f lev. 22. V Trst«, v ponedeljek, 22, januarja 1917 Letnik Xil!. Izl-aj- vsak dau, tudi ob ncJeljah in praznikih, Ob 5 zjutraj. : - . ■ • Sv. Funti'U .Vilkcga ft 20. I nad sir. — Vsi Telefon iaedni*tva in oprave Slev. 11-57. NaroCnina znaša: Za cd j cto Za pc-i ieii ... -..... ia tr za nedeljsko izdajo za ceio leto za pol teti.......... K 24.— . 5.30 . 2.60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinsrjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šhouosti ene kolore Cene: Ogb.si trgovcev In o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm p > 20 \ in. Oglasi v tekstu lista Jo pet vrst........K -O.— vsaka nadaljna vrita..................»2.— Mali oglasi po i vlmrje besela, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i n s c r a t n i oddelek , T!di no?t i'. Naročnin .i I.! reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piačiijc se izključno Is upravi .Edinosti" — Plača in io/A sc v Trstu. Uprava In »nseraini oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega St. 20. — PoStnohranilntenl račun >r. 811 «52 mM niimo«c!Jiii hosohrov.; R jfmn-ka bijoča. — Pri Nanesti uje-: tih dkoii 600 Rusov. V odseku Mestaca-j aesti npjai ru^ki topovski ogenj. Napadi •^a i aiijanskem. ruskem in zapadnem h« nšžn topovski boji, sicer večpdel mirno. Ma^dOflsfca fronta. — Ob kolenu Cer- n-j uv jMia nemška poizvedovalna akcija. AviirilsKo uradno poročilo. DI N A !, 21. fKor.) Uradno se razglaša: 2'. ja;.j?vjd 1917. Vzhodno boj iš č e. — Pri osvo-Jitvi prediiKjstja Nanesti zapadno Nemo-|ja?e je bilo ujetih 556 mož in upiefijeui 2 strojni puški in 4 sninovke. V odseku Me--recsfiesti je delovaia včeraj popoidne n»očr,a niska artiljerija proti našim po-Mojinkim. Sledeči napadni poizkusi Ru--cv so se ponesrečili že v začetku. En naš te: lec je prisilil neko sovražno letalo pri M&nnaros Szigetu, da je pristalo; le-»alo in pilota sta v naših rokah. Dalje severno pri c. in kr. četah nič važnega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpreinenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. tfofer. fmL nerniko uradno poročilo. BEROLIN, 21. (Kor.) VeUki glavni stan, 2!. ianiarja 1917. Zapadno bojišče. — Razven me-:ioiia živahnejšega topovskega boja in lastnih uspc$n?h patruljnih akcij se jc konča! dan brez bistvenih dogodkov. * Vzhodno bojišče. - Froqf a princa Leopolda Bav.: Vzhodno Baraiovičev so prodrle nemške napadne čete v ruske jarke In ujele 17 mož. — Fronta nadvojvode Jožeta: V vzhodnih Karpatih se na-merav 3jii sovražni napad ob cesti v Vale-putao vsled našega uspešnega topovskega cs.nja ni mo^e! razviti. Manjši ruski sunki so bili odbiti. — Mackensenova ar-luada: S krajem Nanesti je pr£!o dne 19. t. m. celo, žilavo od sovražnika branjeno rre^;:o£:{e v naše roke. PonvorjancL Al-tennar kovci in z srn ini Prusi so zavzeli z naskokom več sovražnih črt z močno verajesimi oporišči, kraj sam po hudem beju od hiše do hKe. Preko seretskili mo-slov bežeči Rusi so bili v bokih obstreljevani od naših baterij in strojnih p_ušk In so imeli težke izgube; en oficir, 555 mož, dve strojni puški In 4 -ntnovke so ostale v i^ših rokah. — Macedonska fronta: Ob kolenu Cerne, vzhodno Paralova, je izvršil neki nemški poizvedovalni oddelek uspešno akcijo. Prvi generalni "kvartirmojsters pl. Ludendorff. eel§sr$Ro uredno poroflls. SOFIJA, 20. (Kor.) V ozemlju Bjtožja rlab topovski ogen}. V kolenu Cerue uspešno obojestransko topovsko delovanje. V ozemlju Mo^lenice obojestransko strujanje s puškami, strojnicami, topovi i;? ninovkamL V dolini Vardaria topovski <»gerL Ob Struiri živahno delovanje topov in patruljni b*>ii južno Seresa. V o-zeiiilju Bitolja, v dolini Vardarjn in južno Orfanskega zaliva letalsko delovanje. Jugozapadno Dojran^kega jezera je po-icčnik Brauneck ssstreiil svoje drugo sovražno letalo. _ Sovražna uradna poro&ia. Rusko uradno poročilo. 19. jinuarja 1917. — Zapadna fronta: V o/cinlju Zborovva je sovražnik, potem ko je z artiljerijo razruši! naše žične ovire, napadel naše čete na višinah jugozapadno Zborowa, prodrl kljub našemu topovskemu o^nju na eni točki v naše strelske jar-l.e, odkoder pa je bil s pomočjo naglo do-š!ih rezerv takoj zopet pregnan in položaj /or et vzpostavljen. — Romunska fronta: V dolini Trotusa in Oitoza je obstreljeval sovražnik s težko artiljerijo Ocno in vas B\ .jdanesti. Na osrali fronti slabo oboje-sirajsko streljanje in poizvedovalne akcije naših po^zvedovalcev. PODLISTEK. f 9 sodite«...! Roman. ii — H'adnimš očmi. — je grajajoče pripomnila J osip i na, — ima vendar zelo dobre, rrijetne oči in je sploh zelo ljubezniv človek. Vse ^a ceni... poznam ga zelo d »bro. ker je brat moje prijateljice. Je pač poštena, odkrita duša, ki vrši s vej o dolžnost do skrajnosti, nravstven, veren in strog proti sebi. pa tudi proti drugim; zato ni vedno prijeten... Sonja si je zamašila ušesa in se je skremžila strahovito impertinentno. — Nehaj vendar, prosim te, taka vzornica samih čednosti mi je neznosna! Torej knez, kedaj pa pride? Ali bo tudi plesal? Bolgarski odgovor na odgovor entente. SOFIJA, 20. (Kor.) Ministrski predsednik Radoslavov je izročil danes zastopnikom nevtralnih držav bolgarski odgovor na odgovor entente na mirovno noto. besedilo odgovora bo objavljenoj prihodnjo sredo. Novo nemško odlikovanje. BEROLIN, 20. (Kor.) Cesar Viljem je poslal državnemu kanceiarju Bethmannu Holhvegu lastnoročno pismo, v katerem mu naznanja, da mu podeljuje novo ustanovljeni zasluzni križec za vojne pomožne službe. Istočasno mu ie sporočil cesar, da je podelil tak križec tudi generalnemu fcldmaršalu Hindenburgu in da si ga bo nadel tudi sam sebi. Francoski armadni komisarji — Brlandovi nasprotniki. BERN, 20. (Kor.) Armadni komisarji, ki so je imenovali parlamentarni vojni odseki. so glasom predležečih vojnih listin tudi nasprotniki Briandove&a kabineta. Demisija črnogorskega kabineta. PARIZ. 