ORGAN "GLASILOK. ».XT JBDNOTB" 1004 N. Chicago Street. JOUET, ILL; Tke largest Slevaniaa Weekly in tke United States of America. Wednesday Subscription price: 91.10 $2 00 Foreign CouatriM.....$3 00 1048 ■ ! YZ'fy] B; f •i'/AV^ B OF THE carniolian GRAND HtOVENIAN CATHOLIC 18. Burleson, Postmaster r Največji slovenski tednik v Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za £laaa, aa leta Za Za NASLOV atedaHtra in uprernijtra Jat 1004 N. Chicago Street, ' Joliet, 1U. Telefon: 1048 Entered as $eoepji«Class Matter December t, 1 ACCEPTANCE FORjjAnffG AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVID UNION Office at Jolliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912 IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. joliet, ill., It Maja (may), 1921. Leto vn. Vc JOHN KOČEVAR OPROŠČEN. Predsednik K. S. K. J. so-brat Jos. Sitar je minulo sobo to prejel od rojaka Walter Predovicha sledečo brzojavko: Gunnison, Colo. 7. maja 1921, — John Hočevar, oproščen. — Kočevar se lepo zahvaljuje K. S. E. Jednoti in vsem prijateljem, ki so mu pripomogli do oprostitve." Kakor smo o Kočevarjevi za-flevi že večkrat poročali, je bil ta omilovanja vredni rojak po nedolžnem obtožen soudeležbe umora 3 Švedov in 1 Italijana v Tombey zlatorudniku v državi Colorado, koji umor se je izvršil že pred 2 letoma. Pri prvi obravnavi so ga porotniki »poznali krivim umora, vsled česar bi moral Kočevar nastopiti kazen: dosmrtno ječo. Ker se je pa kasneje potem prvič izkazala Kočevarjeva nedožnost, so se rojaki v Pueblo. Colo, in italijanski list "L'Unione" za Kočevarja zavzeli, da se je izposlovalo ponovno obravnavo v (Jru^111 (Gunnison) okraju. Ta obravnava je trajala 11 dni in je za Kočevarja ugodno izpadla a tem, da je bil oproščen. Ker je ponovna obravnava stala mnogo denarja, za odvetnika, prič itd., so rodoljubni, rojaki v Pueblo, Colo, nedavno ustanovil poseben odbor za nabiranje obrambnega sklada v Kočevarjevi aferi. Tudi naš list se je parkrat zavzel za nesrečnega John Kočevarja z oklicom za obrambne miloda-re. V tej zadevi so šli Kočevar-jn na roke tudi drugi slovenski listi, kar je vse hvale vredno. Največ priznanja gre v tej zadevi vrlim rojakom iz Pueblo, Colo in g. Walter Predovic-hu, ki je bi Kočevarjev tolmač in zagovornik prisoten pri tej obravnavi. — Sedaj gotovo veselemu in ^oproščenemu rojaku Kočevarjn iskreno čestitamo! tor Reed iz Mo. ko je rekel: 'V Združenih državah je na milijone oseb,ki niso glasovale kot Amerikanci, ampak so se na-zivali za Nemce, Irce in Avst rijce.' Preosnova predaed. volitev. Washington, D. 0. 9. maja. — Senator Johnson iz Kalifornije bo v kratkem predložil svoj zakonski načrt za spre jem ustavnega amendmenta v svrho preosnove predsedniš kih volitev. Po njegovem načrtu naj bi se pri primarnih volitvah pred sednika direktno volilo; tako naj bi se preuredilo tudi primarne volitve senatorjev in kongresnikov. 1 Naselniška predloga sprejeta T senatu. Washington, D. C. 3. maja. •— Danes je senatna zbornica odbrila nujno naselniško predloge, ki določa, da se lahko samo 3 odstotke števila L 1910 že tu živečih inozemcev vsake narodnosti v Združene države izseli. Ta nova postava stopi v veljavo 15 dni po odobritvi, ko jo še predsednik podpiše in bo v moči 14 mesecev (do 30. junija 1922) Za označeno resolucijo je glasovalo 78 senatorjev; proti je glasoval samo senator ^eed iz Missouri. Senatna zbornica je novo naselniško predlogo ravno tako sprejela kakoršno se je konferenčnemu odseku predložilo. Pri številu priseljencev se ne bo delalo nikake izjeme ali raz like tako,-da bo smelo semkaj priti le predpisano število (3 odst.) izmed tu živečih tujih narodnosti. Na • podlagi nove naselniške postave bo prepovedano priseljevanje političnim beguncem in osebam, preganjanim zaradi vere. K uveljavi te točke je dosti pripomogel demokratski sena- Država Wis. bo popolnoma "suha" Madison, Wis. 4. maja.— Z 20 proti 11* glasovi je bila danes v senatni zbornici sprejeta Mathesonova stroga prohi-bicijska predloga; nasprotniki "suhačev" so vsled tega poraza zelo potrti; predlogo mora sedaj se poslanska zbornica o-dobriti, na kar jo bo guverner po njegovem zatrdilu podpisal. r - J. ffifth *jj|wfc Tudi New Torku preti sttia. New York, N. Y. — Newyor-ški policijski komisar zatrju-je, da bo mesto New York tekom 6 tednov suho, kot saharska puščava. V to svrho bo polic, nadzornik McDonald s pomočjo 40 stražnikov in številno carinskir agentov pogon ne kršilce prohibic. postave z-datno pospešil. Doslej se izvrši v mestu sleherni teden o-krog 1000 aretacij vsled prodaje opojne pijače, ponajveč piva; Obletnica potopa "Lusitanije" New -York, N. Y. — Danes je poteklo 6 let odkar se je pripetila najbolj grozna vojna katastrofa — potop potniškega parnima "Lusitania". Ta ogromni parnik, last Cunard družbe je bil torpediran dne 7. maja 1. 1915 popldne po nemški submarinki U-39. Na Lusi-taniji je utonilo 1154 potnikov, med katerimi je bilo tudi 114 Amerikancev. Dar illionižkih farmerjev bedni Evropi. Od kar se je tekom zadnjih treh mesebev započelo kampanjo v pomoč bednem ljudstvu v Evropi in Aziji, so farmerji iz naše države Illinois v to svrho darovali in poslali 147 vagonov (200.000) bušljev koruze. Ta velikodušen dar illinoi-Ških farmerjev presega vse druge države, kjer se je tudi koruzo v to svrho nabiralo, kajti skupna darovana količina illinoiške koruze znaša 104 vagonov več kot sprva obljubljeno. Državi Illinois sledi Ohio z 77 vagoni, dalje Indiana 44, Minnesota 44, Iowa 36, Južna Dakota 31, Missouri 22, Nebraska 20, Kansas 16 in Colorado 4; vsega skupaj so ameriški farmerji za stradajoče darovali 398 vagonov, ali 548,000 bušljev koruze. število farm v Wisoonsinu. Washington, D. C.—Pri lanskem popisovanju se je uradno dognalo, da je bilo L 1J>10 v državi Wisconsin 189,295 farm obsegajočih 22,148,223 akrov zemlje. Od teh je 12,452,216 a-krov obdelanih. Od leta 1910 do 1920 se je število farm v Wisconsinu pomnožilo za 6.9 odstotokov. Izmed celokupne površine ozemlja v Wisconsinu je bilo lansko leto 62.6 odst. farm, od teh pa 56.2 odst. že obdelanih. Skupna vrednost vseh poljskih pridelkov v Wis. je 1.1919 znašala $445,347.868 in sicer: koruza $64,593,729; oves $58,-051,788; pšenica $16,489,016; ječmen $16,459,014; rž $10,-675,814; slama in seno (mrva) $164,993,480; krompir $60,664,-851; jabolka $2,611,968 in to- 1919 so skupni pridelki za 223.1% narasli. To kaže, daje država Wis. ena izmed najboljših držav za poljedelstvo. Žal, da nimamo tudi podatkov o. živinoreji, mlekarstvu in si-rarstvn iz Wis. ki prekaša v tem pogledu vse druge države. Dva brata, Slovenca ubita pri avtomobilski vožnji. 44 A. D." poroča: " V nedeljo, L riaja se je pripetila velika nesreča z avtomobilom, in sicer nekako tri milje zapadno od Madison, Ohio. Ubila sta se brata John in Anton Keržič. Oba brata ter Ana Kuhar iz Clevelanda so šli v nedeljo na obisk na farme, in okoli 8. ure zvečer so se vračali proti domu. Pri omenjenem mestu sta brata, ki sta s Ford avtomobilom precej umo vozila, zadela v drug Ford avtomobil, ki je stal v te mi ob strani ceste, brez vsake luči. Neposredni vzrok nesreče pa je bil najbrž veliki avtomobil nekega Petersona iz Perry, O., ki je privozil nasproti bratoma z močnimi lučmi. Zaslepljena od teh luči nista najbrž mogla paziti na prazno sto- bak $11,539,932. Od 1. 1909 do avtomobil pred seboj. Po « ^ . . ..... ' ttnnrncim nnin lfi en mli nrvi jim delavcem znižala plačo. New York, 3. maja. — Po-čenši z 18.