja enotnosti v borbo za slovensko domovino in za Boga nad njo je ideja, katere nosilec je tlomobrun-stvo. Govornik je nato še obračunal oprezneži in mla zanje zavrtela žara. Je namreč prccejšnja razlika med 5000 ln 5001 Besede g. Velikonje Da so ne bi mrzlica po nepotrebnem zavlačevala, je predsednik Socialne pomoči g. Narte Velikonja v hipu. ko Je sirena naznanila, da je ura 10, vstal, pozdravil zastopnike javne oblasti, kl so porok za pravilen potek žrebanja, se zahvalil vsem sodelavcem knjižno tomhole ln pozdravil časnikarje, ki so v časopisih vzbujali zanimanje za to lepo prireditev. V izbranih besedah je potem čestital ljubljencem srečo. Ni bil slučaj, da je Zimska pomoč določila za nagrade pri tomboli prav knjigo. Lepa knjiga je prijateljica, ki stoji človeku ob strani tudi v slabih časih in ko ga Vse zapusti. Dobra knjiga blaži duha in ga navaja k ljubezni do sočloveka. Te knjige bodo So prav posebno vzgajale k dobrodelnosti, saj so nagrada, ki jo jc hudomušna sreča podelila ljudem, kl so hoteli pomagati bližnjemu. Kdo bo vlekel prej Pri srečolovih ae včasih primeri, da hrepenenje po dobitku zapelje igralce, da vidijo in slišijo, kar ni res. Zalo je bilo treba vse tablico pregledati, a pomote ni bilo nobene. Ta posel so opravljale Irl komisije, kjer so so dobitniki vpisali v seznam. Od tod so Sil k bobnu, v katerem je bilo 60 šlevilk. ki so določilo vrstni red žrebanja. Prvo številko je potegnil posestnik z Roba in s tem dobil pravico, da bo pri žrebanju dobitkov prvi na vrsti. 21 tablic s tekočo številko 982, ki so tudi zadele, ni bilo predloženih, ker se njihovi lastniki niso mogli pri žrebanju oglasili, katera pa se je utegnila celo izgubiti. Za le je izžrebal vrstni red član lombolskega oddelka. Da bi ne moglo bili polem nobenih očitanj, je bilo pred žrebanjem dobitkov samih glasovanje, ali na) dobi 5000 lir številka, ki bi bila najbližja številki 100 ali 1. VeČina dobitnikov je bila kar tiho, češ potem mi bo pa žal, če bom predlagal napačno Številko, nekaj se iih Je pa le oiunačilo in predlagalo, naj dobi višja številka višjo nagrado. Ker ni nihče ugovarjal, Je ostalo pri tem. Žara se je vrtela Ko Je stopil prvi k bobnu, da bi potegnil usodno številko, se kar ni mogel odločiti, za kateri prepognjeni listič naj zagrabi. »Bolje bo. če še malo zavrtimo to preklicano žaro in ji izbijemo grdo rfiutjaVostU Končno Je roka le segla po li*lič" ln potegnila na dan številko 72. lflfc' p&ibbnega ne bo, najslabše pa ludi ne. Saj dobe najnižjo nagrado 500 lir le tisti, ki bodo potegnili številke manjšo od R0. 800 lir torej ne uide! Medtem ko so nekateri že vlekli, so fr ostali presedali na usnjenih sedežih mestnih svetnikov, kot bi bili na trnju, ali pa so preganjali nestrpnost s tem, da so si pripovedovali, kako se jim je med žrebanjem večalo število prečrtanih številk na njihovih tablicah. >Jaz sem svoje tablice izgubil, tri sem imel. Šele včeraj sem jih odkril v neki knjigi, poiskal časopis in glej — tombola!« Posebni izbranci sreče Naenkrat je zadonelo po zbornici: »Izžrebana številka 1001« Med klopmi je Nova knjiga Slovenčeve knjižnice Henry Bordeaux: Rodbina Roguevillardov je že v prodaji. Izredno globoko pisan roman znanega katoliškega pisatelja vas bo gotovo pritegnil. Je to roman volje in ljubezni družinskega očeta, ki hoče za vsako ceno rešiti družinsko čast in ohra-niti stoletno poštenost v tradicijo zasidrane rodbine. — Knjiga mora priti v vsako družinsko knjižnico 1 Dobite Jo po knjigarnah in trafikah. zašumelo: »Otroci Imajo srečo!« in glasno ploskanje je Čestitalo mlademu Pa-vlclu Gmajuarju, učencu ljudske šole na Ježici. še enkrat so jo oglasilo ploskanje, to pot pa pomešano s smehom: ko je nekdo potegnil enico. »Nuj se smejejo, 500 lir ml pa le no uide,« si Je mislil mož in ni nič zameril. Tombolo so zadele tudi tvrdke: Brata Vlaj 1500, Jelačin 1500, Knez 500, Združene papirnice Vevče 500. Kako tudi ne, če so kupile po nekaj sto tablic, tombola pa je prišla na vsakih 1000. Denarno dobitke so seveda zastopniki tvrdk pustili Socialni pomoči, pač pa so vzeli knjige. Tudi nekateri drugi dobitniki so pustili del denarnega dobitka Socialni pomoči. OČo fanta, kl je zadel glavni dobitek, je prvi daroval lep znesek za Zimsko pomoč, nekateri drugi pa so so ludi spomnili te socialne ustanove. Pa tudi tisti, ki so v prevelikem navdušenju pozabili napraviti to lepo gesto, so bodo na lo prav gotovo spomnili, morila pri nabavi srečk za bihliofilsko tombolo. Ostali glavni dobitniki so bili: Kren