20. (Kor.) Agencc flavas javlja: Crnogorsko ministrstvo za vnanje stvari poroča: Kabinet Radović je podal svojo demisijo, ki je bila tudi sprejeta. Novo ministrstvo je sestavljeno sledeče: predsedstvo. vojno in interiinno notranje stvari dosedanji vojni minister, general Milo Matanović; vnanje stvari in interimno uk in bogočastje, major Miljutin Tamanovič. Ministra sta že nastopila svoja mesta. Novi Pduiiant francoskega ge^raHssinta. PARIZ, 20. (Kor.) General Haliouin je bil imenovan za adjutanta vrhovnega poveljnika severne in severovzhodne fronte, generala Nivena. On bo vodil izdelavo vseh pripravljalnih del za splošno vojevanje. Alkohol v Franciji za Angleže prepovedan. PARIZ, 20. Kakor poroča »Ma-tiiu iz Hazebroucka, so angleške vojaške oblasti vsled naraščanja pijančevanja angleških čet v Franciji prepovedale prodajanje alkohola v območju armade in ozemelj. Ki ae nahajajo pod angleako upravo. Strahovita eksplozija v angleški muni-cijsfci tovarni. LONDON, 20. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 19. t. m. ob 7 zvečer je nastal v neki tov arni v Eastendu Londona, ki je čistila municijo, požar. Tekom dveh minut je nastala ekspiozija. Mnogo delavcev se je zamoglo rešiti iz tovarne, ki je bila popolnoma uničena. V sosednjih trgovinah in tovarnah so nastali požari. Tri vrste manjših hiš v neposredni bližini tovarne so bile uničene. Privatna lastnina je močno oškodovana. Dva ognjegasca sta bila pri reševalnem delu ubiia. Število ponesrečencev še ni dognano, vendar pa najbrže ne bo tako veliko/kakor se je prvotno domnevalo. Med mrtvimi se nahajajo tudi voditelji kemičnega oddelka. Glasom poznejšega uradnega poročila ie bilo izkopanih dosedaj 30—40 trupel. Sto oseb ie bilo težko ranjenih: tovarna je popolnoma razrušena. LONDON, 20. (Kor.) »L!oyd News« poročajo: Včeraj je v raznih bolnišnicah umrlo 2i oseb, ki so bile ranjene pri eksploziji v Eastendu, tako da je narastlo število mrtvih na 50—60 mož. V bolnišnicah se nahaja 112 težko ranjenih, vrh tega se 265 lahko ranjenih zdravi privatno. Dovolitev In prepoved zoKonn. Da se zagotovi obstoj države za bodočnost, je treba z vsemi sredstvi delati na to, da se zaustavi padanje števiia rojstev. ki se je začelo pojavljati v začetku tega stoletja, in pospešuje naraščanje števila prebivalstva. Obenem pa je tudi treba skrbeti za to, da se zboljša naraščaj in sicer s tem, da se kolikor mogoče o-mogočujejo zakoni krepkega življa med prebivalstvom, bolnemu in človeški družbi nevarnemu življu pa kolikor mogoče otežujejo. Prihranki, ki bi se tako dobivali z zmanjšanjem malega, a izredno dragega manj vrednega dela prebival- — Njegova Visokost pride ob enajstih. Ukazal je četvorko, potem nekoliko čaja. pozneje pa zopet četvorko... poskočni plesi so mu prepovedani... v ostalem pa da naj se ne damo motiti. Ko je Josipina pripovedovala vse to, je mala svetnica tožila vedno bolj. Sonja jo je smeje objela. — Naj te ne skrbi toliko, draga tetka; pomagala ti bom pri ureditvi. — Sedaj kar nenadoma? — je vprašala Magda zadirljivo. — Glej, salon moramo urediti elegant-nejše. Naroči rastlinja za okras, kipov je dovolj... treba je ljubkih, prijetnih prostorov za pogovor. — Seveda zate in kneza? Josipina je položila roko na ramo svoji sestri. — Prosim te, Magda, nehaj s svojimi netaktnimi nripombaini. stva, bi se lahko uporabljali v podpiranje! zdrave in krepke večine prebivalstva. Ce naši zakonodajalci niso že zdavnaj energično posegli vmes, da bi odpravili to dobro znano zlo, se da stvar pojasniti le tako, da niso hoteli s plemenskozdrav-stvenimi prepovedmi zakona posegati v osebno svobodo državljanov in da so se poleg tega tudi bali, da bi se manjvredni del prebivalstva, ki bi bil izključen od zakonskega razp ojevanja. razplojeval potem nezakonsko. In ravno ta nevarnost se ne da tajni; toda ne preostaja pač nič drugega, oa se izmed dveh izbere manjše zlo. In manjše zlo je gotovo izključitev manjviednih od zakonskega razplojevanja. Pričakovati ie namreč, da se bo dalo nezakonsko razplojevanje manj vrednih z energičnim ^postopanjem poklicnega varuštva in tostvarnimi postavami omejiti trđiko, da bo število njihovih potomcev znatno manjše kot je pa sedaj v zakonskih zvezah. Poleg tega pa jc tudi misliti, da se bodo v pač nastajajočih nezakonskih zvezah združevali ne-spesobniki večinoma z nesposobniki in bo njihovo potomstvo polagoma ugašalo vsled nakopičevahja napak. V vseh vojujočih se državah so se najznamenitejši zdravniki že bavili s tem vprašanjem, kajti vojna je poleg drugega zla zanesla med prebivalstvo tudi različne bolezni, ki bi se mogle tako zelo razširiti tned prebivalstvom, da bi se okužile in takorekoč uničile lahko cele dežele. Zato je treba pravočasno poskrbeti, da se prepreči taka nedogledno velika nesreča. V prvi vrsti pa se je bavilo s tem vprašanjem zdravniško društvo v Monako-vem, ki je sestavilo naslednje določbe, ki naj bi sc zakonito uveljavile za vso Nemčijo. In če je stvar potrebna in koristna v Nemčiji, je gotovo potrebna in koristna tudi povsod drugod. Določbe se glase: 1. Država nujno potrebuje pomnožit ve števila prebivalstva in sicer pomnožitve krepkega ljudskega življa. Ta živelj mora uživati vse mogoče podpore, predvsem pa tudi olajšave glede zakona in razplojevanja. Zelo uspešne pospeševanje pohio- vrei'nviivijn -tri VOJlitOiŠevanje !