-majem t. 1. bode z-nana U. S. jeklarska korpora-cija svojim delavcem po raznih tovarnah znižala plačo za 2(J odstotkov, ali za $1.40 na dan. Tako je bilo danes sklenjeno na seji odbora ravnateljev te družbe pod predsedništvom sodnika Elbert H. Gary. Lansko leto je imela jeklarska družba zaposlenih vsega skupaj 267,000 delavcev; njih skupna plača je znašala $581,-556,925. Ker je sedaj pri tej družbi zaposlenih samo 175,000 aelavcev, bo ta družba na pod-agi skrčenja mezde ne leto $150,000,000 manj za plačo izdala. sporočilu onih, ki so bili prvi na licu nesreče, pravijo, da sta pri sunku ob prazni Fordov avtomobil, oba padla naprej. Ker-zičev avtomobil se je pri sunku prevrnil na levo stran ceste. Eden izmed bratov, Anton Keržič, je bil ubit na mestu, zlomili si je moral najbrž tilnik, John pa je umrl na potu v bol-ico; Ana Kuhar pa je dobila težke poškodbe. • Trupla so bila pripeljalan k pogrebni-ku v Madison, Ohio, pozneje pa v Grdinovo mrtvašnico, potem I>a na dom na 1438 E. 45th St., kjer se je vršil pogreb iz cerkve sv. Vida. Pri tem so prizadete tudi družine Oberman (Hro-vat) in Bizjak, katerih hčere so soproge omenjenih. Ranjka sta bila člana društev "Lipa" in "Vodnikov Venec," S. N. P. J. Doma sta iz Rakitne, in o-ba zapuščata mlade družine, Ajiton zapušča enega, John pa tri otroke. V Madison, O., zapuščata enega brata, poleg tega pa dve sestri, ena omožena Strnad, druga Cugelj, ti ima farme v Madison, Ohio. Največji muzej na svetu. Chicago, 111., 9. maja.—Včeraj je bila prva nedelja, odkar je 6il otvorjen novi Fieldov muzej v dolenjem delu Grantove-ga parka, ki je dandanes največji muzej na celem svetu. Ravnatelj tega muzeja poroča, ?la je včeraj mizej obifck-ilo 28,588 oseb. Povečanje vinogradov v Kaliforniji, San Francisco, Calif. —Pro-hibicijskim uradnikom tukaj je bilo na njih veliko začudenje poročano, da se bo letošnjo jesen vinograde v tej državi povečalo za 175,000 akrov. Lastniki vinogradov so naredili pri zadnji trgatvi mnogo dobička, ker se je grozdje tako za visoko ceno prodalo. Mnogo dobička imajo Kaliforničani tudi pri prodaji suhega grozdja, ali rozin. Novovrstno zavarovanje. Cleveland, Ohio., 5. maja.-— Clevelandska družba stavbin- ženske so pri delu in zaslužku enakopravne moškim. Topeka, Kans. 3 maja—Danes tukajšnje industrijsko sodišče določilo, da mora Wolfo-va klavniška družba dati ženskim uslužbencem tako plačo kot moškim, ako iste opravljajo moška dela. Po vseh klavnicah države Kansas se je uvedlo postaven 8 urni delavnik s skrčenjem plače od 10—15 odstotkov. • Plače ameriških kino igralcev. Nekateri znani ameriški kino igralci in igralke imajo prave kraljevske plače in so Po večini že večkratni milijonarji. Tu navajamo samo par slučajev iij sicer pri nizko plačanih: Fatty Arbuckle dobiva od svoje družbe ,$2000 na teden, Lillian Gish, Charles Ray in Harold Lloyd $2500, Mary Pickford, .Douglas Fairbanks in CJharlie Chaplin pa $19,230.-77 kar znaša ravno $1,000,000 na leto; največjo plačo dobiva- ta sestri Norma in Costance skill mojstrov se je danes pri Talmadge, $20,000 na teden ali neki tvrdki zavarovala za $V 000,000 proti škodi, povzročeni vsled štrajkov. 1 milijon 40 tisoč doarjev na leto, oziroma $2849 na dan, ali 118.70 vsako uro. ' Uvoz zlata. Washington, D. C.—Od 1 januarja d6 31. marca t. 1. se je v Združene države iz inozemstva inozemstva uvozila zlata v vrednosti $182,939,141, izvozilo pa za $4,470,652. Po posameznih državah se deli izvoz zlata sledeče: Iz Francije $64,-085,608, iz Anglije $51,163.308, iz Kanade $20,552,335, ostanek pa iz Švedske, Nizozemske in Kitajske. Zlato se uvažuje v Ameriko v svrho plačila tu naročenega blaga. Nova zlata polja v Alaski. Zadnje dni so ob Kokomo potoku, nedaleč od Fairbanka, Alaska odkrili veliko zlato žilo. To odkritje je povzročilo, da se je v oni kraj napotilo na stotine zlatoiskalcev, kakor pred leti v Klondike. Tu odkrita zlata ruda je pomešana med peskom in kamenjem na obeh bregovih označenega potoka in je izborne kakovosti. Višek moderne kirugije. Omaha, Neb. 9. maja. V tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa so zdravniki danes izvršili posebno vrsto operacijo, kakoršno še ne pomni medicinske veda. , Komaj 3 mesece staremu Karolu Brownu, ki je bil rojen brez ušes, je 12 zdravnikov odvzelo iz njegove noge potrebno količino kože iz koje so naredili umetna ušesa in ista prisili h glavi malega Karla; operacija je trajaa 45 minut, zdravniki zatrjujejo, da bo o-pcriranec že čez nekaj tednov slišal, ko mu bodo ušesa prirasla s posebnim slušalnim apa-' ratom. Premogarjem ne bo znižana N plača. Indianapolis, Ind., 5. maja.— John L. Lewis predsednik zveze U. M. W. of A. zatrjuje iz gotovega vira, da unijskim pre-mogokopom mehkega premoga ne bo znižana plača, ker leti delajo sedaj v smislu plačilne lestvice, katero je dobila zvezna premogovna komisija. Ta pogodba, oziroma lestvica ostane v veljavi do 31. marca 1922. Tobačna pipa povzročila smrt. Chicago, 111., 5. maja.—Včeraj zjutraj so našli že priletno zamorko, Mrs. Elizabeth Parks mrtvo in vso obžgano v njeni postelji. Ker je bila naveden-ka strastna kadilka tobaka, si je zvečer pred počitkom prižgala svojo običajno pipo in zaspala položivši žarečo pipo poleg sebe na posteljo. Vsled neprevidnosti starke se je postelja vnela, kar je kadilki smrt povzročilo. "visoka" gosta, za plačilo, ker jih je zadnja leta z avtomobilom na razne zabave vozil. Oba ruska sedaj bankrotna aristo-krata stanujeta v Waldorf Astoria hotelu. Zadolžena ruska aristokrata v New Yorku. New York, N. Y.—Bivši ruski princ Nikolaj Engaličev in njegova žena Demise, ki živita v tem mestu zadnjih 5 let, sta se pri lastniku neke garaže zadolžila za $2249, katere ne moreta plačatL Lastnik te garaže toži sedaj svoja nekdanja Agitacije za ohranitev trajnega miru. . j p! New York, N. Y., 8. maja. — Štiri največje cerkvene organizacije v Združenih državah so danes v javnost izdale svoj apel v prilog ohranitve svetovnega miru. V to svrho naj bi se v doglednem času vršila mednarodna konferenca za razorožitev. Za to idejo se zanimajo katoliki, protestanti in judje, ker ta apel so izdale sledeče cerkvene organizacije: National Catholic Welfare Council, Federal Council of Churches of Christ in America, Central Conference of American Rabbis in The United Synagogue of America. Da se idejo o ohranitvi miru utrdi med verniki bode dne 5. junija t. 1. nad 100,000 duhovnikov raznih veroizpovedanj o tem predmetu govorilo na priž-nicah. Dalje bodo te cerkvene organizacije poslalo številnim kongresnikom potrebne resolucije s prošnjo, da naj z vsemi močmi na to delujejo, da se bo vršila mednarodna konferenca za razoroženje. eld Sioux City, Ia., 9. maj farmerski naselbini She nedaleč od tukaj, se je na svojem mlinu na veter hotel včeraj obesiti farmer Jurij Wolfe. Ta samomorilni načrt je pa Rolfu prekrižal njegov 14 letni ssin s tem, da je še pravočasno prereza! vrv, na kateri je visel njegov oče. Pri tem je pa oče padel 50 čevljev globoko na tla in si »lomil tilnik. Združene države zastopane na konferenci zaveznikov. Pariz, 9. maja.