Miha, služitelj: 2500 lir; Modic Terezija, poseslnica, llauptmance 49: 2500 lir; Zaje Angela, učiteljica na GaljevicI: 2000 lir; Saks Branka, dijakinja I. razr. uršulinske gimnazijo: 2000 lir. Slednja Jo torej edina Ljubljančanka, ki jo zadela višji dobitek. Sreča Je očitno dala prednost okoličanom in rleželanom, saj jo Ljubljana sama pokupila 50 od 60 tisoč srečk. Tudi drugi dobitek 3000 lir. in pa četrti 2500 sta verjetno zadela dva deželana, ker ju na žrebanju nI bilo. Do 4. julija bodo čakali dobitki lisle lastnike tablic Št. 982, ki jih na žrebanju ni bilo v pisarni Zimske pomoči, polem pa bodo zapadli njej v korist, čo se ne bo nihče oglasil. Ljudska tombola Jo s tem končana. Imela Je 1004 dobitke, kl so vsebovali 9146 knjig, ne vitevši Črnih bukev In Velikonjeve »Oboževanje zločina«, ki sla bili dodani vsaki nagradi. V enem Udnu se začno nrodala tablic za bihliofilsko tombolo. Misel knjižnih lombol ie tako lepa. da si jo Je osvojila ludi Goriška Socialna pomoč. Tudi večja založništva se je utegnejo oprijeti. Ob drugi obletnici mučeniske smrti Ivana Jamnika St. Rupert, v juniju 1944, Na prvi petek dne 5. junija 1912 jc v trebeljskih gozdovih v takozvunem Blatnem klancu, kjer so Jo takrat že zbirala prva komunistična drhal pod lažnivim imenom »Narodne osvobodilne fronte«, umrl mučeniške smrti — pobit s krampom — protikomunistični borec Ivan Jamnik. Dragi Ivan! Tiho in nenapovedano si prišel iz. Št. Janža, s prelepo domačije, v oktobru 1911 kot begunec k svojemu prijatelju — sedaj tudi od komunistov pregnanemu beguncu — v Št. Rupert, pri katerem si našel svoj drugi dom. Vrgel si so na delo in prijel kjer koli Je kazala potreba. Svojih moči in talentov nisi štcdil. Po prihodu v Št. Rupert Ti jo bila prva skrb — pomoč beguncem svojim rojakom, katerih je bilo samo v tej župniji nad 400. Kaj ln koliko si vse zanjo storil in žrtvoval — ve samo On, ki Ti je za Tvoje veliko delo in dobroto naklonil muČeniško smrt, na katero si bil tako lepo pripravljen! Saj kot vedno na vse prve potke, lako tudi ta Tvoj poslodnji prvi petek si r. vso resnostjo in zbranostjo prejel Kruh močnih, preden si odšel na Golgoto — na Trebeljno, kjer si tako junaško prehodil in dokončal svojo zadnjo postajo križc-vega pota! Dragi Ivan! Ko danes po dveh letih tvoje junaške smrti premišljujemo in gledamo nazaj na leto 1941 in 1912, ko je med drugimi kraji tudi našo prelepo dolino že preplavljal breznarodni in brezbožni komunizem, ugotavljamo, da si bil Ti 7. nekoliko redkimi prijatelji prvi, ki si pokazal ljudstvu pravo pot. Vidimo, da Tvoje delo in žrlev nista bila zastonj. Bilo je še mnogo mučencev in danes je po Tvoji in onih zaslugi naša dolina ozdravljenja. Sto in 6to mož in fantov je, sledeč tvojemu in tvojih lovarišev-mučpncev klicu, vstalo In zagrabilo za orožje, kl ga no bodo položili iz, rok prej, dokler ne bo sovrag pregnan iz naše lepe, toliko ljubljene Ti slovensko zemlje 1 Tvoj prijatelj. Za dauaSnji dan Koledar Torek, (. rožnika: Norbert, Skof in ustanovitelj reda; Mehtllda, devica ln ustanoviteljica reda; Bor Iran d, oglejski ikof. Lunloa sprememba! tcip ob IS.58. Her-aoliel napoveduje ob severu lepo, ob jugu dež. Sreda, T. roinlkat Bobert, opat; Ana Gariia, devica) Pavel, ikot in mučoneo. Dramsko gledališče »Nevesta a krono«. Rad Torek. Ob 18. Operno gledališče Zaprto (generalka). Kino Matica »Slartkova pesem« ob II ln 19. Kino Union »Ljubavna pisma« ob 17 ln 19.13. Kino Sloga »Sreča na poti« oh 16 in II. Lekarniška služba Nočno službo Imajo lekarne: dr. Plccoll, Dunajska eeata 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, ln mr. Oarlu*. Moste, Zaloška cesta. Novi grobovi t Antou Skubir. V Gornjem Logatcu je v nedeljo v Bogu zaspal oče logaškega župnika gospod Anton Skubic. Rajnega bodo pokopali v Gornjem Logatcu v sredo, 7. junija ob devetih dopoldne s sveto mašo iz župuišča v Gorenjem Iogatcu. f Marica Kojko. Med angelce se Je preselila mala Marica Rojko. Na zadnji poti jo bodo pospremili v torek ob štirih popoldne iz kapele sv. Ahaca na Žalah. t Jožo Novak. V Ljubljani je izdihnil magistratni uslužbenec gospod Jožo Novak. Blagega rajnega bodo pokopali v torek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. t Marija Katbinc. V Ljubljani jo za vedno zatisnila oči gospa Marija Ka-dune. Blago mater bodo pokopali v torek ob treh popoldne iz kapelo sv. Janeza na Žalah. t Anton Plantan. Minulo soboto jo umrl g. Anton Plantan, član upravnega in izvrševalnega odbora Pokrajinske delavske zveze. Kajni Je bil tudi