>le- menskonesposobrn i, ki porabljajo velik del ljudske moči in ljudskega imetja. Prav tako pa je tudi treba kolikor mogoče preprečevati pomešavanje sposobnih z manjsposobnimi. 2. Nujno potrebno je, da vse pristojne oblasti podpirajo ta plemenskozdravsive-na stremljenja. Predvsem je treba ukreniti ukrepe, da se nesposobni živelj pravočasno spozna kot tak in se inu kolikor mogoče oteži razplojevanje. 3. Za pravočasno spoznanje nesposobnega življa med ljudstvom rabijo že sedaj na marsikateri šoli uvedene zdravstvene pole, ki sc morajo uvesti povsod na vseh šolah (tudi nadaljevalnih). V ta namen je treba primerno pomnožiti število šolskih zdravnikov. Zdravstvene pole se morajo voditi za vsakega učenca do njegovega odpusta iz šole in sicer sporazumno z učiteljstvom tako, da podajo ob zaključku sodbo ne samo o telesnih, temveč iudi duševnih sposobnostih učenca, oziroma učenke, vsekakor pa tudi o bodoči sposobnosti za zakon. 4. Da se kolikor mogoče prepreči razplojevanje bolnih in manjvrednih in njih škodljivo pomešanje s sposobnim ljudskim življem, naj namesti država izprašane in zaprisežene zakonske sosvetovalce, od katerih strokovnjaškega izreka bodi odvisna dovolitev sklenitve zakona. 5. Zakonski sosvetovalci morejo biti v nemški državi aprobirani zdravniki in zdravnice, ki so dokazali s posebnim izpitom. da imajo za to mesto potrebno znanje. 6. Osebe, ki se žele poročiti, moški in ženske, morajo uradniku, ki izvršuje poroko (pri nas. kjer se vrši večina porok cerkveno, torei pristojnemu župniku), predložiti izpričevalo zapriseženega zdrav niškega zakonskega sosvetovalca. — To izpričevalo ne sme biti nad tri mesece staro. 7. Zakonski sosvetovalec se mora pri preiskavi oseb, ki se žele poročiti, ravnati po natančno določenih predpisih. 2en- Magda je nejevoljno stresla sestrino roko z rame in odgovorila: — Me pač jezi... prej ni vedela, kako bi dovolj prezirala našo zabavo, sedaj je pa vsa v ognju ... koketka! — Obsojaj jo, če jo moreš! Poglej jo v njeni brezprimerni lepoti, kakor ravno sedaj, s to očarujočo ljubeznivostjo! Kdo ve, kako bi se vedli medve, če bi tičali v takem sijaju. Rada verjamem, da se ji nc more upirati nobeno moško srce. — No. potem pa lahko govori ve o sveči, da ona dva. ki sta nama draga, nista tu. — ■ Ce nočeš s tem namigavati na Karla, si se pač zmotila... ta bojazljivi, ljudi se boječi človek bi se je niti ne u-pal pogledati, in tvojega malega poročnika bi naravnost prezrla. — Hvaia za poklon! ske se oproste genitalne preiskave, če ni posebnega vzroka za tako preiskavo. 8. Javne oblasti so dolžne podajati zakonskemu sosvetovalcu vsa za njegovo sodbo v poštev prihajajoča pojasnila. Zakonski sosvetovalec ne sme dejstev, za katera je izvedel v svojem poklicu, brez izrecnega pismenega dovoljenja dotične osedbe sporočiti nikomur. 9. Zakonski sosvetovalec mora v svojem izpričevali! zanikati sposobnost za zakon, če je ugotovil eno naslednjih bolezni: a) nalezljivo spolno bolezen, b) gobavost (lepra), c) težko duševno bolezen, zlasti epileptično ali kretensko topoum-nost, progresivno paralizo, deinentia praecox, manično depresivno blaznost brez daljših bolezni prostih presledkov, slaboumnost višje stopnje, težko psiho-patično razpoloženost ali izprevržno histerijo; d) kronična zastrupljenja: izrazit kronični alkoholizem, morfinizem in ko-kainižem. Zakonski sosvetovalec sme za svoje preiskave zahtevati podpore državnih raziskovalnih zavodov. V dvomljivih slučajih sme tudi s privoljenjem in na stroške preiskovanca poskrbeti za izrek zdrav-nika-strokovnjaka. Ce zakonski sosvetovalec ne more izreči končne sodbe, se dotični slučaj predloži po državi ustanovljenemu strokovniaškemu odseku v odločitev. Ta odsek ie tudi vzklicna instanca za osebe, ki sc žele poročiti. Ce je sodba nedoločna, se mora izpričevalo izdati v prid preiskanca. 11. V svrho olajšanja izvršitve nameravanih odredeb naj se ljudstvo poučuje v besedi in pisavi: a) o načelni dolžnosti ženitve (možitve) in številnem zakonskem razplojevanju; b) o dolžnosti, da naj se pri ženitvi ne gle^a toliko na ime, stan in imetje zakonskega druga, kot pa na njegovo telesno in duševno sposobnost; c) o škodljivosti in nevrednosti zakonske zveze s telesno ali duševno manj vrednim zakonskim drugom. 12. Vsem pristojnim oblastim je treba naložiti, da s smotrenimi odloki, razglasi in ukrepi razširjajo te za ljudsko blaginjo nujno potrebne plemensko-zdravstvene nauke. Posebno morajo zakonski sosvetovalci vsako osebo, ki se želi poročiti, ustmeno poučiti o tem vprašanju in j» izročiti tozadeven oblastveno sestavljen opomin. Dalje naj se naloži voditeljem nadaljevalnih, srednjih in visokih šoi. da dajo vsem absolventom in absolventkam njihovi starosti primeren, dostojen pismen opomin, v katerem se mladina opozarja na svojo domoljubno dolžnost, da varuje in krepi svoje zdravje z nravnim življenjem, zdravo telovadbo in se izogiba zlorabe alkohola, ter na dolžnost, da pri pozneiši ženitvi (možitvi) gleda predvsem tudi na telesno in duševno sposobnost zakonskega druga. Prebivalstvo na kmetih naj se poučuje s preprostimi poljudnimi spisi v najrazširjenejših koledarjih. Končno je želeti z vsem poudarkom dragocenega sodelovanja zdravnikov, duhovščine in učiteljstva ter časopisja. Tako v Ncmčiii. Radovedni smo, kedaj se začne pri nas, kjer smo pač še bolj potrebni, tudi delati v tem oziru?