—Po dolgem odmoru so Združene države zopet zavzele svoje mesto na konferenci zavezniških poslanikov, vršeči se v tem mestu; Združene države zastopa poslanik Wallace, članom reparacijske komisije je bil pa imenovan Roland Boyden. Na današnji seji je bilo na dnevnem redu zamotano vprašanje Gornje Šlezije, kjer postaja položaj vedno bolj in bolj kritičen. Novega ameriškega zastopnika Wallace, so ostali poslaniki navdušeno pozdravili. Danes je bila od tukaj poslana nota poljski vladi v Varšavi, da ukrene vse potrebne korake, da se preteča ustaja v oni deželi zaduši; zajedno je bilo tudi poslano navodilo medzavezau-ški komisiji v Oppeln-u v svrho proklamacije na tamošnje ljudstvo. Zavezniki doslej še niso določili prave plebiscitne meje med Poljsko in Nemčijo v Gornji Šleziji; dalje se je Poljakom obljubilo, da Nemci ne bodo dobili celega zaželjenega ozemlja v Gornji Šleziji. sr. Boka St. 15 y Pitsburghu, Pa. Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da priredi naše društvo plesno veselico y_ korist društvene bagajne. . Veselica se bode vršila dne 23. maja t. L v prostorih Slovenskega Doma na 57ti in Butler cesti. Začetek ob 8. uri zvečer. *,A4UU Sodelovalo bode tudi naše domače pevsko društvo "Prešeren". Da bodo vsi udele-žsnci popolnoma zadovoljni bode za to skrbel za to določeni pripravljalni odbor. Vsi člani društva so pa na-prošeni, da se gotovo« udeleže prihodnje mesečne seje, ki se bode vršila dne 15tega maja, da se pogovorimo glede dela na veselici. Oni cenjeni Člani pa, ki so objubili prispevati kaj potreb nega za veselico, naj to naznanijo društvenemu tajniku, kaj in koliko bodo darovali, da bode odbor vedel, kar bode manj kalo še kupiti in naročiti. Priporočam se vsem cenjenim tukajšnjim društvom, da nas ta dan obiščejo, kar bode-mo tudi mi izkazano naklonjenost povrnili po naši moči. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Vinko Besal, tajnik. 5406 Butler St., PittsburghJPa. Društvo Vit sv. Florijana št. 44 So. Chgo, IU. Vse one člane in članice našega društva uradno opominjam, ki mi še niso prinesli spovednih listkov, ozir. ki še niso izvršili svoje velikonočne dolžnosti, da to v kratkem storijo. Velikonočni čas se bliža svojemu koncu. V slučaju, da kedo te dolžnosti še ni storil, ima sedaj lepo priložnost, ker se vrši v naši fanii cerkvi sv . Jurija sv. misijon od 8. maja do 15. maja; vsled tega se torej ne bo mogel nihče izgovarjati, da ni imel prilike. Dalje opominjam se vse one člane, ki so zaostali z društvenimi asesmenti, da to poravnajo do 25. maja. Veliko članov se izgovarja, d^ ne dela že več mesecev vsled slabih delavskih razmer; na sejo jih pa nikoli ni, da bi članom naznanili in prosili. Pomnite, da so pri društvu Člani gospodar, ne pa tajnik. Ako se bo kateremu kaka krivica zgodila, si bo sam kriv. Tajnik je društveni delavec; on mora delati, kakor mu člani rečejo. — Toliko v pojasnilo onim, ki se samo na tajnika zanašajo. S sobratskim pozdravom John Likovich, tajnik ali pa ne; kdor bi ravnal na- ,obratno, si bo sam priv posledic; to velja tudi glede rednega mesečnega plačila. S sobratskim pozdravom John Wukshinich, tajnik. Društvo sv. Alojzija št. 47 Chgo, m. Želim opomniti vse člane tega društva na sklep letne seje meseca decembra 1920, da se bodo sedaj v poletnem času vrnile redne mesečne seje vsako drugo soboto v mesecu v navadni zborovalni dvorani. To se prične z mesecem niajem in traja do messeca septembra. Prihodnja seja se vrši torej dne 14. maja ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Ta premem-ba sej velja za dobo 5 mesecev. Prosim torej, da naj si sleherni član to zapomni; pa tudi, da bo prišel na sejo dne 14. maja in plačal svoje prispevke. Nadalje Vas želim opomniti zaradi velikonočnih listkov. Kateri jih še niste oddali tajniku prosim, da to storite v kratkem času. Jaz bom poslal poročilo duhovnemu vodji o pravemu času; vsakdo ve svojo dolžnost; jaz ne bom nobenemu še posebej . pisaril. U-.pam, da bo to vsak član vpošteval; prošnje so prestale ja, Društvo sv. Alojzija št. 52 Indpls, Ind. ♦ . s V blagohotno pojasnilo članom, posebno tistim, ki se redno ne vdeležujejo mesečnih sej: Sklenjeno jo bilo na seji dne 3. aprila in ponovno potrjeno aa seji dne 1. maja t. 1., da vsak član našega društva prispeva poleg svojega rednega asesmenta še 5 (pet) centov v posebni sklad, iz katerega se lelijo mili darovi onim, ki prosijo društvo za pomoč v-aii velikanski prekop kanal), la po njem parniki lahko vozijo iz atlantskega morja v pacifiško in na obratno. Za to vožnjo se sedaj rabi samo 6 in pol ur, namesto, da bi parniki pluli več dni okoli južne Amerike. Ta kanal je res mejstrs-to delo in ima več velikanskih železnih zatvornic,ki pridržuje o vodo; vse te zatvornice se obratuje z elekirično silo; ve-ike in močne stene kan v črno oblečena gospa in s podobami. Ko bo delo konča- Ue ž njo pogovarja... no, bo smela vzeti v roke knji- Ko so stopile vse tri na uli-j ,jo... Pa strog je materin glas, co, ji je položila gospa roko na d ukazuje: "Tinica, delaj!" glavo in jo pogledala v oče, Strog je in neizprosen, kot bi Tekoč: J ««1 •Povej mi, deklica, čemu si jokala?" Tinica je bila v zadregi in ni vedela, kaj naj'odgovori. Pa Nana je bila poleg nje in jo osrčevala. In je rekla: "Zato, ker — ker so oče bolni in ker mama jokajo in ker — ker možje pridejo., .'I "In zakaj si prižgala Mariji svečo!" "Ker imam Marijo rada in ker so gospod kateh,et rekli, da goreča sveča pomeni ljubezen ..." 4'Le bodi pridna, deklica, in Marijo rada imej — Marija bo pomagala in Bog bo storil vse tako, da bo prav." In gospa 30 je zopet pogla-dila po laseh in stopila v voz, ki je čakal nanjo. Tinica in Nana sta hiteli domov. Vso pot je hotela izvedeti Tinica, katera gospa je to bila; a Nana se je smehljala in ji zatrjevala, da še sama ne ve, da je mogoče, da se bosta Tinica in pa gospa ae videli v življenju... Mati je še vedno šivala v kuhinji; v sobi pa so govorili oni čudni možje možje, da se je culo ven v kuhinjo. Sveča male Tinice pa je gorela v cerkvi in obsevala mili obraz Device gori v tronu. In če je sedaj pa sedaj odpadla kapljica in kanila na tla, je bilo kot da se je svitla solza odločila od očesa in zdrknila po licu... In Marija se je ozirala s trona dol naravnost na to svečko, kot bi štela solze, ki kapljajo od nje... Saj Marija Devica razume tudi lako govorico, ki je mi ljudje pe-razume-mo... In Mariji Devici je govorila kapljajoča sveča nedolžne Tinice ravno tako, kot bi ji Tinica sama govorila... Polnoči je bilo, ko^e sveča dogorela do konca in z zadnjim utrinkom padla na ka-menita cerkvena tla in ugasnila. V tem času je nesla mati spečo svojo Tinico iz kuhinje v sobo in jo položila na posteljo; nadležni gosti so bili ravnokar odšli. V temi je še odmolila trpeča žena svoje molitve in naposled zaspala tudi ona. II. Drugo jutro po tistem pa je poklicala grof in ja A. svojo strežnico Terezo in ji naročila, da naj gre v delavsko predmestje v hišo to in to, kjer stanuje družina ta in ta: bolni mož, žena šivilja in mala hčerka Tinica. Tja naj gre in se prepriča, kako je v družini ij) naj pride in poroča, kaj je videla. In strežnica Tereza je sla in potrkala na vrata v petem nadstropju. Žena Marija je sedela od šivalnem stroju; mož je ležal v postelji in Tinica je sedela na stolici in pomagala materi. Po sobi je bilo siqer čisto in snažno in v redu, ampak uboštvo je imelo tu svoj dom: to se je videlo na prvi pogled. "Ali tanuje tukaj družina T.?" je vprašala Tereza. "Stanuje," je odgovorila Marija v zadregi. Ta nenavaden obisk jo je spravil v začudenje. Vstala je. Toda kaj vidi? Ani ni ta pol gosposko, pol kmečko opravljena deklica, ki stopa proti njej — ali ni to znanka iz prešnjih let? Moj Bog — seveda! "Tereza!" "Marija! Ti tukaj t In to je t\*oj mož t In to tvoja Tinica!'' To se je čudila Marija, kako da Tereza ve za njene razmere. Tcda kmalu je izvedela, da jo pošilja