Letnik 1915.
Državni zakonik
'	za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXI. — Izdan in razposlan 13. dne avgusta 1915.
Vsebina: (Št. 235 in 230.) 235. Ukaz za izvrševanje cesarskega ukaza z dne 9. avgusta 1915. 1. o otujevanju kmetijskih in gozdnih zemljišč. — 236. Ukaz, s katerim se oznamenjajo občine, v katerih se ne uporablja cesarski ukaz z dne 9. avgusta 1915. 1. o otujevanju kmetijskih in gozdnih zemljišč.
235.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 11. avgusta 1915.1.
za izvrševanje cesarskega ukaza z dne 9. avgusta 1915. I. (drž. zak. št. 234) o otujevanju kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 9. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 234) se ukazuje lako:
Postavljanje udov komisije za promet
zemljišč.
§ 1-
Udom. ki se odpošljejo v komisijo za promet zemljišč, naj bodo znane krajevne razmere in naj poznajo razmere kmetijstva v okraju. Da bode poslovanje komisije za promet zemljišč, kolikor moči, enostavno in da se udom komisije olajša udeleževanje razprav, je postaviti, kolikor mogoče, osebe, ki stanujejo na sedežu okrajnega sodišča.
Politično okrajno oblastvo lahko imenuje za uda komisije uradnika svojega staleža, uradnika drugega oblastva ali drugega zaupnika.
Kmetijske glavne korporacije morajo za vsak sodni okraj, na katerega se razteza njihovo delovanje, nemudoma postaviti ude, ki jih odpošljejo v komisijo za promet zemljišč.
§ 2.
Ako je kmetijska glavna korporacija dežele deljena v odseke ali ako je več kmetijskih glavnih korporacij različne narodnosti, naj postavi vsak odsek (glavna korporacija) po enega uda za vsak sodni okraj, na katerega se razteza njeno delovanje.
§ 3.
Za ude se lahko postavijo po potrebi nado-mestniki, ki stopijo, ako je ud zadržan, na njegovo mesto.
§ 4.
Postavljene ude (nadomestnike) je brez odloga naznaniti predstojniku okrajnega sodišča.
Poslovanje komisije za promet zemljišč.
§ 5.
Predstojniku okrajnega sodišča ali sodniku okrajnega sodišča, ki ga on določi, gre vodstvo in razdelitev opravil komisije za promet zemljišč.
(8loveni»cb.)
Ostali udje komisije za promet zemljišč morajo, ako niso državni uradniki, s podano roko obljubiti vestno in nepristransko izvrševanje svoje službe, preden prvikrat poslujejo kakor udje komisije. Obljubo sprejme predsednik komisije za promet zemljišč.
§ 10.
Določila cesarskega ukaza o knjižnem vpisu pravnega opravila, ki potrebuje odobrenja komisije za promet zemljišč, se zmislu primerno uporabljajo na zapisovanje takih pravnih opravil.
Ako odpade ud komisije, mora predsednik komisije za promet zemljišč nemudoma ukreniti, da se dopolni komisija.
§ H-
§ 6.
Ako je otujeno (v zakup dano) zemljišče v občini, ki spada k delovnemu okolišu več kmetijskih glavnih korporacij (odsekov), mora predsednik privzeti na razpravo in glasovanje uda, ki ga je postavila glavna korporacija (odsek), ki ustreza narodnosti posestnika otujenega (v zakup danega) zemljišča.
V dvomu določi uda predsednik po svojem preudarku.
Predloge, s katerimi se zahteva pritrditev komisije za promet zemljišč za prenos lastnine ali za dajatev v zakup, je vpisovati v vpisnik Gv. ki ga je pisati po pridejanem vzorcu.
Druge spise, ki se tičejo stvari komisije za promet zemljišč, je vpisovati v predsedništveni dnevnik.
Pritožbe zoper odločbe komisije za promet zemljišč.
§ 7.
Razprave komisije za promet zemljišč niso javne. Prepovedano je javno razglasiti vsebino razprave, zlasti glasovanja.
§ 8.
Pisarniške posle komisije za promet zemljišč oskrbuje sodna pisarnica okrajnega sodišča. Vloge je oddajati v vložišču okrajnega sodišča, ustne predloge in izjave pa podajati v pisarniškem oddelku sodnega predstojnika.	%
§ 9-