_ Življenje v vojni. In ter arma silent — leges. Pod orožjem molče zakoni! Golo, usodno resnico vsebuje ta sentenca Cicerona. Vojna ustvarja novo življenje in izpreminja vse pogoje, podiage in način življenja. Ali, ne mislimo tu v prvi vrsti pisanih pozitivnih državnih, ali deželnih zakonov, marveč tiste božje in naravne zakone duševnega in tnaterijalnega življenja, ki se jim v normalnih časih ljudje no vzgoji in tradiciji pokore z isto udanostjo in spoštovanjem kakor pisanim pozitivnim zakonom. Vojna odpravlja, ali vsaj izpreminja ta etične zakone in ustvarja novo življenje, ki prinaša človeštvu mnogotere škode in nevarnosti za njegovo materijalno in duševno blaginjo. Naj se ne razume to kot kaka rekriminacija, kot obtožba ali obsodba. To je v naravi stvari. Take škode sc naravne in neizogibne posledice in spremljevalke vsake vojne. Cim je vojna postala neizogibna, mora biti človeštvo pripravljeno na take posledice in grešilo Magda je jezno odšla iz sobe. Zato pa je z veselja se žarečimi lici vstopil tajni svetnik, ki je tudi že izvedel za novost. — Ne, dragec, da je moral knez pričeti ravno pri nas, — je zaklicala gospa svetnica. — Hm, hm, — je zitmrmral pol resno, pol šaljivo. Soniin in Josipinin pogled sta se srečala. in Josipina se je prestrašila zmagovitih bliskov v očeh lepe sestncine. Po Sonjinih žilah je vrvelo novo življenje, in vsakega njenega živca je bila sama gomezljiva radost in pričakovanje. Sedaj se je izplačalo, da se obleče pošteno in da je lepa. Knez je znal ceniti lepoto, to je vedela, in žnjim pride oni pobočnik, oni »ledenjaka ... no. brez kazni se ne srečava kar tako negalantno Sonje Cigirinove... bi, ako bi Škode, ki jih mora trpeti, pisalo kateremu-koli činitelju v krivdo. Vojna jc nač tudi elementarna katastrofa, ki prihaja in — pustoši. Toča, povodnji, potresi, viharji, prihajajo nad človeštvo in ni je sile, ki bi mogla preprečiti to prihajanje. Proti elementarnim katastrofam jc človek obnemogel. Ali nekaj more m - mora! Škod, povzročenih po vojni, ne moremo preprečiti, moremo pa — popraviti te škode, moremo z razumnim, smotrenlm. skupnim delom odpravljati polagoma posledice vojne. Te posledice — v materijal-nem in moraličnem pogledu — gledamo vsak dan na svoje oči, ker iih izlasti nas narod trpi vsled izdajstva sosednjega kraljestva — ker jc direktno prizadet po vojnih dogodkih. Vsakomur, ki mu je bodočnost naroda na srcu, je v dolžnost, da pravočasno opozarja na te škode. A vsem činiteljem javnega življenja, ki imajo med narodom besedo in ki jim narod poverja zaupanje, je naloga ta, da razmišljajo o načinih in poteh, po katerih naj se po vojni sanirajo te škode, da se potem združijo za tako skupno zdravljenje naroda na telesu in duši. Taki dolžnosti javnega narodnega glasila se odzivljejo sušaške »Primorske Novine« s člankom, kjer konkretno navajajo pustošenja na moraličnem, gospodarskem in socijalncm življenju naroda vsled vojne. Ljudje, ki imajo prilike -— tako piše — da zahajajo v notranjost naše domovine, nam pripovedujejo naravnost neverjetnih stvari o življenju, ki je žive sedaj v po-edinih krajih. Razkošnost, potratnost in pijančevanje so se razširili tako, da človek s strahom v srcu gleda in misli: kakili posledic nam prinese to? Živi se — tako pripovedujejo nekaterniki — tako, kakor da je sodni dan neizogiben in kakor da hočejo ljudje vedeti, da so — nekdaj živeli na tem svetu! Denar se razmetujc in trosi bolj. nego kdai poprej. Ako bi tako trošili samo tisti, ki so imeli prilike, da so mnogo zaslužili — naj bi že bilo! Ali neizmerno žalostno je. da jiii posnemajo v tem tudi taki, ki bodo po vojni krvavo potrebovali denar, ki ga sedaj zapravljajo, in ki nič ne mislijo na bodočnost. Žalostno ie. da slabe izglede inteligentov posnem-ijeta tudi nas km_*t »n obrt: ik, ki bosta še-;e po vojni prav občutila nje posledice! Igra se po noči in po dnevu---! Ta strašna in velika hiba se ic ponekod vgnezdila že pred vojno, ali sedaj se je povečala in zadobila grozljive dimenzije. In v času, ko po mnogih krajih žive tako življenje, krvave in poginjajo naši sinovi ■a frontah za to, da bi nam bilo danes, jutri — bolje, dočiin po nekaterih drugih krajih domovine Prenehala sta skoro vsako čustvovanje in plemenitost. Živi se kakor kdo hoče in kakor se mu zljublja. Ne gleda se na nič več. In potem naj nam bo po vojni —bolje! Nc — pridejo nam težki časi. Kako naj bodo potem narodu v pomoč ljudje, ki maio v sedanjem času prilike, da bi se utrdili in ki naj bi mislili na prihodnje težke čase, ko bi mogli koristiti sebi in stvari j naroda, če so pa živeli in delali tako, da ; bodo v tistem usodepolnem času za narod ; in poedinca — izgubljeni, zlomljeni?! In tako nam hkratu, ko na frontah po-ginja en del naroda, propada drugi del doma! Tako ^Primorske Novine«. Grenka, v dušo žgoča beseda je to. Saj ne pravi, da je povsod tako, ali rnnogokje je v resnici — čemu bi tajili? — življenje sedaj tako opustošeno. Bolje je, da gledamo resnici /obraz. Pri tein pa ni susaški list izrecno omenil neke škode, ki je morda — najhujša za bodoče fizično in moralično ?dra\je našega naroda. Tudi mi nočemo konkretizirati in tu polagati prsta na rano. Pravimo samo, da bo trebalo tudi pri na-"em ženstvu ponekod sanirati — mnogo! Menda se razumemo. Zaključujemo: gotovo še nikdar niso vodilni činitelji med našim ljudstvom stali pred tako težko, tako potrebno in tako pomembno nalogo. Ne obupujemo, marveč verujemo. Ali, ako hočemo, da se nam ta vera uresniči, bo potrebno tisto, ki nam je danes tako pogosto na jeziku: potrebna bo koncentracija vseh. ki so voljni in ki 5n l — Revanša, gospod, revanša « * * Tajni svetnik je stal v svoji sobi, kjer je bil nameščen buiet za zvečer, in je nadzoroval najetega natakarja, ki je u-rejal steklenice. V družabni obleki je bil postaven in eleganten. Pod pazduho ie nosil klak in na prsih red. Tedaj je zadišal Soniin parfum po sobi. Tajni svetnik se je okrenil, in Sonja jc stala med vrati v sosednjo veliko, v salon izpremenjeno obednico. — Sonja! — je vzkliknil svetnik začudeno, skoraj' prestrašeno. — Kaj želiš, stric? — Pridem takoj za teboj v salon, draga moja. Sonja sc je zadovoljao ogledavala po salonu. (Dalje.) Stran !f. „EDINOST" štev. 22. V Trstu, dne 22. Januarja 1917. imajo možnost za veliko zdravilno delo! Vsi ii činitelji naj se združijo v misli in izpoznaniu, da gre za fizično, gospodarsko in moralično zdravje naroda — brez razlike stranke! A bodočnosr naroda jim je menda vsem na srcu, tudi če jih sicer ločuic naziranie o tem in onem! Daj dobri fcenii naSega naroda, da bodo taka blaga volja, izpoznanie in ljubezen do svojega roda vodili vse činitelje, pozvane za vzgajanje fn vodstvo naroda!_ ADFOvizacIlske stvar;. NOVE IZKAZNICE ZA ŽIVILA. V dnevih od 21 do 27. t. in. sc bodo raz-Jdjevalj nove izkaznice za živila, ki bodo vc*javne od 29. t. m. dalje za dobo 4H ted- nov. Razdelitev novih izkaznic za živila so iz prijaznosti prevzele krušne komi-Hie. Vsaka stranka se bo imela torej /K ositi pri pristojni krušni komisiji, kjer ?-e bo treba izkazati s staro izkaznico za >.i\ jia. V dvomljivih slučajih imajo krušne koiiiisije pravico zahtevati tudi druge d azMne dokume ite. — Prebivalstvu se priponka. da i ide vsakdo po svoje izkaznica tekom g<»ri navedenih dni in da se \ to s vrh o ne pošiljajo otroci. o » » Sadje in zelenjava. Za ta teden so se določile naslednje cc: e za prodajo na drobno: Česen K 5*30 j do K 5*60; sbrekije* s cvetjem 80 vin.; j bn brez cvetja 56 vin.; kislo zelje 70 vin.: rdeče korenje 56 vin.; rumeno korenje 40 vin.: cvetni kariijol 80 vin.;! čebula K 112: jabolka K 2 20; peteršilj do 60 vin.; k sla rera 64 vin.; sladka repa 32 vin.; salata 80 vin.: ohrovt 56 \in.; pesa 72 vin.; marmelada K 5'20. Domače vesti. , Odlikovanje. Svctoivanski učitelj Dolfe] firobming je bil odlikovan z veliko sre- ; brno hrabrosino svetinjo. Vrlemu možu v spomin. Iz Rodika nam j f lšejo: 15. t. m. je umrl v graski vojaški j bolnišnici g. Fran Cerkvenik, v vsej naši bl žnji in daijsi okoiici znani in obče soo-j ovani občinski tajnik v Rodiku. la eta oDčinsk vs!ed svoje Pokojnik je bil dol-tajnik v Rodiku in kot dobrosrčnosti in uslužno-sti priljubljen v>epovsod; saj pa je tudi j s oril de' ro vsakomur, če je le biio v njegovi moči. b ra ie tudi prava naša narodna korenina, neupogljiv, neustrašen narodnjak, ki je vselej in povsod s ponovoin kazal svojo slovensko narodnost. Za občino in občina rje pomenja njegova smrt t bčutno izgubo, a nmljivo je. da je pat i»ajbolj prizadeta njegova rodbina: zapušča vdovo in štiri otroke, katerih najstarejši ie v vojaški službi in se njegovo ime tudi sedaj prav pc^ostoma £;ta med podporniki naše CMD. Pokojnikovi rod-\ ni in* obema soužaloščenima rodbinama hkrljevi in Rapctčevi naše odkrito so-žaije. Tebi, dragi France, ki ti ni bilo dano. da bi počival v urunači zemlji, ki si j jo tako ljubil, pa boji lahka tuja zemlja v nemškem Gradcu! Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Rusiji. \ zadnjem času so došle številne pritožba volri! ujetnikov iz Rusije in Sibirije, z \ cbh'o, da dobivajo od avgusta le j 10 ali pa sploh nobene pošte iz Avstro- ! ;rskc. Na drugi strani so tudi k nam | ' aja'e korespondence v Rusiji in Sibi-i se nahajajočifi vojnih ujetnikov v zad- 11 mesecih zelo neredno. Zdi se, da je vzredila to pošta na rusko-švedski i j. Sed.-j so v>,e neprilike odpravljene,' :o da zamorejo svojci vojnih ujetnikov j lun lili s tem. da bodo dobivali od ujet-ov zopet pogosta poročila in oni na-rotno redno pošto. \provizacifa beguncev izven taborišč. :2e?ikemu odbora goriškemu je bilo sjx>-.^no, da so nekatere občine na Kranjem odpovedale dobavo moke begun-m, čt >, da dobivajo od ljubljanske po-U7nice voino-žitnega zavoda premalo jga. tako da tudi potreb domačinov ne utorcikriti. Med tem so prinesli časopisi rotico. iz katere se je dalo posneti, da nekatere občine na Kranjskem silijo begun-r ce. da se sami odpovedo dobavi moke.! De/člai ( 'i bor se je iako] obrnil na vojno-/iti ! rro"-Ltnr zavod na Dunaju in na deželno vlado v Ljubljani s spomenico, ki jc v njej med drugim naglašal, da je sc-svet v< i no-žitnega prometnega urada po vodom neke seje na predlog goriškega deželnima gla\arja sklenil soglasno sledečo resolucijo: »Z ozirooi na otežkočene apre. izacijske razmere, ki so nastopile v rajih Sežana. Tolmin in v okrajih vojni Jine Kranjske, t. j. v okraju Kočevje, Litija. Rudoiiovo. Kamnik. Ljubljana in, oki lica v sled dohajati ja beguncev z erila, knjig, časopisov in drugih raznovrstnih predmetov. IV. I. R. 96. vp. 73: 1 harmoniko. Meseca oktobra 1916. I. R. 96. vp. 391: a) 1 zaboj blazin, rabljenega perila in drugih predmetov; b) 1 zaboj novega perila in drugih raznovrstnih predmetov ter knjig in časopisov; c) 1 tamburico. Meseca novembra 1916. I. I. R. 17 1 harmoniko. II. Na kraško planoto 1 zavitek knjig. IH. Ankaranu: 1 zavitek kniig, časopisov in drugih raznovrstnih predmetov. Meseca januarja 1917. I. Fest Art. Reg. 4 S Pula: 2 zavitka knjig in drugih predmetov. II. Invalidom v Rožmital na Češkem: 1 zavitek (10 kg) knjig in drugih raznovrstnih predmetov. III. Ldst. 5. M. G. 2/5 vp. 298: 1 zaboj novega perila ter knjig in časopisov in drugih raznovrstnih predmetov. IV. Ur. 23. vp. 420: 1 zaboj novega perila. knjig, časopisov in drugih raznovrstnih predmetov. V. Fest Art. Reg. 4/8 Pula: 1 zavitek »tal. knjig in drugih predmetov. VL 1 zavitek knjig. VIL . 