grofinja A., to je tista gospa, ki je sinoči govorila z malo Tinico. In takoj je veselo upanje šlo preko srca preskušane Marije in vsa vesela je povabila Terezo, naj sede. Tereza in Marija sta bili doma iz ene vasi; sta hodili skupaj v šolo in šli obenei© služit v mesto. Pa deset let jb pre- flLASILO K, g. g. JEDNOTŽ 11. MAJA 1921. »i « M,***' s teklo, kar ste se videli zadnjič. In sedaj to nenadno srečanje v tem tujem mestu! Tereza je stopila k postelji bolnikovi, ki se je čudil tudi sam. Tereza je zapazila takoj, da je ae nedavno moral nekdo kaditi v sobi. In to je iznena-dilo, ker bolnik, ki mu je bolezen ostre črte bila zarisala v obraz, vendar ne kadi... "Nekdo je kadil v sobi—" "Da," je odgovarjaj bolnik v zadregi. "To so moji dobri prijatelji, ki me obiskujejo vsak veaer." "Ampak tega vendar ne smete dopustiti!" je ugovarjala Tereza in začudeno zrla zdaj ha bolnika, zdaj na Marijo. "Ko drugi kade poleg vas, je to pač - toliko, če ne bolj škodljivo za vas, kot bi kadili sami... O ko bi to vedel vaš zdravnik —!" . "Ga nimam," je ugovarjal mož. "Kako to dane T" se je čudila Tereza. Revščina je pač bila vidna v družini. Ampak če ima mož take " prijatelje^\ ki, kadijo poleg njegove bolniške postelje, bi morali ti biti prijatelj vsaj toliko, da bi mu preskrbeli zdravniško pomoč. Marija namignila prijateljici, naj gre v njo. In peljala jo je ven v kuhinjo, kjer sta mogli biti sami. Tu pa ji je padla o-krog vratu in se zjokala ob njej: "Ah, Tereza, ko bi ti vedela! Kako si srečna, ker si sama in povrh še v tako dobri službi. A moje življenje..." In Marija je povedala prijateljici, kar ji je kot mora težko ležalo na srcu: njeno težko ko življenjer ki si ga je bila deloma Sama kriva. t "Ti veš," je pripovedovala, "da mi ni bilo treba hoditi od doma, ker doma nismo bili revni in dela je bilo doma dosti. Toda jaz sem hotela biti nekaj več, kot priprosto kmečko dekle, zato sem z vso silo hotela v mesto. Dokler so živeli, oče, nisem smela, ker so vedno trdili, da imam premalo samostojnosti in značaja ter da bi mi u-tegnilo biti mestno življenje v nevarnost in pogubo. Toda oče so bili stari in so umrli. Mati so se dali pregovoriti in po posredovanju prijateljice sem dobila službo v mestu. Toda, kako sem se varala v svojih nadah! Dela je bila za po dnevi in ponoči čez glavo, hrana pičla, mraz in prepir po hodnikih, godrnjanje in zmerjanje od strani gospodarjev, zaničevanje od strani otrok! Ob nedeljah iii praznikih le malokdaj k sveti maši! Nobenega človeka, ki bi mi bil v resnici dober in prijazen! To je bilo moje življenje v velikem mestu... Ah, kolikokrat sem se spomnila doma in tovarišic in prijateljic iz domače vasi, ki so tedaj kot priprosta dekleta sicer, a od' vseh spoštovana in zavidana mogla delati doma pri stariŠih ali vsaj služiti pri pošteni kmečki rodbini... Pustila bi bila službo in pobegnila domov; pa sram me je bilo, kaj bodo rekli doma! O zakaj sem se bala in zakaj nisem šla! Polagoma sem se odvadila moliti. Slabi zgledi, ki sem jih videla v družini, so vplivali tudi name; verska mlačnost se me je lotila... in le Čudno, da sem se ohranila pošteno do zadnjega — vsaj na zunaj. No in potem me je zasnubil Jože. Delavec je bil, živel je iz rok v usta. Vedela sem, da je tudi v verskem oziru slabo ž njim; zakaj društva, kamor je zahajal, „ in prijatelji, ki je z njimi občeval, niso bili izmed najboljših. Toda na vse to nisem mislla! Samo da me vzame, da postanem samostojna in prosta teh* služb in vsakršne odvisnosti... No, sedaj sem samostojna — a povem ti, Tereza, moja samostojnost je živ pekel... Ko bi ne imela Tinice, nedolžne ia ljubeče, ne vem Ona je kaj bi bilo z menoj, moj angel varih!" "Da, ona je tvoj angel variti!" je pritrdila tudi Terezija ginjena in jo zagotovila, da jo priporoči grofinji ter da grofinja, ki je znana kot velika dobrctnica revnih delavskih ljudi, ne bo pozabila nje in njenih žalostnih razmer... In res ni. Takoj drugi dan je potrkal na vrata bolnikove ani zdravnik grofinje A., ki ga je ona sama poslala poizvedet o stanju bolezni. Zdravnik je bolnika preiskal z vso skrbjo in obljubil, da prevzame njegovo zdravljenje. Bolnik je sicer slab, a ozdravel bo. Za težja dela v tovarni ne bo več, pač pa za lažja. To je bilo mnenje zdravnikovo. Ko je bolni mož čul, da bo ozdravel, so mu Zablestele oči veselja in upanje. V dušo ki se je bila že vdala obupu in brez-čutju, je prišel nov pogum. Poprej je za trdno mislil, da bo v par tednih že pod zemljo; zdaj pa prihaja prepričanje, da bo še živel... živel... Nekaj o-krog srca se mu je topilo. Bilo je kakor hvaležnost, ginje-nost, pobe žnest... Neko lepše življenje kot je bilo dosedanje, mu je migljalo pred očmi. Iz hvaležnosti do te dobre grofinje hoče postati, ako ozdravi, pošten, delaven človek. Svojo ženo in hčerko Tinico hoče ljubiti vse drugače ko doslej, za dom se hoče brigati, slabi družini dati slovo. Koliko lepili sklepov se mu je rodilo v hvaležnem srcu! "Toda jaz Vas hočem ozdraviti le pod pogojem, da ne sprejemate v svojem stanovanju nikakih obiskov. Zlasti kajenje v Vaši bližini strogo prepovem! Vaša pljuča so slaba in bi dalj časa ravnali po mojih navodilih?" Česa bi bolni mož pač ne obljubil, samo da ozdravi! In tako so morali tisti "dobri prijatelji" izostati, radi ali neradi! Tn izdajali so se drug za drugim in prišlo je 11a dan, kakšne namene si imeli njihov^ obiski. "No, ako ne umrje — potem pač ni vredno, da bi še hodili! Mislili smo, da preprečimo do zadnje ure vsak nepotreben duhovski obisk. .Sedaj pa, ako-ozdravi, sedaj tudi nas ni potreba!^ Žena Marija je izvedela njih govorice in jih povedala možu. O11 pa je imel priložnost, da je spoznal svoje "prijatelje" v pravi luči. # # * Sedaj je delavec Jože v petem nadstropju predmestne hiše zdrav# in zadovoljen krščanski človek. Iz prejšnje tovarne je prestopil v drugo, kjer se mu je odkazalo lažje delo. Marija in Tinica pa šivata za grofinjo A., ki plačuje bolje ko drugi in tudi sama večkrat pride in poraša po Ti-nici. Ko mine podnevno delo, tedaj sede maloštevilna druži-nica okrog mize — potem pride še sosedova Nana — in Tinica bere počasi in naglas iz lepe knjige... ,Ni š>umne družbe in ni pijače 11a mizi in ni to-bakovega dima — pa vendar je med štirimi stenami te dru-žinice sreča in zadovoljuost doma. Tinica pa pohiti še večkrat v cerkev pred Marijin oltar in časih zopet daruje in prižge svečo pred njeno podobo — iz hvaležnosti... Beseda božja. (Za "Glasilo K. S. K. Jednote" napisal Ks. Meško.) Čudovita je morala biti moc, s katero je govoril knez apostol sv. Peter tisto prvo binko-štno nedeljo, ker je pridobili kakor beremo na drugem poglavju dejanja apostolskega, s' tisto svojo pridigo materi Cerkvi Gospodovi tako obilno število vernikov, namreč kakih tri tisoč duš. Res, čudovita je bila ta moč, saj je bila moč duha božjega, sv. Duha, ki je bil pravkar prišel v apostole in je govoril po sv. Petru. In meč božja, milost sv. Duha je bila, ki je delovala v srcih poslušalcev, je ta srca preorala in zrahljala kakor preorje kmet njivo, preden vseje v njo svoje seme, in je vsejala v sobe — zdravnik. Bil je to hi- ta srca seme, ki je padlo res najboljša tla in rodilo tako lep no dobra in je zato tudi sad. Da bi vsaj slicno delovala beseda božja, ki jo slišimo po naših cerkvah, ki jo morda beremo v lepi knjigi, tudi v naših srcih. A da bo delovala, kaj nam je potrebno t Potrebno je predvsem, da besedo božjo res slišimo. "Kako bodo verovali, če ne slišijo?" pravi sv. Duh. Milost