Pritrditev komisije za promet zemljišč za prenos lastnine ali za zakup kmetijskega ah gozdnega zemljišča se more zaprositi tudi, ne da bi se predložila listina o pravnem opravilu, z vlogo, v kateri so navedene vse za presojo pravnega opravila bistvene okolnosti. Ako se listina ne predloži hkratu, je vlogo izročiti v dveh izvodih.
Sklep komisije za promet zemljišč je odpraviti na listini, ako pa ni predložena, na drugem izvodu vloge, in sicer po eventualno s štampiljo pristavljeni formuli: „Prenos lastnine — dajatev v zakup — se — ne — pripušča. Komisija za promet zemljišč.............., dne...............“•
§ 12.
Pritožbo zoper odločbo komisije za promet zemljišč, s katero se ne pripušča prenos lastnine ali dajatev v zakup, je vložiti v enem izvodu pri predsedniku komisije za promet zemljišč.
Predsednik mora v predloženem ' porolîiTu tfiT“ deželno komisijo za promet zemljišč s prav kratkimi besedami navesti razloge za odločbo komisije za promet zemljišč in glasovanje in se izjaviti o izvajanju pritožbe.
Postavitev in poslovanje deželne komisije za promet zemljišč.
§ 13.
Ako je v okolišu političnega deželnega obla-stva več kmetijskih glavnih korporacij (odsekov), mora vsaka izmed njih postavili enega uda deželne komisije za promet zemljišč.
Določila §§ 3 in 4 se zmislu primerno uporabljajo na deželno komisijo za promet zemljišč.
§ 14.
Na poslovanje in razprave deželne komisije za promet zemljišč je zmislu primerno uporabljati določila §§ 5 do 8.
Pritožbe zoper odločbe komisije za promet zemljišč je vpisovati v vpisnik Gvh, ki ga je pisati po pridejanem vzorcu.
Druge spise, ki se tičejo stvari deželne komisije za promet zemljišč, je vpisovati v predsed-ništveni dnevnik zbornega sodišča.
Kazenski postopek.
§ 15.
Postopek zaradi kaznivih dejanj, oznamenje-nih v §	15 cesarskega ukaza, je omejiti na
poizvedbo bistvenih okolnosti, ogibaje se vsake dolgo veznosti.
Naznanila je vpisovati v vpisnik Gvs, ki ga je pisati po pridejanem vzorcu na posameznih listih. Zapisnika ni treba pisati razen v posebno zamotanih primerih. Privzemati zapisnikarja ni potrebno.
Preden se izreče kazenska razsodba, je zaslišati obdolženca.
Kazensko razsodbo z razlogi vred je oznaniti obdolžencu ustno ali, ako to ni mogoče, jo vročiti v pismenem odpravku. Ako se oznani ustno, je obdolžencu na zahtevanje sporočiti izpisek iz razpredelkov 3 do 7 vpisnika Gvs.
Rekurz se mora vložili v treh dneh po ozna-nit\i ali vročitvi pismenega odpravka razsodbe pri predsedniku komisije za promet zemljišč. Izvršitev kazenske razsodbe zavira do pravornočne odločbe. V ostalem se uporabljajo na rekurz določila zakona z dne 12. maja 1896. 1. (drž. zak. št l()l)
Preiskava in kazen sta ugasnili, ako so minuli trije mesci, odkar se je storil prestopek, ne da bi se bilo začelo postopanje.
525
g 16.
Ako se vloži rekurz zoper kazensko razsodbo, je v izvirniku predložiti predsedniku deželne komisije za promet zemljišč list vpisnika Gvs, ki obsega vpise o prestopku.
§ 17-
Po § 15 cesarskega ukaza naložene denarne kazni se stekajo v ubožni zaklad občine, v kateri je večji del otujenega ali v zakup danega zemljišča. Zaporno kazen, ki stopi na mesto denarne kazni, ako se ne dâ izterjati, je odmerjati praviloma z enim dnevom zapora za vsakih 10 K denarne kazni; toda nadomestna kazen ne sme presegati najvišje izmere pripustne zaporne kazni.
Sklepna določila.
§ 18.
Določila opravilnega reda za sodišča prve in druge stopnje o ustanovitvi opravilne številke, znamenju spisov in sestavljanju spisa se primerno uporabljajo na spise komisije za promet zemljišč in deželne komisije za promet zemljišč.
Poslovne spise, ki se tičejo rekurzov, zoper kazenske razsodbe, je vpisovati v predsedništveni dnevnik zbornega sodišča.
§ 19.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Hochenburger s. r.
Vpisnik o predlogih za pripustitev prenosa in zakupa kmetijskih in gozdnih zemljišč, Gv.