predsednik sindikata prometno stroke in ga bo pokrajinska delavska zveza ohranila v častnem spominu. + Zdeka Gspan. V Bogu je zaspala v Ljubljani gospa Zdenka Gspan, roj. Košak. Blago mater bodo pokopali v sredo ob 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim našo iskreno sožaljel Zgodovinski paberki 5. rožnika 1848. leta Je patriarh Rajačič ustoličil bana Jelačiča. V tridesetih letih 19. slol. je počel mladi rod izobražencev z Ljude-vitoin Gajem na čelu delo za kulturni in politični preporod Hrvatov. Ilirska misel, ki ji Jo dal politične temelje grof Janko Draškovič, je v kratkem zajela Hrvate, zlasli mladino, pri Slovencih in Srbih pa jo našla le malo odmeva. Sredi razgibanega političnega delovanja je izbruhnila marčna revolucija, ki je našla živahne odmeve v vsej podonavski monarhiji. Hrvati so zahtevali združitev vseb hrvaških dežel pod upravo sabora in priznavali vladarjevo osebo kot vez z Ogrsko. Da bi pomiril razburjene duhove, jo vladar imenoval za bana polkovnika Josipa Jelačiča. Novo izvoljeni sabor ga je v Za grebu slovesno ustoličil, pri čemer Je pri sostvoval v dokaz sloge med Hrvati in Srbi tudi patriarh Rajačič. Novi ban je začel voditi odločno narodno politiko, to ga je pa privedlo v nujen spor z Madžari, kjer so prevladali skrajneži z Lajošem Kossuthom na čelu. Jelačič Je zbral četo in udaril preko Drave, pa 6e po neodločeni bilki z Madžari obrnil proti Dunaju, kjer so znova zavladali revolucionarji. Po zavzetju prestolnice so Je podal Jelačič znova na Ogrsko. Po raznih spremembah se je končno cesarju posrečilo v vsej monarhiji z vojaško silo vzpostaviti red in mir, zlasli Se ko so bili končno pomirjeni tudi Lonibardi. Cesar Franc Jožef, ki j« prevzel oblast decembra 1848. leta, je izročil vlado Aleksandru Bachu. Ustava in svoboščino iz burnega leta 1848. so prešle v pozabo, znova je zavladal absolutizem. Ban Jelačič ee je umaknil na Hrvatsko še Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Abgabe von Kartoffeln Verbraucher in dur Stadt Laibach bo-kommon vom 6. bla 10 d. M. Je 1 kg Kar totteln auf den Abschultt No 18 der Kar-toffelkarto bel foigendun Firmen: Nabav, ljalnu zadruga dr. usl. (Vodnikov trt). Kmetijska druiba (Novi trg), Podruinleo I. dol. Konzuin. druliva und Nabavijalnn zadruga usi. drl. železnic. Die Ueiboufolgo der Vertellungi den S. d. M. Verbrauoher mit den Anfangabueh-alaben A bis G. den 7. von O bis J. den 9. von K bla R und 10. die Uebrlgea und Sttumlgen. Obvestila »Prevoda« Razdeljevanje krompirja. PolroSnlkl v mostu LJubljani dobijo od S. do 10. t. m. po 1 kg krompirja na odrezek lt. 38 ta krompir pri nuslednjih tvrd-kali: Nabfivljalna zadruga dr*, usl. (Vodnikov Irg), Kmetijska druiba (Novi trg), Po-druinieo I. Del. Kontmn. druStvn in Na-bavljalna zadruga usl. drž. feleznio. Red razdeljevanja je naslednji: dne 6. potrošniki * začetno črko od A — TI, dne od O — J, dno 9. od K — R, dno IU. ostali ln zamudniki. Iz postne službe PoŠta Smarje-Pap prične poslovati dne 10. junija I. I. za relokupno poštno služIm, pošta Ig pri Ljubljani pa z istim dno za pisemsko pošto. Dramsko gledališče Torek, (. junija, oh 18: »Nevesta s krono«. Red Torek. Sreda. 7. junija, ob 18: »Dona Dlana«. Red Sreda. Operno gledališče Torek, I. junija: Zaprto (generalka). Sreda, 7. junija, ob 18: »Carmen«. Red A. Opozarjamo, da budo letos uprliorlll opero »Haust« na praznik, t četrtek, 8. junija, za red Prv4. prod koncem ogrskega upora, hrvaške zahtevo eo niso izpolnile. Edini Jelačičev uspeh Jc bil ustanovitev nadškofije v Zagrebu 1852. leta. 6. rožnika 754. leta ie umrl mučenlšks smrti Bonifacij, apostol Francije. Večina germanskih narodov 60 Je pokrisljnnila še v času preseljevanja, lo nordijski Germani ln Anglosasi ter rodovi med Renom, Labo in Alpami so So vedno častili stare bogove. Prvi poskusi pokrisljaniti tudi te germansko rodove so izšli iz Irske, »otoka svetnikov«, kjer eo jo krščanstvo ohranilo Šo iz rimske dobe. Irski misijonarji, med njimi Gal, ustanovitelj znamenitega samostana St. Gallen, so konec 0. 