sv. Duha; se je razlila tisti prvi binkeštni praznik samo na ti ste, ki so bili v Jeruzalemu in so se zbrali pred hišo, na katero je padel sv. Duh in v katere je govoril sv . Peter besede večne resnice. Potrebno je torej, da vestno izpolnujemo drugo cerkveno zapoved: "Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno in pobožno pri sv. masi." Bistven del sv. maše ali službe božje ob .nedeljah in praznikih pa je pri diga, tako da kristjan, ki hoče biti vesten sin, verna hči sv. Cerkve brez posebnega vzroka ob nedeljah in praznikih pri dige ne sme opustiti. Taki posebni vzroki bi bili: bolezen, če je kdo bolan ali ima bolni ka v hišii, ki mu mora streči; ali so v hiši, majhni otroci, na te mora seveda mati paziti; ali je samo ena sv. maša, pa ne morejo vsi zapustiti doma, ampak mora ta oni ostati do ma za varuha; ali je vreme skrajno slabo in res ni mogoče iti, zlasti če je pot zelo daljna. Taki in sliČni vzroki bi nas izgovarjali. Sicer nam pa pove vest, kdaj je vzroka .dovolj, da smemo ostati doVna, kdaj ne. Glas božji je vest, poslušajmo jo. I11 pomislimo, kako daleč in vendar s kako vnemo so hodili poslušat Judje Janeza Krstnika, ko je oznanoval pokoro v pokrajinah ob Jordanu, in pozneje Gospoda. ^Pomislimo, kako daleč morajo verniki hoditi k službi božji še sedaj v nekaterih krajih. V spisih miši jonarjev beremo, da prihajajo izpreobrnjenci cele dneve daleč, pa jim to zaradi Boga in zaradi njihove duše vendar ni predaleč. Pomislimo pa tudi, da nam bo bogato poplačan vsak korak, ki ga naredimo na cerkveni poti, naredimo s pravim namenom in v milosti božji. Čim daljša je pot tem obilnejše naše zasluženje. Čim slabše je vreme, pa se vendar ne ustrašmo, ampak storimo svojo dolžnost, tem večji je nas račun v knjigi življenja, tem lepše bo nekoč naše plačilo.— V življenjespisih starih očetov berjemo o puščavniku, ki je imel celico daleč od vira. Pa se je bil že zelo postaral in je težko hodil tako daleč po vodo* Tedaj je začel sam pri sebi premišljevati in modrovati: "Kaj če bi se preselil bliže vodnjaku, laže bi mi bilo zaradi vode. — Da, tako bom storil; prav blizu studenca se naselim." Ko gre po tem sklepu starim svojim vrčem prvič sPet_čez puščavo proti studencu, zaslišii za seboj poltih glas, ki šteje njegove korake: "E-den, dva, tri... " Ker ni poprej nikogar videl v bližini, se vznemirjen obrne. Nikjer nikogar! "Saj sem se le motil," pomisli starček in stopa dalje. A takoj spet zasliši glas, ki šteje vsak njegov korak. Spet se o-me, pogleda. Nikjer nikogar! "Star sem, slabo slišim, motil sem se," misli sveti mož in stopa dalje. A takoj zasliši spet isti glas. Ves začuden v- praša: "Zarotim te pri Bogu Očetu, Bogu Sinu, Bogu sv. Duh«, da mi poveš, kdo si, ki me vznemirjaš in begaš." — "Tvoj angel varuh, ki .štejem tvoje korake in jih zapisujem v knjigo življenja, da ti bodo v večnosti poplačani." Od tedaj ni mislil puščavnik nikoli več, da se bo naselil bliže studenca, ampak je radosten hodil dolgo pot, ker je vedel, da mu bo Gospod povrnil vsak korak. — Če tako pri povsem vsakdanjem opravilu, kako nam bo naš Gospod poplačal šele vse naše korake v cerkev, ki smo jih storili po njegovi volji, njemu na čast. Drugič je potrebno, da sprejmemo besedo božjo res kot besedo božjo, s spoštovanjem in veliko radostjo, seveda tudi s ponižnostjo in s pravim kesan-jem, kadar graja in biča naše napake. Tudi apostol Peter ni Judov hvalil ni laskal njihovim slabostnim; ampak jim je jasno pokazal njih grehe: "Možje Izraelci, poslušajte te .besede: Jezus Nazarečana, moža, ki ga je Bog potrdil za vas z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je Bog storil nad vami, kalfor sami veste, tega ste ,vzeli in po rokah krivičnikov na križ razpeli in umorili." Sprejmimo voljno besedo božjo nikdar ne godrnjajino če & pridigarju govor kdaj nekoliko dalje raztegne. Koristno, celo potrebno je, <&* ea£ sih pridigar kako misel raz^ prede na širše, kako r^sni^ poudari, kako čednost pokaže poslušalcem v lepši, veličast-nejsi luči, kak greh graja resneje siba in ožigosa odločneje, da se tem bolj pristudi, čednost se poslušalcem tem bolj priljubi, resnica se tefci globlje vtisne v srca, nauk tem ži-veje in tem dalje ostane v spominu. Spomnimo se ob takih prilikah,' kako so poslušale besedo Gospodovo judovske množice, Dneve in dneve so o-stale pri Gospodu. Videle so, da jim gre živež h končuj vedele so, .da ga tu v puščavi ni mogoče dobiti. A toliko-bilo njih navdušenje' za besedo božjo, toliko njih l*repei*enje po zveličani^ naukih, tolika ujih žeja po studencih žive vode, ki so tekli iz ust Gospodovih, da so vztrajale, in j£h je moral Gospod naposled na čudovit način tudi telesno nasititi '— kar je bilo zunanje in vidno plačilo njih volnostj, v-ztrajnosti in ukaželjnosti. In tretjič je potrebno, da Or stane božja beseda res v naših (Dej. ap. 2, 22, 23.) A poslu-1 srcih in obrodi tam sad. Samo šalci? "Ko so to slišali" pravi 'poslušati besedo božjo, naslan-k^-n rioii--mu, „o faii se 0b morda lepih besedah govjomikovih, (potem pa takoj vse pozabiti, kako napao no bi bilo to in kaka škoda za nas. Nikar ne zaprimo uše^, še manj srce, kadar poreče duhovnik koncem pridige Amen. Tedaj prične prazaprav šele nase delovanje. Do tedaj je delal sejavec, zdaj delujmo mi. Premišljujmo resnice, ki smo jih slišali, nk poti domov, v nedeljo popoldne doma, pojoči če morda spati ne moremo, med tednom, pri delu in ob "počitku. Izluščimo iz vsake pridige neko zrno, resnico, ki je nam posebno potrebna. Tako bo beseda božja in milost božja delovala v nas dalje in dalje: "In voda, ki mu jo bom jaz dal, bo postala v njem studenec vode, tekoč v večno življenje" (Jan. 4, 14), pravi sam božji Zveličar. In postala bo tudi nam studenec večnega življenja, če zajemamo, iz nje ves teden. Tako nam bo beseda božja palica in opora v trenutkih malodušnosti, tolažba v trpljenju, moč in varstvo ob uraht skušnjave, klicar, ki nam bo klical: "Ne žali Boga! Ne greši! Ne prodajaj duše!" ve-den opominjevalec, ki nas bo neutrudno povpraševal, ako smo že grešili: "Kje je tvoj Bog, kje je tvoj Bog!" (I*r. 41, 3). Tako bo beseda božja rodila res tak sad v naših sjr-cih, kakor ga je rodila pridiga sv. Petra prvi binkoštni pravnik v srcih poslušalcev v J?r ruzalemu. Tako poslušajmo besedo božjo in s takim duhom ponesimo s seboj iz cerkve in jo hranimo v svojem srcu, kakor tista stara ženica, ki pripoveduje o nji v svojih spisih pobožni Tomaž KempČan. Vprašali so jo doma: "Povejte, mati, kaj pa so pridigali danes t" A prir prosta ženica: '"Kaj vse, ne vem povedati. A to sem si zapomnila, da grešiti ne smem." A baš to je cilj in namen vseh pridig. Kristus Gospod se je boril v svojih pridigah le proti grehu. Proti grehu Se borii jo vsi pridigarji po vsem sve-i tu, ki res oznanjujejo beseda božjo. In če je naš sklep po pri-; digi: "To vem zdaj; grešiti ne, smem več" — dovolj! Treba pa je tudi Boga prositi, dan nam da milost, da moremo ta sklep izvršiti in res storiti, kar smo slišali v pridigi. Zakaj brez mlosti božje bi bile prazne besede pridigarjem prazni nasi aklepi, zakaj ne tisti, ki seje, je kaj, in ne tisti,j ki zaliva, ampak on, ki rast daje, Bog" (I. Kor. 3, 7.) Amen.. knjiga božja dalje —"jih zaboli srce, in poreko Petru in drugim apostolom: "Kaj nam je storiti, možje in bratje t" In peter na to? 'Spokorite se1, jim pravi, "in dajte se krstiti vsak izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje grehov." (Dej. ap. 2, 37. 