2
Vpisnik n prestopkih po § 15 cesarskega ukaza o otujevanju kmetijskih in gozdnih zemljišč, tlvs.
I Sü| §
a
23«.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 11. avgusta 1915. L,
s katerim se oznamenjajo občine, v katerih se ne uporablja cesarski ukaz z dne 9. avgusta 1915. I. (drž. zak. št. 234) o otujevanju kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Na podstavi § 2 cesarskega ukaza z dne 9. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 234) se ukazuje :
§ 1.
Predpisi cesarskega ukaza z dne 9. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 234) o otujevanju kmetijskih in gozdnih zemljišč se ne uporabljajo na zemljišča, ki so v okolišu nastopno imenovanih občin:
Nižjeav.strijsko: Dunaj, Altkettenhof, Am-sletten, Aspang trg, Atzgersdorf, Baden, Berndorf, Bruck ob Litvi, Brunn am Gebirge, Eggenburg, Fischamend trg, Gloggnitz, Hainburg, • Herzogen-burg, Hinterbrühl, Horn, Klosterneuburg, Korneu-hurg, Krems, Langenzersdorf, Liesing, Maria Enzersdorf, Melk, Mödling, Neukettenhof, Neunkirchen, Oberhollabrunn, Payerbach, Pöchlarn, Potlenstein, Prugg ob Litvi, Retz mesto, St. Pölten, Scheibbs, Schwechat. Stammersdorf, Stein, Stockerau, Tulln, Vöslau, Waidhofen ob Ybbsi, Dunajsko Novo Mesto, Wilhelmsburg, Ybbs, Zell ob Ybbsi, Zwettl mesto;
Gornjeavstrijsko:	Linz, Kopališče Hall,
Kopališče Ischl, Braunau ob Innu, Enns, Freistadt, Gmunden, Kremsmünster trg, Lambach, Mauthausen, Mondsee, Ried im Innkreis, Schärding, Steyer, Urfahr, Vöcklabruck, Wels, Weyer trg;
Salcburško:	Salcburg, Hallein, Maxglan,
Radstadt, Zell ob jezeru, Werfen;
Štajersko:	Gradec, Andritz, Kopališče
Aussee, Bruck ob M., Celje, Deutschlandsberg, Donawitz, Eggenberg, Eibiswald, Eisenerz, Feld-“bach, Ormož, Friedberg, Fürstenfeld, Gleisdorf, Konjice, Harlberg, Judenburg, Kapfenberg, Knittelfeld, Lipnica, Ljubno (G. Št.), Maribor, Marijino Celje, Murau, Mureck, Mürzzuschlag, Neumarkt, Oberwölz, Ptuj, Radgona, Brežice ob S., Rogatec, Rogaška Slatina, Šoštanj, Stainz, Laško, Voitsberg, Vordemberg, Vitanje, Weiz, Slovenska Bistrica, Slovenji Gradec.
Koroško: Celovec, Pliberk, Breže, Št. Vid, Špital, Beljak, Velikovec, Wolfsberg;
Kranjsko: Ljubljana. Kočevje, Idrija, Kranj. Tržič, Novo Mesto;
Primorsko: Trst, Koper, Červinjan, Krmin, Gorica, Gradiška, Gradež, Mali Lošinj, Tržič, Piran, Pulj, Rovinj, Voloska-Opatija;
Tirolsko: Innsbruck, Ala, Arco, Bolzan, Brixen, Bruneck, Fiera di Primiero, Hall, Hötting, Kitzbühel, Klausen. Kufstein, Lienz. Meran. Mühlau, Obermais, Rattenberg, Riva, Rovereto, Schwaz, Sterzing, Trident. Untermais;
Predarelsko: Bludenz, Bregenz. Dornbirn, Feldkirch, Hohenems;