6toletja z uspehom razširjali Kristusov nauk med Alemani in Turingi. Na Bavarsko pa je prišlo v 7. stoletju okoli 100 frankov-skih misijonarjev, najimenitnejši je bil Rupert, ki jo ustanovil na razvalinah starega Juvava samostan sv. Petra (kasnaj o jc tu nastalo mesto Salz-burg), ki jo igral nemalo vlogo tudi pri razširjanju krščanstva med Slovenci. Največ uspeha mod misijonarji Je žel VVlnfrled nli Bonifacij, kot ga je imenoval papež. S svojimi učenci jo ustanovil relo vrsto samostanov, ki eo postali imenitna kulturna središča, najpomembnejši Je samostan v Fuldt. Bonifacij je organiziral frunkovsko cerkev z ustanovitvijo ali obnovitvijo številnih škofij. Papež ga je povzdignil v nadškofa s sedežem v Kiilnu, kusnejo v Mainzu. S tem, da Je Bonifacij svoje cerkvene ustanove podredij državi, kot tudi papežu, jo pripravil svotovnozgodovinsko zvezo med frankovsko državo in papešlvom. V pozni starosti ee je Bonifac-ij odpravil znova oznanjat pravo vero Frizom, ki jih je v mladosti zasloni skušal spreobrniti, tam ga jo doletela tnučeniška smrt. 1569. lefa 6e jc rodil Jan Hut, verski reformator na Češkem. IIusov pokret, ki je v sredi prve polovice 15. etoletja prinesel toliko gorja sosednjim nemškim deželam, Je bil za Čehe morda daleč pomembnejši v narodnem kot v verskem smislu. 1621. leta eo jc rodil v Vrbovcu Peter Zrinjski, ki je e Krstom Frnnkopanom osnovni upor proti Habsburžnnom, nakar je bil v Dunajskem Novem mestu 1671. lota obglavljen. 1860. leta je umrl Cn.milo B^nso Ca-v nur, tvorcc zedinjonega italijanskega kraljestva. Dnevne novice Besedo obtutbe tn tolalbe je naslov postnim govorom, kl jih j* imel letos v stolnici g. (kot dr. Rožman. Zdaj jih dobite v knjigi. Cena t Ur. M o b o r J e v e knjiga la vedno lahko naročile * Mohorjevi prodajalni na Mlklo-ilčavl cesti II. Namesto cvetja na grob pokojnega >»!. »kega upravitelja g. Miheliča Josipa je daroval učiteljski »bor ljubljanske gliihoiitm-niea 250 lir za podporni sklad poinolnotol-ske mladina. Bog plačaj. Učite se slrojeplsjal Novi eno, dvo- la trimesečni tečaji — dnevni In večerni — pripenjajo 6. in 7. junija. Pouk dopuidne, popoldne ali zvečer po teljl oblikovalcev. Moderna atrojepisulen, deaetprslna metoda. Učnina zrnoma. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, vsakomur vodno kuristno! — Informacijo, prospekti: Trgovsko učllUče »ChrlitofuT učni zavod«, lloninbranska 15. Obvezno cepljenje proti Ufusu se Je začelo v ponedeljek, 3. t. m., ler »o gn jo udeležilo veliko Število tnko molkih kakor tensk. Zamudniki, kl v ponedeljek, 3. t. m., niso prllll k cepljenju, lahko začno a eep-IJenJom danea. Znova opozarjamo na v až~ uuet cepljenja proti tifusu. Oh cvojrm stoični rojstnem dnevu Jo ga. Ivanka Stern, posestnlca na Einontkl eestl 10. podarila 300 lir za onemogla In »tare LJublJnnčnue v mestnem ravetUču v Japljevl ulici ler tako na ns.1plemenlte.iii način prnznovnla svoj častitljivi Jubilej. Mestno županstvo Izreka blagi dohro'nlci rovefov najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podplranlh, obenem pa opoznrja vse drug« jubilante ln godovntke na ta dobri zgled. Tobačni odsek mestnega preskrhovalneg« urada vabi vse tobačna upravičence, dn takoj juviju preeclitov ali spremembo stanovanja od 1. januarja 1914 daljo. To lahko store osebno v tobačnem odseku v Pueelnl-jovi ulici 2 (dvorlSčo tvrdke Boiinč) ali pn pismeno nu doplsaiol, kjer naj navede n naslov atnnovnnja, kjer so dobili tobačne izkaznice, naslov sedanjega stanovanja ter naslov družinskega glavarja, pri katerem dobivajo živilsko unknznleo. šolske vesti Sprejemni Izpiti na II. ienskt realni gimnaziji t Ljubljani (r poslopju Trgovske akademije, polog vladne palače na llb i-we!sovl cesti) se bodo vrllll 26. in 27. Juniju. Učenke, kl telo delati sprejemni izpit z.a I. razred nu t»J loli, morajo vložiti tozadevne prolnje. spisane na taksnem papir. Ju (dobi so r trafikah po 6 lir) in naslovljene na ravuateljatvo do 13. junija. Prošnji, kl Jo morajo podpisati star«! ali njih namestniki, morajo priloiltl rojstni io Irrst-nl list ter spričevalo o dovršenem IV. ali vitjem razredu osnovne lole. K Izpitu se morejo prijaviti nčenke, rojeno v letih od 1131 do l;i». Sprejemni Izpiti aa I. molki realni gimnaziji v Ljubljani. K sprejemnemu Izpitu za 1. razred hodo prlpulčenl nčenet, Vojeni v letih 1931, 19.13, 19SS. 19,K (izjem nit). Prijave bo ravnateljstvo »prejemalo 1». In ?