38.) Delajmo tako tudi mi! Naj nam bo pridiga res beseda božja, ne beseda človeKa, ki ga vidimo pred seboj, ki morda dnevno ž njim občujemc* ki morebiti poznamo kake človeške napake. Zato ne smemo mnogo gledati 11a to, govori li pridigar bolj ali manj lepo, bolj ali manj umetno. To je postranska stvar. Glavno je, da govori besedo božjo, da nam oznanja nauk Gospodov: "Besede moje so duh in življenje" (Jer. 6, 6, 4.) in ne smeš jih ceniti po človeški sodbi", pravi pobožni Tomaž Kempčan (III. 3). Nikar tudi ne mislimo: "Danes je govoril pridigar temu in temu danes je zadel to in ono." Ne! Saj ne govori pridigar posameznim osebam, še manj sme govoriti z namenom, da bi baš to ali ono osebo zadel. Pridigar se bori' le zoper hudo, zoper greh/. Govori besedo božjo najprej sebi potem vsem izročenim mu dušam. Če ima kako pregreho, ki jo mora po volji božji grajati, na sebi je dolžan pred vsem sam, da se je očisti, iznebi se je vara je. Ravno tako so pa dolžni verniki, da si ob in po pridigi izprašujejo vest: "Ali je tudi v mojem srcu ta in ta napaka? Ali grešim s tem in s tem tu di jaz? Ali sem se že dobro s-povedal tega greha? In sem 6e ga potem kaj varoval?. Če ne — zdaj bo treba! Glej bil sem slepec, a danes mi je beseda božja prižgala luč. Glej! šel sem prepadu nasproti, a zdaj se hočem obrniti in vrniti." Če Pa nam res vest ničesar ne o-Čita, vzdihnimo polni hvaležnosti: "Po veliki in neskončni tvoji milosti, Gospod* sem, kar sem. Ker je bilo obrnjeno v me tvoje obličje in ker me je podpirala tvoja roka, in je bila beseda tvoja svetilo moji nogi in stezi moji luč (Ps. 118, 104), sem se mogel obvarovati greha. Zato ne obrni od mene svojega obličja, ne odtegni svoje roke, ne ugasni na moji poti luči svoje besede in ne s-včtila svoje milosti, da ne za-bredem na kriva pota, ne blodim po temi in se ne zgrudim v prepad grehov in hudobij in ne padem v brezdno večnega pogubljenja." mKISmbmb m » ■ * * ~> ^ 7 - *' ' ■ • Rs*"' ■ Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ i * afriških, j Združenih državah Uredništvo in upravništvo: TO04 N. Chicago St Telefon 1048.- JOLIET, ILL. Naročnina: ..................$1.20 ..................$2.00 Za inozemstvo ..........v.................t........ ..................$3.00 OFFICIAL ORGAN of the ClRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA , Maintained by and in the interest of the order. ■"i 1 1 5 ' * ' ' ' Issued every Wednesday. OFFICE: 1004 N. Chicago St Phone: 1048. JOLIET, ILL. •• 1 . . i' , Subscription price: ..............$1.20 .................$2.00 For Foreign Countries...........•..................• r.................$3.00 -- ^ -** O stavbinskih in posojilnih društvih. Prod nekaj^tedni^e je vršita v Cliicagn posebne vrste razstava, koje namene bil ljudstfvo navduševati za zgradbo in lastovanje svojjfi (lastnih) liiš; ta razstava se je vršila vsled prizadevanja Illinoiške stavbuiske lige in se je nazivala "Own Your Own Home" razstava (lastuj svoj lasten dom). Čitali smo, da je neka stavbinska družba povodom to razstave zgradila v enem dnevu povsem moderno urejeno hišo za 1 družino; stroški tega dograjenega poslopja so znašali okrog $4000.00 z zemljiščem vred. Predsednik gorioznačene lige zatrjuje, da je dandanes gradbeni materijal še vedno za 40 odstot. Čez normalno (predvojno) ceno in je upati, da bodo te cene tekom 1. leta padlo. Navzlic še vedno visokim cenam stavbinskega materijala, je svetovati, dn si stranke omislijd lastne hiše in domove, kakor pa da bi brezvestnim gospodarjem plačevale visoko stanarino. Čeravno danes plačaš par sto dolarjev več za novo hišo, bodeš čez 1 leto lahko razliko vrednosti ali cene hiše pokril z razliko pri stanarini. Mnogo udobnosti je na razpolago onim srečnim strankam, ki dandanes lastujejo svoj lasten dom. Prvič: Stanarina (rent) je po velikih mestih dandanes vedno večja ter celo dražja, kot za časa minule vojne. Drugič: Ako imaš svoj lasten dom, si pod svojo streho samo ti gospodar in tvoja družina. Tretjič: Zvišanja stanarine se ti ni treba bati. četrtič: Potrdila o plačani stanarini so tekom leta in let za te brez veljave, le koščeki papirja; med tem ko jo tvoj hišni gospodar tvoj denar lepo v banki naložil. Petič: S par stg dolarji, si že lahko omisliš svoj lasten dom in ga plačuješ s svojo stanarino na obroke. Plačane menjiče (notes) so pa zate velike vrednosti; ko boš plačal zadnjo noto, bo hiša popolnoma tvoja. ' Šestič: Veliko veselje je za družino, če udobno živi pod svojo lastno streho. Sobe lahko držiš vedno zračne, prostora za otroke je dovolj da se igrajo na dvorišču in nihče te ne bo nadlegoval, ali celo sovražil, ako imaš bolj veliko družino. Skopi in brezvestni hišni gorpodarji pa celo strank z družinami (otroci) ne sprejemajo v stanovanja. Sedmič: Najvišja čast za moža, državljana, je, če je hišni posestnik. V tem slučaju igra dotičnik svojstveno in celo vlogo •v občini, se bolj zanima za stvari v svojem okolišču; plačuje direktne davke in se bolj zanima za občinsko upravo. Kdor je torej hišni posestnik postane s tem samostojen in neodvisen gospodar, pa tudi boljši državljan vseh svojih sosedov in občanov. . j Vse to pa zamoreš najprej na najbolj primeren način doseči, ako si previden, varčen in član kakega Stavbinskega, ali posojilnega društva. Bas naša država Illinois se lahko ponaša z največjimm številom takih društev, osobito mesto Chicago. V nobenem drugem mestu cele Amerike ne napreduje ideja o lastnih domih, kot bas v Chicagu. Uradno poročilo nam kaže, da je bilo 1. 1020 v državi Illinois 670 stavbinskih in posojilnih društev z 252,000 člani; v mestu Chicago pa 245 takih društev. Danes imajo ta društva za $128,251,000 posojil pri svojih članih. Slična društva obstojajo v naši deželi že 75 let, ter štejejo okrog 4,000,000 članov. Od svojega obstanka do danes so ta društva posodila svojim članom že nad 2 bilijona dolarjev. Vsako izmed teh društev mora biti pri državnem oddelku inkorporirano. Ko ima enkrat zadostno delnic prodanih, ozir. zadostno glavnico, lahko posluje pod državno kontrolo; izvoli svoje ravnatelje (direktorje) in druge,uradnike izmed članstva. Pravico pri volitvah imajo posamezni člani po vrsti ozir. število vplačanih delnic. Ako si hoče ^kedo zgraditi hišo, mu ni treba prositi poso- - jila v kaki banki, kjer ga težko dobi; posojilo mu da rado stav-binsko in posojil**) društvo, osobito še če je kedo član (delničar) tega društva. .Kako se lahko ustanovi tako driištvo v dr- . zavi Illinois, vam bo rade volje pojasnil državni avditor (Audi-tor of the State of Illinois) v Springfieldu, ali pa stavbinska liga (Building Association League of Illinois). Način vplačevanja in obrestovanja je pri teh društvih različen, a zelo pomenljiv. Ako kupi kak član samo 10 delnic po - bo vplačal torej na mesec $10.00. Po preteku 6 let in 2 mesecev' bo znašala njegova vplačana svota $820.00, narasle obresti pa $180.00 ali $1000 (tisoč) skupaj, kar mu društvo po preteku tega časa v polni svoti izplača. Kdor je pa morda vplačeval po $15.00 na mesec, dobi čez 6 let in 2 meseca $1500; z $20.00 mesečnim vplačilom se dobi pa $2000, ko njegove delnico potečejo čez G let in 2 meseca. Kdor ima pa/denar * • na razpolago odkupi, ozir. odplača prevzete delnice še preje. Ko imaš torej $1500 gotovine na rokah, se že lahko obrneš; r*. kamor in kakor sam hočeš. Lahko že misliš na nakup $6000 vred-< . n t1 hi|e. $1500 daš naplavila $4500 pa vzameš posojila pri svo-.. jem stavbinskem in posojilnem društvu po 6% zamudnih bresti. ; Društvo ti bo dalo 75 odstotkov