2 za- vitka knjig. Razven teh pošiljk sem poslala tudi več pošiljk posameznikom na razna bojišča in bolnice. Meseca junija 1916 sem poslala po pošti 1 harmoniko, cigarete i. d. Ldst. Baon 155, a dobila nisem nobenega potrdila o prejemu ter se je žal! najbrže izgubila ter prišla v druge roke. Vse druge pošiljke so prišle na pravo mesto ter so bile sprejete z veseljem in hvaležnostjo, kakor pričajo mnogobrojna potrdila. Večino pošiljate v se je odvzelo na licu mesta (v Nar. domu) ter so prišle vsled tega na določeno mesto. Pošiljala sejn nena-prošena, kamor sem znala, da je veča potreba in da so darovi dobrodošli. Direktnim in indirektnim prošnjam sem vedno ustregla po svoji moči. Vsi prispevki so se točno objavljali v predalih naše lEdinosti«, za kar se ji tem potom iskreno zahvaljujem. S temi podatki sem podala kratek pregled svojega delovanja in nadejam se, da sem se izkazala vredna zaupanja, koje so stavili vame darovatelji, za kar jim izrekam toplo zahvalo tudi v irnenu naših obdarjenih junakov, katerim smo se svojimi sicer skromnimi prispevki olajšali vsaj začasno njih trudapolni položaj in razveselili njih mučno življenje. Bojna vihra traja žajj še dalie in zato se obračam do dragih rojakinj in rojakov z iskreno prošnjo, naj tudi v tekočem letu, dokler ne »napoči zlata zarja miru in sprave«, ne pozabijo naših hrabrih čet ter naj vsak po svoji moči pripomore razveseliti jih. Antonija Slavik. Mestna zastavljalnica. V torek. 23. t. m.. se bodo od 9Vi dop. do 1 pop. in od ZVi do 6 pop. prodajale na dražbi dragocenosti. zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlornodre listke serije 137 in sicer od št. 16.601 do št. 17.600. Podpisi no V. volno posolilo. - 41. Izkoz. Uslužbenci tržaške občine K 17.750, Al. Furlan K 1.600, Ed. Pcllejcrini 800. prof. Albert Puschi 500, as. dr. Gabrielli 500, dr. K. pl. Marchcsetti 500, Rudoli Zenker 500. Jos. Trevisan 500, as. Artur Coverlizza 400, dr. Iv. pl. Bernardi 400. ing. Pavel Grassi 400, dr. H. Watzek 300. O. Zoratti 300, Avgust Tscherne 300, Iv. Orso 300, Pompej Pouche 300, Konstantin Ceschini 300, Leopold Bcan 300, Domcnik Fabris 300, Rihard Nazar 300, dr. Gvidon Vida 200, dr. Gvidon Nicolieh 200, dr. Evgen Fortuna 200, dr. Julij Bartoli 200, prof. Ant. Valle 200, ing. AL Picciola 200. ing. Aleksander Liolo 200, ing. Jos. Luzzatto 200, ing. Nikolaj Co-sulich 200, ing. Marij Grablovilz 200, ing. AL Sal-vatori 200, ing. Maksimilian Mosettig 200, Jos. Sandrinelli 200, Cesar pl. Ferra 200. Henrik Da-pisin 20U, Karel Tcrzaghi 200, P. Penso 200, Avg. pl. Reva 200, Iv. Pressan 200, Iv. Bergamas 200, Nikolaj Marcon 200. Valentin Czeruinsky 200, Albin Mazzuchin 200. Franc Pecchiar 200, Just Cocoravelz 200, Jos. Kramar 200. Angel Daris 150, ing. Ernest Danelutti 100, ir.g. Atilij Teuschl 100, ing. Viktor Buffulini 100, ing. A. Vianello 100. ing. Emil Gerosa luO, Nikolaj De Rin 100, Marij Pe-teani 100, Julij Stcrpin 100, Oskar Sandri 100, Herminij Degrassi 100, Marcel Agacich 100, H. Lonzar 100, Anton Tonzi! 100, Julij Heller 100, Iv. Biisch 100, Salvatore Pignolo 100, Paskual Bencdetti 100. Robert Babarovich 100. Ferdinand Arnf"-rWcch 1UO. Iv. Ferlip; Hrt Kar 1 Pognini 100. Herman Pepaoli 100, Angel Rizzardi 100, dr. A. L. Delak 190, Hubert Furlani 100, Robert Mar-gliettig 100, Vincenc Daris 100, Iv. Gherdovich 100, Iv. Pizzamci 100. Jernej Pertot 100. Iv. Qua-iat 100, Anton Visini 100, Anton Vecchiet 100, Viktor Aspuini 100, Anton Ursich 50, Jakob Mar-zotti 50, Franc Fegitz 50. F. Calligaris 50, škofijski ordinarijat (VIII. podpis). Tržaška posojilnica in hranilnica (nadaljen podpis) po K 16.000; »Rita« ^Basilio- po K 5.000; Anton Pogorelec K 4.000; Viljem Dobrigna K 3.000; poročnik Anton Gasper-čič, Katarina Vatovec, Spiro Jankovič, dr. Miše Kolin po K 2.000; Ana Florea K 1.500; Jakob Ku-kcvič. Pavel Verbič, Ljudmila Plaper, Franc Piree, dr. Edvard Slavik. Ines Todeschini, dr. Va-clav Poledne, Iv. Keržc po K 1.000; Nikolaj Frankovič K 600; višji inž. Ant. Valšek, Vladimir Gasperčič po K 500; Marija Cok, tiskarna »Edinost«, Tržaška kmetijska dru/ba po K 400; dr. F. Bončina K 300; Peter Voivoda K 200 ; 5 N. N. K 8.2U0. « » « Podpisi na vojno posojilo, izkazani od c. kr. avsir. vojaškega vdovskega In sfrotinskega sklada. Franc Podgornik, Vrtovin K 1000; Benedikt Ccrmelj, Vrtovin K ltisoč; Anton Rustja. Skrilje K 1 tiso«" * Pavel Rustja, Skriljc K 1000; Amalija Kravos bkrilje K 2000; knac Lozar Vrtovin K 2000; Margareta Peichich. Koper K 2000; Miha Kemperle, Grahovo K ltisoč; dr. A. Mattioni. Koper K ltisoč; Marija Maknc, Gor. Tribuša K 100; Avgust Vascotto, Isola K 100; Iv. Vascotto Isola K 2U0; B. Polise, Isola K 100; Franc Stok, Isola K 100; Jak. Trojano, Isola K 400; Anton Da-gostini. Isola K 500; Franc Carboncich, Isola K 200; Franc Delise, JsolaK 100; AL Vittori. Isoia K 100; Miha Kemperle Grahovo K 400; Pozzetto Peter Izola K 50; Franc Delise Izoia K 50; Iv. Delise, Izola K 50; Nikolaj Dclize, Izola K 50; Jos. Depase. Izola K 50; Franc Musizza, Izola K 50; Iv. Dellamara, Izola K 50; Dsgri Iv., Izola K 50; Iv. Degrassi. Izola K 50; Costanzo Sebastian, Izola K 50; B. Degrassi, Isola K 50; F. Parmo Isola K 50; Jak. Colomba, Izola K 50; Ant. Vascotto, Izola K 50; Iv. Delise, Izola K 50; Nikolaj Bo!o-gna, Izola K 50; Fr. Colomban Izola K 50; Mat. Bologna, Izola K 50; Fort u na t Derossi. Izola K 50; Iv. Bettoso. Izola 50; Ant. Vascotto Izola K 50; Iv. Gubertin K 50; Manila Masizza. Izla K 50; Iv. Zaro, Izola K 50; Peter Llcigrai, Izola K 50; Iv. Chiacco, Izola K 50; Carboncich Izola K 50; Miha Skamperle, Vrhovljc K 10.000; Valtf Bizjak, Sežana K ltisoč; Ivan Gustin, Vrhovljc K ltisoč; Marija Malosetna, Dolenje K ltisoč; Ivan Vitez. Vrhovlje K ltisoč: Franc Furtan. Velike Žablje K 1000; Frančiška Suligoj. Gor. Tribuša K ltisoč; Urša Ka\rečič, Koriina K 2tisoč; Karti p!