>. junija od 8—13 v zbornici I. moške realno gimnazije, Sublčova ulien 1. ProSnJe morajo biti spisano na 6 llrskem takenem papirju (ali na navadni poli a kolkom * lir). K proSnjt je treba priložiti: rojstni in krstni list In eprlčevnlo o dovršenem 4. razredu ljudsko iole. Izpiti bodo 27. ln junija \«nkokrat ob 8. Program Izpita Je nabit na oglasni deski v Solskt.m poalopju v fcubičovl ulici 1. — Ravnateljstvo. Oddajnllka skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za I. junij: 7 Poročila ▼ nemlčinl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmea 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemlčlnl — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemlčini ln tloven^člcl, nato koračnica — 13 Opoldanski koncert — 13.30 Poročila v nomlčinl in sioveulčinl — 12.43 Koueert z.n raz.vedrllo izvaja radljakl nrkoster pod vodstvom dirigenta D. M. Sija n o a — 14 Poročila v nemlčlnl — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemlčlnl ln slov. — 17.13 Veseli napevl — 18.45 Zdrav-nlika ura, dr. Simone Amalija: Obrambno silo organizma — 19 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.13 Pronos komornega večera Iz Filharmonijo, katerega priredi Nemška akademija, sodelujejo Ljubljanski godalni kvartet. Jolka 8tanič in Mnrljnn LipovSoki vrne« 20 Poročila v nemlčlnl — 20.43 Športni pregled v nemSčinl ln slov. — 21 Dunaj pozdravljn LJubljano — 33 Poro, čila v nomSčini — 22.10 Plesno glasbo lz,-vaja plesni orkestor pod vodstvom Marjana Vodopivca. KULTURNI OBZORNIK Povest o podeželskem zdravniku V Slovenčevi knjižnici je izšla kot 83. zvezek v prevodu prof. L Uršiča povest češkega katoliškega pisatelja Františka Skacelika pod naslovom »Podeželski zdravnik«. Povest sama Se ni stara, saj je v izvirniku izšla l. 1937 pri kaloliški založbi »Vyšehrad< ter je takoj zajela češko občinstvo. Dobro je, da je ta knjiga izšla, In to iz več. razlogov. Eden važnih Jo ta, da je pisatelj — slovenskega porekla, če se ne motim, nečak pokojnega prvega urednika »Slovenskega Naroda« Tomšiča. Kako jo prišla ta rodbina na češko, ne vem, vem pa, da so jo Skacollk rodil 1. 1873 v Pferovu ter sedaj živi kot zdravnik-v Pragi, spoštovan od vseh kol izrazita pisateljska in človeško dobra osebnost, resnično takšen zdramik, kot ga kaže v svoji uspeli povesti. Drugič je dobro, da smo dobili k toliikim zdravniškim knjigam v naši prevodni knjižnici sedaj tu-ni povest o podeželskem zdravniku, ki ga mnogi opisujejo kot šušmarja, tu pa mu jo postavljen spomenik, ki ga kot izrazit »misijonar« v domovini zasluži, označen za šžarišče krščanskega Človekoljubja«, »kot najpopolnejši izraz zdravnika, najčistejši njegov tip«. Saj je la knjiga apologetika podeželskega zdravnika, kjer je napisan celo naslednji stavek: »Ohranjati ta tip podeželskega zdravnika, je po mojem mišljenju pot pravega napredka, to jo člove-Čanska družba.« Prav zaradi takega človekoljubnega In krščanskega pogleda na zdravniški poklic smo te knjige izredno veseli, ln tretjič nas veseli, da se s lo povestjo seznanjamo z novim imenom v slovenski prevodni književnosti, z dobrim pisateljem češke Moderne iz družbe F. X. šalde, izlšlim iz vrst impresionizma, pa jo vendar vedno poudarjal notranja psihološko in predvsem etične in religiozne probleme, pa tudi umetnostne, to zlasli v svojem življenjepis-nem romanu o kritiku F. X. Šaldi pod naslovom »Arhitekt Malolat ter romanu iz, praških literarnih salonov v času Moderne, kakor ga io ob začetku te vojne priohčeval v podlistkih Lidovih listov v Pragi. Sicer pa Je Skacelik znan kot umetnostni, literarni in gledališki kritik, pesnik nekaj liričnih zbirk ter pri-rodnih del, novel (Samomori zaljubljencev, Pripovedke o otroldh ter Pripovedke o umetnikih), predvsem pa kot romanopisec Imenovanih večjih del, med katerimi Jo prav Podeželski zdravnik dosege! največji slov«. In v tem delu »e nam kaže resnično ves Skacelik, kakršen jo: človek velike kulture in globokega psihološkega pogleda, predvsem pa človek z velikim religioznim, resnično katoliškim prepričanjem, pisatelj ostrega etičnega občutja ter kot. stilist sugestivnega sloga. Tu jo izoblikoval svojega zdravnika dr. Severo, človekoljubnega zdravnika, ki A veže v no zdravi samo, temveč jim tiinl kupuje zdravila, samo da dela dobro. Živi svoji vedi, ki jo vsa posvečena človekovemu zdravju, ier svoji umetnosti, glasbi. V vsem je človek, ki si ga njegov duhovni vodja p. jezuit želi videti na kakšnem vodilnem nieslu v politiki, kot poklicanega, da uravnoveša nasprotja in zdravi ludi javno mnenje. Sam dr. Severa no misli na politiko, toda dogodki v majhnem mestu ga sami potegnejo v središčo političnega dogajanja, med trenje dveh strank, katerih eno vodi mogočnik in gospodarski špekulant Urbach, načelnik hranilnice. Ta Ima hčerko Klaro, ki je resnično svetla postava v povesti, ženska velike ljubezni, vdanosti iu vere ter res krščanske usmlljenosll. Videti jc, da bo postala žrtev brezvoslneža, iz katerega rok pa jo iztrga Severa, no da bi sam mislil nanjo, s tem da so v javni borbi postavi na stran Urbacha, za katerega eo