češko: Praga, Aš, Üsti na Labi, Benešov, Beroun, Bilina, Podmokly, Češka Lipa, Brandys ob L., Brevnov, Most, Bubeneč, Budëjovice, Chrudim, Dojvice, Nèmeckÿ Brod, Duchcov, Cheb, Loket, Falknov, Fischern, Friedland, Jablonec nad Nisou, Kraslice, Vrchlabî, Vysoké M y to. Hofice, Hofovice, Jaroinëf, Jičtn, Josefov, Mlada Boleslav. Kadaü, Karlovy Vary, Karlin, Kladno, Klatovy, Krâlové Hradec, Krâlové Dvür ob Labi, Krdlov-ské Vinohrady, Kolin, Chomutov, Košife, Kralupy, Krumlov, Kutnâ Hora, Lanškroun, Louny, Lito-mërice. Litomyšl, Marianské Làznë, Mölnik. Smržovka, Nâchod, Novy Bvdžov, Neydek, Jindfi-chûv Hradec, Miinon, Nymburk, Nusle, Horni Litvinov, Osek, Pardubice, Pelhfimov, Plzefi, Pisek, Podëbrady. Prachatice, Pribram, Radlice, Rakovnik. Roudnice, Rychnov ob Knčžni. Libérée, Roky-cany, Rumburk, Žatec, Slanÿ, Šluknov, Sušice, Semily, Žamberk, Smichov, Sobčslav, Strakonice. Tabor, Tannwald, Domažlice, Teplic-Šenov, Dëëfn. Trutnov, Turnov, Warnsdorf, Vejprty, Üsti nad Orlici, Tfoboft, Žižkov;
Moravsko: Brno, Slavkov, Slavkov židovska občina, Bystfice p. H., Bëlidla pri Olomucu, Blansko. Boskovice, Boskovice židovska občina, Bučovice, Černovice, Ivančiče, Freuštdt, Pflbor, Fryštdk. Fulnek, Jevičko, Jevičko židovska občina, Hodonin, Velké Mezinci, Hodolany, Zdbreh, Holešov, Holešov židovska občina, Husovice, Jihlava, Juliànov, Konice mesto, Krdlovo Pole, Konice. Kromčfiž, Komârov, Lipnik, Lipnik židovska občina, Bfeclava, Mor. Krumlov, Unčov. Moravskà Ostrava, Šumperk, Moravski Tfebovd, Hranice, Hranice židovska občina, Mariânské Hory, Mfstek, Nov. Ulice. Novy Rousinov, Novÿ Rousinov židovska občina. Novÿ Jičin, Privoz, Olomouc, Pavloviče, Prerov, Prostëjov, Prostčjov židovska občina, Rymafov,
Rosice, Židenice, Žabovreskv, Sternberk, Tfebič, Trebfč židovska občina, Trešf, Uherskÿ Brod, Uherskÿ Brod židovska občina, Uherské Hradištč, Uherskÿ Ostroh, Uherskÿ Ostroh židovska občina, Podkldšteri, Valaškč Mezifiči, Veseli, Veseli židovska .občina, Vvškov, Vitkovice, Vsetin, Zdbfeh, Znojmo, Svitava.
Sleško: Opava, Benešov, Bilsko, Doubrava, Andčlska Hora, Frvštat, Frÿvaldov, Bruntal, Friedeberg, Frÿdok, Osoblaha, Hrušov, Jablunkov, Krfiov, Javornik, Karvin, Klimkovice, Lazy, Bohumin, Odry, Albrechtièe, Orlovà, Polskâ Ostrava, Šunichl, Tčšin, Bilovčc. Vidnava, Vitkov, Vrbno, Zuckmantel;
Czortköw, Dobromil, Drohobycz, Gorlice, Grôdek Jagiellonski, Jaroslaw, Jaslo, Kolomea, Krosno, Larïcut, Nowy Sacz, Nowy Targ, Oswiçcim, Przemysl, Przeworsk, Rawa ruska, Rzeszöw, Sambor, Sanok, Sniatyn, Stanislawow, Stryj, Tarno-pol, Tamôw, Tustanowice, Wadowice, Wieliczka, Zaleszczyki, Zloczöw, Zölkiew;
Bukovina: Čemovci, Gurahumora, Kimpolung, Radovci, Sereth, Suczawa, Storozynec, Wyznyca.
§ 2.
Gališko: Levov, Krakov, Biala, Bochnia, Boryslaw, Brody, Brzezany, Buczacz, Ghrzanöw,
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hochenburger s. r.
JT30
J
•	; V- *

.

‘\' l	- ■ ' '	•	*	/
. ■ • ...

.

;.iÇ	f, .J .


■

■

, > :.
;















!





’




-