posojila na skupno vrednost 4 zemljišča (lote) in hiše. Prejetih $1500 lahko sledeče vporabis: $1000 plačaš za loto, ostanek' (5QU) imaš,pa za zavarovalnino selitev, davek, provizijo, prepis lastninskih papirjev in za druge malenkostti; Z gradbo Wše ti pa ostane posojilo $4500. Društvo bo plačalo kontraktorja, loto mor&s'pa sam kupiti. Vzrok, čemu taka društva tako lepo napredujejo, plačujejo in računajo samo 6% zamudnih obresti je ta, ker imajo malo upravnih stroškov; uradniki društva opravljajo službo deloma v prostem času zastonj, ali pa za prav skromno plačo. Tudi s $1000 se da že na ta način lahko hišo postaviti. $700 plačate za loto, $300 za druge male izdatke, od društva si pa izposodite $3000. Za $4000 se že lahko zgradi hišica s 4 sobami in kopališčem. Pri teh društvih je najbolj pomenljivo dejstvo, da ne odplačuješ dol£a samo društvu, ampak gre ta denar neposredno v tvoj žep. Denar n. pr.'katerega bi za rent plačeval tujemu lastniku hiše, plačuješ z delnicami svojemu domačemu posojilnemu društvu. Čez toliko in toliko let bo pa dolg pri društvu plačan in hiša bo postala tvoja lastnina. Rent plačuješ na ta hačfh v mesečnih obrokih društvu, plačuješ ga pa zaeno tudi za dolg, oziroma samemu sebi, kakor gori označeno. V Chicagu poslujejo 3 slovenska stavbinska in posojilna društva: Društvo "Slovenski dom", "Češko-slovansko stavbin-sko društvo in 4 1Stavbinsko društvo Jugoslavija." Baš ta društva so že številnim Slovencem pripomogla, da so dane£v svojih lastnih hišah. Slovenskih hišnih posestnikov je v Chicagu najmanj 100. V prihodnji izdaji "Glasila" bonio obelodanili pravila enega izmed teh društev, da bodo cenj. čitatelji natančno razvideli poslovanje Stavb, in posoj. društva. Smelo trdimo, da so poleg podpornih društev, slična, ali Stavbinska in pojojilna društva največje važnosti za naš delavski r.t an. Ko postaneš delničar takega društva si nehote prisiljen toliko sleherni teden dati na stran, ali $2.50, ali $5, ozir. kolikor moreš. Ko vzameš pri društvu posojilo boš s takim odplačevanjem dolg odplačeval, da še sam ne boš znal kako hitro. Rojake po slovenskih naselbinah, kjer še ni sličnih fjosojil-nih in stavbinskih društev opozarjamo, da se zavzamejo za to prekoristno idejo. Začetek je sicer težaven,'kot pri vsaki stvari; ko imate pa enkrat društvo v tiru, bo vedno naraščalo in uspevalo. g . . . - — Zrno do zrna— pogača. V listu 4 4 Commerce and Finance" smo nedavno Čitali kratek in zanimiv spis, kako se da z delavnimi rokami, previdnostjo in varčevanjem z malim veliko doseči, ali kako so se nekateri bogatini iz malega do t-, milijonov povšpeli. Najbogateljši mož sedanje dobe, John D. Rockefeller jefče ima vsak poklic, bodisi že bil kot deček trgovski vajenec, kasneje pa klerk pri nčki železniški družbi. Olvani ravnatelj znane Penil svlvania železnice je sprva delal kot slabo plačani brzo-jav operator na neki mali postaji. Lastnik in izdajatelj enega izmed največjih dnevnikov v New Yorku je prodajal kot 12 letni deček časnike na nekerfd vogalu; ta poklic je pričel s 3c kapitala; danes pa premore več milijonov. 20 let nazaj je bil neki današnji solastnik znane bančne firme J. P. Morgan & Co. v New Yorku še za časniškega poročevalca z $30 tedenske plače; danes premore več mili joilov. Glavni ravnatelj največje a-meriške zavarovalne družbe (New York Life Insurance Co.) je bil pred leti vaški učitelj; pred tem je pa delal na farmi. Friderik Underwood, predsednik Erie železnice je delal več- let kot železniški zavirač. Predsednik "Fidelity Mu-tul Insurance Co." v Filadelfi-ji, je služil prva leta v trgovini John Wanamakerja za $1 tedensko, ko je raznašal odjemalcem zavitke. Thomas Edison je v svojih mladih letih prodažal cukerč-ke in sadje na potniškem via ku. Nedavno umrli lastnik številnih 5c in 10c prodajaln sirom Amerike — Woolwortli. je bil pred leti nazaj trgovski pomočnik, v neki prodajalni na deželi; po svoji smrti je zapustil svojim sorodnikom nad 30 milijonov premoženja. souri; izobrazil se je s čitan-jem knjig po noči v prostih urah pri slabo brleči lojevi sveči v leseni koči svojega gospodarja. Profesor Mihjael Pupin izumitelj telefona za dolgo razdaljo je ob prihodu v Ameriko delal kot štacunski Tilapec v New Yorku. Iz tega je razvidno, da je Amerika dežela vsoh mogoč-nosti. Priliko do uspeha in sre- farmar, ali bančni klerk; tre ha je samo podjetno delati, zaupati v samega sebe in—šte-diti. UMESTNA POSTAVA V ZAŠČITO PREMOGARSKIH NASELBIN. vV st. 22 "The Forest City News" z dne 5. t. m. čitamo na prvi strani zanimivo vest, da je bila minuli tedeii v zakonodajni zbornici državo Pennsylvania sprejeta znana Koh-ler—Fowlerjeva predloga. O-značeni novi zakonski načrt je za premogarski okraj v Forest City, tako tudi za vse druge kraje Penna. v kj,er se koplje premog, velevažnega pomena in koristna. Borba za uvedbo tega zakona je trajala več let. Kohlerjeva predloga določa sledeče: Premogovnim družbam je prepovedano kopati premog po rovih na tak način, ki bi lahko povzročeval kako škodo vsled udiranja, ali pod-sutja rova pod kakim javnim poslopjem, cesto, železniško progo, privatno hišo, tovarno in pokopališče^!. Dalje je prepovedano kompanijam kopati premog blizu kake vodovodne cevi, tako tudi pod plinovo in električno napravo. Vse premogovne družbe morajo državi predložiti natančne obrise, načrte in zemljevide, kjer se koplje premog. Vsi podstavni stebri v rovih morajo biti s številkami označeni. Župan kakega mesta, ali naselbine ima pravico nadzorovati operacije premogovne družbe. Mestne : in občinske oblasti John Carty, ravnatelj glav- imajo pravico vsled gotovih ne pisarne ameriške telefonske razlogov ustaviti družbam ko-in brzojavne družbe je sprva panjap remoga. delal kot pisarniški pomočnik pri tej družbi v Boston, Mass. za $5 na teden. D. C. Jackling, predsednik največje bakrene korporacije v Ameriki, je sv Dr. šteje 476 članov(ic). 03 dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 21450 Strojin Josip, R. 19, $1000. 18118 Zerjov Joief, R. 23, $1000. 23085 Kočevar Jurij, R. 23, $500. 18574 Planinšek Franc, R. 31, $500. > 5246 Peterlin Štefan, R. 41, $500. 11241 Dornik Franc, R. 46, $1000. Susp. 20. apr. 1921. Dr. šteje 461 članov(ic). Od dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 1541 Jurjevič Nikolaj, R. 54, $1000. Susp. 23. apr. 1921. Dr. šteje 344 članov (ic). Od dr. sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 5942 Kond<1 (lr. Marije &dem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 7769 Jako-vac Barbara, R. 33, $500. Susp. 25. apr. 1921. Dr. šteje'163 članov (ic). • Od dr. sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 23350 Franetič Ivan, R. 47, $250. Susp. 15. apr. 1921. Dr. šteje 105 članov(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 1880 Ferkula Jožef, R. 23, $250. Susp. 5. apr. 1921. Dr. šteje 113 članov(ic). Od dr. sv. Petra n Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 19637 Grčevič Stefan, B, 2$, $1000. 8551 Habič Ivan, R. 46, $1000. 15228 Radočič Marka, R. 46, $1000. 4462 Habič Marija, R. 44, $500. 8835 Radočič Katarina, R. 38, $1000. Susp. 17. apr. 1921. .Dr. šteje 102 članov(ic). Od dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 23323 Mikatovich Josip, R. 23, $1000. 9946 Turk Jernej, R. 48, $1000. Susp. 25. apr. 1921. Dr. šteje 130 članov (ic). Od dr. sv. Alozija št. 95 v Broughton, Pa., 22509 Kozek, Karol, R. 16, $1000. 