poteguje kakor poštenjak. Klara pa se zaljubi vanj in v drugem delu pride žo do zaroke med njo In dr. Severo. Tedaj pa pri zidanju mestne bolnišnice odkrije« nehote špekulacijo bodočega tasta, kar ima za posledico politični padec bo- dočega tasla, ler prepoved zaroko od Urbachove strani. Dva načelna borca sta lako prišla navzkriž, ljubezen pa jo bila dana na preizkušnjo. In v tretjem delu to preizkušnjo dobro trpita, zlasti Klara, ki poslano zgled, v »kuko krasno in trdno drevo zraslo duša, če Jo krepko zasidrana v krščanskih tlelu. Dr. Severa pa postane središčna osebnost v poli-lični zmedi mesta ter ga po smrti Ur-bachovi, katerega zadeno kap v njegovem naročju, ko v smrlnih krčili še poveže roki dr. Severa s Klnrmin>i, postavi na vrh, kot edino osebnost, ki še lahko reši položaj občino pred bankrotom. Tako jo dr. Severa kot zdravnik poslal poklican, da zdravi ludi rauo javnega življenja lor ublaži razdor v mo-slu, obenem pa v genijalno Spcktilacijo močnih gospodarskih os o Im osli priuese tudi nekaj srca, človekoljubja in vere. Doživel jc sicer šo rahel upor nahujska-nih mnoiic, da bo je zatekel v samostan, kjer jo sklenil, da so odpove ljubezni iu gre v mlsljono kol zdravnik, kujli razumel je, »da je zdravništvo Izključno krščansko opravilo«. Toda volja naroda ga jo pripeljala nazaj ln mu dala zado-sčenjo ler ga postavila v okolje, kjer je našel širši delokrog in zveslo ženico. Tako je Skacollk postavil podeželskega zdravnika v zanimivo politično borbo izrazito češkega značnja, ter napisal takemu zdravniku apologijo v smislu krščanskega idealizma, poslavljajoč zdravnika v vrslo duhovnika, ki oaj posreduje med Bogom. Poleg tega pa je roman tudi psihološko dobro pogojena povest, saj jo Urbachov tip postavljen krepko in močno, (podobno kakor slovenski Urbiha pri Dularju) nad vse pa Je z ljubeznijo oblikoval nežno duhovno podobo jasno Klare. Med potek povesti jo vpletel tudi lepo miselne odlomke, debate s 6uperior-je'm in njegovim samostanskim zdravni-kom-misijonarjem o pomenu zdravniškega poklica, kar daje povostl oblležje visoko razumske premišljenostl ln tehtnosti. Povest zasluži, da Jo kot vidnejšo, izrazilo iz, katoliškega duha pisano moderno Češko delo, prebiramo ln io nad njeno problematiko zamislimo. td Balantičev spominski večer v Drami V pelek, 9. t. m. bo v Drami Balan-tlčov spominski večer, na katerem bo govoril dr. Tin« Debeljak in pisatelj Stanko Kociper, Milja Šarabon je posvetil pokojnemu pesniku posebno pesem, Balantičevo pesmi pa bodo recitirali gospe šaričeva in Hollar-llkinarjova ler gg. Debevec in Jan, člani Narodnega gledališča. Vmes bodo peli g. Lipušček in ter-cet gdč. Finkovih ob spremljavi violo g. šušteršiča in klavirja prof. 3. Onnnc Štiri pesmi na Balantičev tekst, kakor Jih je uglasbll prof. Jože Osana. Udeležilo se tega večera v spomin pollelnice smrti tako tragično umrlega mladega pcsaikaJ Kaj je novega pri naših sosedih? S Spodnje Štajerskega Glasbena visoku šola tabori v Rogaški Slatini. Že četrtič se mude učitelji in dijaki visoke šole za glasbeno vzgojo v Gradcu na taborenju v Rogaški Slatini. Na taboru od 1. do 6. junija bodo upoštevane zlasti tiste panoge pouka, ki jih med letom ni bilo mogoče zadosti poudariti. Poleg pouka v plavanju in ritmične vzgoje bodo posebej obravnavani ljudski plesi in improvizacije. Gojenci visoke šole prirejajo seveda vsak dan koncerte za ranjence in za preseljeno šolsko mladino. Riljardni turnir je bil te dni prireifn v Mariboru v kavarni Steierhof. Mariborski biljardni klub se je pomeril z bi-ljardnim športnim klubom »Favoriten« z Dunaja. V dunajskem moštvu je bil tudi dunajski mojster. Dunajčani so bili tehnično boljši, zato je od 12 zaigranih partij pripadlo 11 Dunaju. Mariborski najboljši igralec Hofbarher pa je proti drugemu najboljšemu Dunaičanu zmagal v razmerju 500 : 234 točk. Turnir so Mariborčani z zanimaniem zasledovali. Šef civilne uprave (lr. Uiberreither objavlja v »Tagespostic osmrtnico za naslednjimi žrtvami, ki so padle zaradi letalskega terorja na Spodnjem Štajerskem: Rajkar Henrik, Rrunn Ernst, Ecfcer .To-sef, Mlakar Marija, Pečnik Jernej, Pikir-ski Janez, Podjavršek Janez, Rajek Janez, RBthel Floriana. Žnidarič Marija, fttricelj Andrej, Tajnik Janez, Vorina Martin. Iz Hrvaške Novi anglo ameriški letalski napadi na posamezna hrvatska mesta. Graška »Ta-gespostc poroča iz Zagreba, da so an-glo-ameriški letalci v zadnjem času znova napadli več hrvatskih krajev. Tako so med drugim s strojnicami obstreljevali prebivalstvo v bosanski Dubici v bližini izliva Une v Savo. Letalski izstrelki so ubili enega moškega, devet oseb pa je bil. ranjenih. Anglo-ameriški letalci so nadalje obstreljevali s strojnicami osebni vlak pri Podsusedu. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih Pri zadnjih anglo-ame riških letalskih napadih na posamezna hrvatska mesta sta bili poleg zagrebške ga predmestja močuo prizadeti Banja Luka in Zader, kjer je bila med drugim porušena cerkev sv. Marije s samostanskim poslopjem in samostansko knjižnico. Nemška privatna glasbena šola v Osi-jeku. Prosvetni oddelek urada za propagando in tisk nemške narodnostne skupine v Osijeku pripravlja ustanovitev svoje privatne glasbene šole. Iz Srbije Slovenske žrtve pri angloameriških napadih na Beograd. Pri dosedanjih angloameriških letalskih napadih na beograjsko mesto so bili ubiti tudi sledeči Slovenci: Kovač Amalija, rojena 1893 v Ljubljani, in njena otroka Milena in me-dicinec Krsto; Kralj Radomir, rojen 1917 v Trstu: Strgar Srečko, rojen 1917 v Trstu; Gril Dragotin, rojen 1893 v Gorici; Veble Viktorija, žena državnega svetnika dr. Andreja Vebleta, in njena hčerka Ma-rija-Mercedes; Veble Olga, žena dr. Franceta Vebleta, veterinarja; Benko Jakob, mehanik, rojen 1912 v Cankovi; Mejavžek Marija iz Maribora; Kavčič Ivan, akademik, sin načelnika prometnega ministrstva, doma z Bleda; družina Verli iz. Sežane, in sicer: starši Ludvik in Marija, sin Danilo in hčerka Vida, njihov zet inž. Ervin Birsa z ženo; vsi so bili skupno v isti hiši; Kastrevc Ludvik iz Niša; Pen- Kolesarski promet je možno oživel Treba je z gospodarskega vidika poudariti, da je bila utemeljena odredba prezidenta pokrajinske uprave, e katero je bila po dveh letih razveljavljena omejitev prometa s kolesi in triciklji. Večim ljudem, ki stanujejo v bližnji okolici ali na daljni periferiji mesta, je sedaj zelo olajšan prihod v mesto, zlasti nastop v službi ob pravem času, ker hitreje prihajajo na kolesih, kakor pa poprej, ko so morali pešačiti in zato porabiti več časa. Iz gospodarsko praktičnih ozirov je torej mnogim bilo ustreženo, da so bila kolesa spet dovoljena. V soboto je Ljubljana kar oživela. Hitro so se na ulicah pojavljali kolesarji, ki so hiteli za svojimi poeli, a nekateri mladi so brezumno drveli in se niso mnogo ozirali na prometne, Se vedno veljavne predpise. Naj (n v prvi vrsti ožigosamo naravnost drzno, brezvestno in nesramno postopanje zelo mladih kolesarjev, ki so začeli po ulicah prirejati kar cele dirke in se prav nič ne zmenijo za navadnega pešca, ki skuša prečkati kako cestno križišče ali kako ulico. V prvi vrsti naj bi bili kolesarji zelo previdni, kadar vozijo od hotela Uniona po Miklošičevi cesti na Marijin trg. Tam navadno puste kolesarja kolesu popolno svobodo, da drvi nizdol v polnem teku. ln nesreča je kinalu tu! Na tem mestu naj kolesarje opozorimo, da so še vedno v polni veljavi vsi predpisi cestnopolicijskega reda in bodo stražniki strogo pazili na to, da se ti predpisa izvajajo in povsod prihajajo do upoštevanja. V soboto je bil velik naval kolesarjev na policijski urad v Beethovnovi ulici, ki vodi evidenco o kolesih. Pa 60 bili v soboto tudi že prvi karani boli, ker niso bili kolesarji dovolj previdni. Hujših nesreč ni bilo, to k sreči, le na Celovški cesti pri hiši št. 139 je neki kolesar tako nesrečno padel, da se je hudo poškodoval in eo ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Torej! Kolesarji uvažujte cestnopolicijske predpise o javnem prometni V soboto in nedeljo so kolesarji imeli svoj dan. Kolesarili 60 in kolesarili. V nedeljo so se zlasti vozili v okolico. V ponedeljek pa je policija že začela s svojo strožjo kontrolo. Mnogi kolesarji bodo pač imeli sitnosti, ker niso upoštevali vseh za nje veljavnih predpisov. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Vremenska opazovalnica t Trnovem Za letošnji maj je vremenska opazovalnica v Trnovem sestavila kratek vremenski pregled, ki je v toliko zanimiv, da je tam padlo za 2mm dežja manj kot v mestu, a je tam celo neki dan snežilo. Trnovska vremenska opazovalnica je zaznamovala 17 deževnih dni in 100 mm dežja. Največ dežja, 23.3 mm, je padlo 13. maja. Dne 9. maja je med dežjem celo snežilo. Bilo je dalje 20 oblačnih dni, le dva vedra dneva, 4 dnevi z jutranjo meglo, štirikrat je grmelo, toča je padala dne 8. maja, slana se je v Trnovem pojavila 2. maja in je napravila ponekod precejšno škodo, posmodila je krompir, fižol in solato, toda le na nekaterih gredah in njivah. Škodovala je