-Marzini, lekarna Zanetti K 500; Marija Felc, Gor. Tribuna K 200: Čila Vaknčič, Pehlin K W0; Pavlina Sarson. Pehlin K 100; Blaž Kumar, Gor. Tribuša K 100; Alojzija Rossi, kavama popolare K 50: Jos. Pugliese. Izola K 50: Jos. Dudine. Izola K 50; Angel Trojan. Izola K 50; Vincenc Pugliese, Izola K 50; Mauro Zaro, Izola K 50; Ant. Pugliese. Izo'a K 50. c » t Podpfci na V. vojno posojilo, izkazani od goriške podružnice c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino iu obrt (sedaj v Ljubljani). Ekscelenca grofica Marga Degenfeld-Schonburg Iz Gorice, sedaj kot vrhovna sestra v rezervni bolnici na Bledu. K 50.000: general pehote Albin baron Teuffenbach zu Ticieubach und Massueg iz Gorice, sedaj na gradu Teuffenbach na Štajerskem, K 5000; Sofija pl. Ricci iz Oorice, sedaj v Ljubljani K 2.500; baronica Klementina Levetzo\v iz Gorice, sedaj v Stiitingu pri Gradcu K 10.000; dr. Albreht grof Coronini iz Gorice, sedaj kot c. in kr. ritmojster na bojišču, K 10.000; Berta Buchs-baum, sedaj v Beljaku K 2000; zastavljalnica in združena hranilnica v Gorici, sedaj v Kranju, K 100 000; Karel grof Coronini iz Gorice, sedaj na gradu WoIlan, na račun svojih treh mladoletnih otrok K 6000; Karolina pl. Boslzio iz Gorice, sedaj v Celju. K 300: Franc grol Thurn iz Gorice, sedaj v Gradcu, K 40.000; H. Schobert, c. in kr. stotnik pp. 47., sedaj na bojišču, K 1000; Hugon grof Christalnigg, c. in kr. nadporočnik pp. 47.. sedaj na bojišču K 2000; Alfred grof Christalnigg, c. in kr. nadporočnik pp. 47., sedaj na bojišču, K 2000; eksc. baron Jurii Locatelli, sedaj kot c. in kr. ritmojster na bojišču. K 100.000; Karolina in Hektor Bernt K 10.000; Fric Schiephake K 2000; Antonija pl. Alimonda iz Gorice, sedaj na Reki, K 6000; Bolaffio & sinovi. Šiška pri Ljubljani, kron 15.000; eksc. grofica Cecilija Baguer iz Gorice.! sedaj v Ljubljani K 20.000; Hugon baron Codelli. i sedaj v Opatiji, K 4000; Jos. Rustja K 800; župna j cerkev sv. Ane v Cerknem K 4800; Jos. Rustja K 200; eksc. grofica Selma Coronini iz Št. Petra pri Gorici, sedaj v Ljubljani, K 10.000; knez. uadškoi j goriški dr. Franc Sedej K 5000; Franc Canervari K 20.000; Friderik. Weinberger K 500; ravn. Josip j Pavia iz Gorice, sedai v Ljubljani. K 500; sospejno pomožno društvo Rdečega križa, podružnica Sežana K 2000; dr. Gvidon Battiggi, nadporočnik avditor, sedaj v Inomo^lu, K 1000; Marin Torelli iz Gorice, sedaj v Ljubljani K 2000; »Associazione Patronato liberati dal carcere; v Gorici K a00; Antonija Sgubini K 1000; »Banca cattolica I ren-tina Succursale di Gorizia«, sedaj v Gradcu K 5.500; tvrdka Peter Venuti iz Gorice, sedaj v Gradcu K 5000; dr. Ernest Fratnich, ravnatelj goriške deželne blaznice, sedaj v Kromerižu. kron 12.000; ktiezonadskofijski ordinarijat na tuji račun K 800; deželni odbor goriško - gradiščanski, sedaj na Dunaju, K 40.000. Josip Goljcvšček iz i Gorice, sedaj v Ljubljani K 5000; kapitan G. Be-nedetti iz Gorice, sedaj v Trstu K 2000; Viktor Rumer. c. kr. notar iz Gorice, sedaj v Celovcu. K 2000. . _ čutijo jo tudi pri sovražnikih, če tudi imajo odprto morje in odprt uvoz v popolnem obsegu. Ena sama slaba letina je zaloge žita na vsem svetit skrčila za četrtino. Preskrba se mora pokrivati že iz zadnjih zalog. Cene pšenici, mesu, masti, kolonialnemu blagu in mnogim kovinam so dosegle take višine, kakor še nikoli prej. Povprečno so se na vsem svetu zvišalo cene blagu še enkrat toliko, kakršne so bile pred vojno. DAROVI. Olga in Manče Slavec darujeta namesto cvetja na grob pok. svaku Jos. Peli-cona, 20 K svetoivanski podružnici CMD in 10 K skladu za vdove in sirote na soški fronti padlih junakov. Dr. Janko Ponebšek: Naše ujede. I. de!: Sove. Z 10 podobami in 8 prilogami. \z-dalo »Muzejsko društvo za Kranjsko. Cena K 3.50, s poštnino K 3'80. Člani »Muzejskega društva« in šolska vodstva dobe knjigo po znižani ceni K 2'50. s poštnino K 2'bQ, če pošljejo denar naprej in naroče knjigo pri »Muzejskem društvu« v Ljubljani. — To obširno delo je izšlo prvotno v glasilu »Muzejskega društva za Kranjsko«. v »Carnioli« in je najtemeljitejše prirodoslovno delo te vrste v naši literaturi. Snov je obdelana kar najtemeljiteje in knjiga bo prav tako dobro došla znanstveniku kot ljubitelju prirode. Kakor čujemo, pripravlja pisatelj drugi del »Naših ujed« (kragulje), in izide delo v dogled-nem času. »Popularna biblioteka«, ki jo je letos začelo izdajati »Hrvatko prirodoslovno društvo« v Zagrebu, objavlja velezanimi-vo Flamarionovo pripovedko o »Zvczdi-repatici.« Tako lioče društvo še v širši meri vršiti eno svojih glavnih nalog, razširjanje poljudnega prirodoslovnega znanstvenega pouka med narodom, kar je že več let vršilo s svojim mesečnikom »Prirodo«. Hrvatski in slovenski jezik sta si tako sorodna, da Slovencu pač ni treba nikakršnih posebnih študij za umevanje hrvaščine, in tako prav toplo priporočamo nabavo tega spisa znanstvenega francoskega astronoma zlasti našim šolskim knjižnicam, odraslejši mladini in sploh vsakomur, ki se zanima za prirodo. Prav tako pa priporočamo tudi list »Prirodo«, ki nudi velezanimivo čtivo i znanstveniku i lajiku. Sprožila se je v listu tudi že misel, da bi objavljal tudi spise v slovenskem jeziku, in uredništvo je izjavilo, da bi bilo rade volje pripravljeno sprejemati tudi slovenske* spise. Evo, tu se zopet nudi prilika za skupno kulturno delo. Toda j predvsem se je treba spoznati, in zato priporočamo ponovno našim naobražen-cem, zlasti pa prirodoslovcem, da se seznanijo s »Hrvatskim prirodoslovnim j društvom« in njegovimi publikacijami. Naslov: »Hrvatsko prirodoslovno društvo«, Zagreb. ___ PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠ1JEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - ČEŠKO - BUDJEVIŠKA PESTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. I-l, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni iiiti. ma ■ a HALI OGLASI h: □□ oo »a raiuaajo po 4 stol. b«s«do. Iđastna tiskana baeeda «r računajo enkrat r«fi. — Najmanjša : pristojbina tnala 40 stotinlc. . □□ Hirrillffim umetne zobe iu porahlje o zobovja ElUgJUJtin po nujviSjih cenah — Ponudb® pod »Zobovje"' na Ins. odd. Edinosti. -9 IS filrftKlIff je naprodai v večji množini. Via Val tlllUriJu dirivo at. 29 M. Mozetič. S? Val-1 Mlada gospodična, lepe zunanjosti, 7. in je vešča popohion a slovens ega, nemškega in italijanskega jezika. t»'i -efi- ktira na boljši bodočnost, in dokler traia vojna e zadovoljuje 7 malo piačo, dobi takoj .4u/.bo kot praktikantlnja' pri nekem tržaškem slovenskem podjetju. Trgovska zobra^.ba in izurjenost, po7n nje strojepisja in stenografije ni absolutn » otrtbno. Delo lahko, priprosto u prijetilo. Uradne ure ter ugodne. Prefinc legantne, ♦ šabne gospod, a one. katere nw stanujej ) v srediSču in« st t • > ključene. Natančne pismene ponudne p d ?ulad.i gospodična 14—17" na Inser. oddelek F.dinos i. ul. Pv Franč ška Asifckega fit. 20. priti čje. 3121 Cunle kriv ala K 2 . belo žaklje. Za fco'o po K 1*0. barvane po K UblC —-80, bombaž K G" . voluena po-3 50. ! Ictenine K 4 --, rabljeno obleko fC volno K , nivo volno Iv 6'— vr»' ia togi ulica Cfppii. IG. NaC'On. 878 FolGtrt Atev. 19. ■C Anton Jerkift posluj*iopet v svojti* A ataljaju v Tratn, Via delto Po^U NHlada je naprodaj v ve^ji množini. Y»a V ldiri o St. 29 M. Mozetič. 875 Ha dM sama m preprodajait?. Nogavice, gukanec, pipe, milo, gumijeve po.lpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevij*, električne svotiljko, baterijo, pisemski papir ko- Čirni svinčniki, zaponka prstani rdečng* križa, rema za brado, žlice, razna rezila, robni, mroiice ia brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle lata, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent ituopfe* in drugo prod&J* J*KOl> LKV1, ulica S. Mwi©lr» *tev. 19 '28 IfefeS Zglaševalna dolžnost za inozemske vrednostne papirje. V smislu ces. naredbe z dne 14. decembra 1916. je* priglasiti inozemske vrednostne papirje po naslednjih določbah. Bančni in kreditni zavodi, vštevši vojno posojilno blagajno ter vse firme, ki obrtoma izvršujejo kupčijske posle, morajo priglasiti vse pri njih nezaprto v hrambo ali zastavo dane inozemske vrednostne papirje, ki so ali v njih shrambi ali so pod njih imenom kot depo ali zastava inozemstva. Dalje so vse fizične in juridične osebe ter tuzemske trgovske družbe obvezane, da njim pripadajoče ali njim v shrambo ali kot zastavo dane inozemske vrednostne papirje, če so ti last v inozemstvu bivajočih pripadnikov so- j vražnih držav, priglase. Priglasitev ni potrebna, če je dognano, da lastniki niso pripadniki sovražnih držav. Kar se ti-:e; vrste zglaševanju podvrženih papirjev, pridejo v poštev vse od tujih držav in javnih korporacij ali oseb ali družb izdane delnice, kuksi ali drugi vrednostni papirji in zadolžnice, ki se glasijo na ime.! Oproščene priglasitve so inozemske sreč-j ke taloni, obrestni -in dividendni listu bankovci, nakaznice, šeki in menicc. j Kot zglaševalni uradi fingirajo bančni zavodi Avstro-Ogrske banke. Priglasiti je papirje po stanju 15. decembra 191G. do, 15. januarja 1917., kateri rok se lahko podaljša. Zato opozarjamo še enkrat. Svetovno gospodarstvo v vojni. Pred 50. leti, ko se je bila v ameriških Združenih državah vojna med severnimi in južnimi državami — šlo je za odpravo suženjstva — v Evropo niso mogli izvažati iz južnih držav bombaža. Na evropskem gospodarskem trgu je povzročilo veliko zmedo, ker je ta predmet izostal. Tvornice takrat še niso bile tako razvite, kot so zdaj, vse jc bilo, izvzemši Anglije v Evropi, zavisno od poljedelstva. Sedanja triletna vojna in zapora sta pa popolnoma prekucnili sedanji red. Nadvlada Anglije v svetovni trgovini sicer ni zrušena, a le močno omajana; Amerika in Japonska se pripravljati, da se polastite lepega kosa svetovne trgovine. Zapora surovin ni mogla preprečiti, da so tvornice v Avstriji in Nemčiji koiikor toliko vzdržale obrat. Kljub zapori izdelujejo najpotrebnejše stvari za armado in zaledje. Draginja, seveda, ta nas zelo tare, a na G&šin&h ima veliko množino dobrega črnega vina naprodaj. ZDRAVNIK M. M. M Mm star.i'je v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. (zraven Drelicrjcve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. zi notratsie, neruosnc in otroSh« bc-Eezni fblizu cerkve sv. Antona novega.) Trst - Cia Stadion 10 - Trst (fet od 8'2 zim naprej Cena: I. orste K Z. 11. vrste K1. gmflia Mar@gaf<& Trst Catnpo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo. irsouino pisarniških in ftlsKlh potrebščin Prodaja razglednic In Igrač vseli vrst, Pro