tudi cvetočim jablanam. Zaradi tatvine obsojen na štiri leta Prt tvrdki »Paipirooelc, katere lastnik je Albin Adamič, sta bila nekaj časa zaposlena 43 letni A. Z., knjigovez po poklicu, in 24 letni delavec S. P. Oba »ta od septembra lani do 20. januarja letos večkrat odnašala iz skladišča razne papirnate izdelke, tako skupaj 500 kg tiskalniškega papirja 400 kg papirnatih vrečic in najmanj do 100 kg vrvice. Skoda je bila cenjena na 64.500 lir. Ukradeno blago sta prodajala raznim interesentom. Naposled sta bila zasačena. A. Z. je bil dalje osumljen in tudi obtožen, da je lani 28. novembra odnesel trgovcu Senumelrocku razno manufakturno blago v vrednosti 24.279 lir. Oba sta bila od državnega tožilca obtožena zločinstva vlomne tatvine. Po daljši razpravi pred malim kazenskim senatom sta bila zaradi skupnih tatvin obsojena: prvi na 4 leta robije v smislu obtožbe, drugi pa na 11 mesecev strogega zapora. Nesreče in poškodbe Na Ižanski cesti št. 64 stanujoči železniški delavec, 38 letni Josip Skraba, se je v soboto pri padcu doma poškodoval na glaivi. — V Lanišču je odrezala slamo-reaniica 11 letnemu sinu posestnice Dragu Zakrajiku pnete leve roke. — V Goriči vasi pri Ribnici je padla z voza in si zlomila levo nogo 5 letna posestnikova hčerka Jožica Klunova. — V Dobrepoljah si je pri padcu z drevesa zlomil levo nogo 8 letni posestnikov sin Janez Kriiman. ŽOGA SREČE I. poglavje Skrivnostna smrt Umirajoči je počasi vzdignil glavo: »Si ti, Anton?« Besede so mu prišle tako slabotno ie ust, da jih je bilo komaj slišati. V tisti veliki, bedni in žalostni sobi eo bile slišati kakor šepet iz drugega sveta, »Da, oče. Prišel sem takoj, čim sem prejel brzojavko. Jaz ,..« Mladenič ni mogel reči več, ker ga je dušila poplava občutkov, »Skloni se k meni.« Po izrazu oči starega možaka, kakor tudi po teh slabotno izrečenih besedah, je Anton Hofer vedel, kaj je hotel od njega. Sklonil je glavo. »Očel« je vzkliknil strastno, in vsa duša se mu je upirala spričo te strašne stvari. Tomaž Hofer ni bil zgleden človek, to je res, toda mladenič je bil vse svoje življenje ljubil starega moža, ki je zdaj očividmo umiral. Ko se je eklonil nad posteljo, je čutil, da bi bdi prav rad dal svoje lastno življenje, če bi te zamena mogla rediti očeta usode, ki mu je pretila. kihar Lojze iz Gornje Polskave V gostilni Gorica so bili ubiti: gospodarja Josip in Judita Vodopivec iz Vrtojbe pri Gorici in okoli 20 gostov Med njimi je bilo več Slovencev; Rudi Ferluga stareiši iz Trsta; Mohor Anton, učitelj, in njegov sin Milivoj iz Maribora; Jagodič mlajši, sin trgovca iz Celja; Ropotar Antonija iz Celja; Šinkovec Franc iz Idrije; Ležnik, mati in sin. V porodnišnici je_ bila ubita zaščitna sestra Geoheli; Rubčič Kristina Ti podatki seveda niso popolni ter se bo število slovenskih žrtev pri dosedanjih letalskih napadih na Beograd še zvišalo. Pri dosedanjih bombardiranjih Niša k sreči slovenskih žrtev ni bilo. četudi so bila nekatera stanovanja slovenskih družin popolnoma porušena. KUHARICO samostojno, sprejmem. — Vprašali dclikatesa. VVoltova 12. (b »Umiram, Anton ... Huda usoda ... Vsi mi Hoferji,.. smo te oropali... oropali tebe... pravim ... ampak tvoj stric — tvoj stric — tvoj stric Avgust...« Zmešnjava besedi brez pomena se je izgubila v tišini, in Tomaž Hofer se je utrujenih oči in izčrpan zgrudil nazaj na blazino. Zmeden in z občutkom bedne nemoči se je Anton obupno ozrl okrog sebe, da bi zagledal kakšno sredstvo in oživel svojega očeta. Ko se je obrnil, so se odprla vrata spalnice in proti njemu je po prstih stopal zdravnik, ki so mu ga spodaj v hotelski čakalnici predstavili kot očetovega zdravnika. Zdravnik je pogledal moža v postelji in obraz se mu je spremenil. »Bojim se ...« j« začel in pristopil k postelji. Po kratki preiskavi bolnika se je obrnil k mladeniču: »Žal vam moram povedati, gospod Hofer, da je vaš oče mrtev. Že zadnjih štiri in dvajset ur mu nobena zdravniška pomoč ni nič zalegla. Venomer pa je zahteval, da vas sprejme samega takoj, čim bi prišli. Nekaj mu je močno ležalo na duši. V teh okoliščinah, Hl-APCA h konjem in za gospodarstvo sprejmem Stalna služba. Domo- branska 7. (b POZOR! nnpujem vreče in ise tekstilne odpadke ler olučam po najvišji ceni. — Grebene Alojzij. Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana. (k KUPUJEMO prazne cementne In slitue papirnate vreče PETRONAHA. Tvrše va cesta 33 a. STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na va v najboljših letih«, gospoda, ki je hoiel drugič lo>iveti