20555 Kozek Stefan, R. 17, $1000. Susp. 10. apr. 1921. Dr. šteje 65 članov (ic). Od dr. sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, HI., 17812 ^---- Ivan, R. 27, $500. 20537 Jagodnik Franc R. 26, $500. Susp. 31 mar. 1921. Dr. šteje 63 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 3660 Kasun Terezia, R. 44, $1000. Susp. 23. apr. 1921. Dr. šteje 99 članov(ic) Od dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, HI., 5688 Vidmar Kata rina, R. 19 1000. Susp. 20. apr. 1921. Dr. šteje 126 članov (ic) Od dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., 12283 Lavrič Josip R 41, $1000. Susp. 22. apr. 1921. Dr. šteje 52 članov(ic). Od dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 5725 Kozlevčar Marija, R. 19,1000. Susp. 17. apr. 1921. Dr. šteje 60 članov(ic) Od dr. sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., 8007 Lampert Marija, R. 18, $500. Susp. 19. apr. 1921. Dr. šteje 4$ članov(ic) Od dr. sv. Jeronima št. 153 Canonsburg, Pa., 23385 Verhotz Stanko, R. 20, $500. Susp. 27. apr. 1921. Dr. šteje 62 članov(ic) Od dr. sv. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 8389 Hočevar Ana, R. 26, $500 8204 Mihelič Angela, R. 19, $1000. Susp 17. apr. 1921. Dr. šteje 289 članov(ic). Od dr. Marija Pomoč Kristanov št. 165 v West Allis, Wis., 8486 Skrjanc Marija, R. 32, $1000. Susp. 10. apr. 1921. Dr. šteje 31 članov (ic). Suspendovani dlani in članice zopet sprejeti. K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 22998 Gregoraš Ivan, R. 17 $1000. Zopet spr. 3. apr. 1921. Dr. šteje 412 članov(ic). K dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, 111.,, 367 Mesojedec Zofija, R. 30; $500. Zopet spr. 14. apr. 1921. Dr. šteje 141 članov(ic). K dr. sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa., 22348 Kruljac Josip, R. 24, $1000. Zopet spr. 17. apr. 1921. Dr. šteje 151 članov(ic). K dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 3262 Puhek JoBip, R. 40, $1000. Zopet spr. 24. febr. 1921. Dr. šteje 259 članov(ic). K dr. Marije Device št. 33 v Pittsburg, Pa., 19458 Cadonič Marka, R. 20, $1000. Zopet spr. 1*. apr. 1921. Dr. šteje 140 članov (ic). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont., 16556 Sašek Josip, R. 38, $1000. 2052 Lozar Josip, R. 51, $1000. 1397 Lozar Karol ina, R. 40, $500. Zopet spr. 14. apr. 1921. Dr. šteje 43 članov (ic). K dr. Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 2138b Benčina Franc, R. 20, $1000. 16716 Stampohar Konrad, R. 29, $1000. 22929 Maračič Martin, R. 38, $1000. 4710 Stampohar Marija, R. 27, $1000. 9376 Maračič Ana, R. 47, $250. Zopet spr. 18. apr. 1921. Dr. šteje 129 čhtnov(ic). |; K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 8203 Kaps Cecilija, R. 19, $1000. 8036 Kaušek Marija, R. 26, $1000. Zopet spr. 4. apr. 1921. Dr. šteje 289 članov(ic). Prestopili Člani in članioe. Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., k dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 8374 Kocjan Ivan, R. 32, $1000. 5020 Kocjan Marija, R. 25, $1000. Prestopila 6. apr. 1921,1. dr. šteje 259 članov(ic), 2. dr. šteje 99 članov(ic). K dr. Jezus Dobri Pastir, št. 49 v Pittsburg, Pa., 1656 Rebrovič Štefan, R. 55, $1000. 1205 Rebrovič Franca, R, 48, $500. Prestopila 17. apr. 1921. xl. dr. šteje 259 članov, 2. dr. šteje 45 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., k dr. sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., 4372 Ogrin Joliana, R. 25, $1000. Prest. 24. apr. 1921. 1. dr. šteje 182 članov(ic) 2. dr. šteje 103 čla-nov(ic). ' i, : Od dr. Marije Pomagaj iti 78 v Chicago, 111., k dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 2748 Zupan Antonija, R. 31, $1000. Prest. 11. apr. 1921. 1. dr. šteje 190 članov(ic), 2. dr. šteje 126 članov(ic). ' , Od dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., k dr. sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111., 5826 Barborič Neža, R. 25, $1000. Prest. 15. apr. 1921.1. dr. šteje 126 članov(ic) 2. dr. šteje 50 članov(ic). Odstopili člani in članice. Od dr. sv. Družine št. 5 v LaSalle, 111., 349 Banko Amalija, R, 32 $500. Odstop. 24. apr. 1921. Dr. šteje 141 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 8540 Gliha Jožef, R. 33, $1000. 2616 Gliha Franca, 34, $500. Odstop. 10. apr. 1921. Dr. šteje 253 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 3525 Melile Anton, R. 33, $1000. 17120 Hočevar Franc, R. 37, $500. Odstop. 14, apr. 1921. Dr. šteje 143 članov(ic). Od dr. sv. Družine št. 109 v Alliquippa, Pa., 19758 Jere van,%R. 26, $1000. 6054 Jere Ana, R. 27, $500. Odstop. 30. apr. 1921. Dr. šteje 29 članov (ic). Od dr. sv. Rozalije št. 140 v Springfield, 111., 9379 Sedlak Marija R. 39 $1000. Odstop. 25. apr. 1921. Dr. šteje 27 članov (ic). Izločeni člani in članice. Od dr. sv. Jožefa št. 2, v Joliet, 111.; 17262 Rački Matija, R. 32 $1000. Izloč. 23. apr. 1921. Dr. šteje 412 članov(ic). Od dr. sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa., 4524 Sopčič Rozalija, R. 29, $1000. Izloč. 17. apr. 1921. Dr. šteje 45 članov(ic). Zvišala zavarovalnino. , Pri dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 50 40 Zugel Franca, R. 30, z $500 na $1000. Zvišala 19. apr. 1921.. • Znižali zavarovalnino. Pri dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 34 Stonich Jakob, R. 53 z $1000, na $250. Znižal 23. apr. 1921. Pri dr. sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh, Pa., 2682 Samac Barbara, R. 39, z $500 na $250. Znižala 11. apr. 1921. JOSIP ZALAR. gl. tajnik. , >, ■■ i .i FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC APR 1921 ASESMENT 4 21. Plačali na ases, 4-21. 333.40 751.17 252.05 191.53 238.78 762.$ 1 190.02 35.53 152.07 451.64 455.70 95.04 444.27 258.^6 208.90 57.91 119.48 126.53 123.78 17.37 72546 . 573.43 633.58"* 141.63 Centr. ^»mrtnina. Poškodnina bol. podp. 50.00 2,000.00 1,100.00 100.00 33.00 33. 38. 39. i?: t M. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52 53. 54. 55. 56. _____________ 57.........................; *■= 60________________ 61. .................. 62....................... 63. ____________________ 64. ____________________ 65. _______________ 67. _______________ 69. _______________ 71* ........ * ,r, 72. ________________ 73. .______________ 74. __________________ 75. _________________ 77. ______________ 78. ________________ 79/_________________ 80. ____________ 81................... 83. ases. za marc. 83. ______________ 84. ____________ 85. _____________ 86............................ 87. ______________ 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 97........................... 98. ases za ttiarc. 98. ________________ 100. ases za marc 100.______ 103! IZZZZZ 104 .___;___l____ 105 ._________ 108._________ 109 .__________ 110 ._________ 111.________ 112._______ 113 ._________ 114. _____________ 115. ____________ 118._________ 120.' ***"' • "- ' 121. ______________ 122. _______________ 123 ._________ 124_______________ 124. ases za marc 126. ______________ 127 .____________ 128 ._________ 129. 130. 131. 132 .________ 133 .________ 134 ._________ 135 .__________ 136 .________ 139 .___________ 140. ________________ 143_________________ 144. _____________ 145. _____________ 146. ____________ 147. __________________ 148. ______________ 150. _______________ 152. _______________ 153. ases. za marc 153. __________________ 154. _________________ 156. _______________ 157. _____________ 158. __________________ 160___________________ 161. ______________ 209.91 150.51 31.38 18179 149.07 229.57 196.35 363.36 127.02 . 68.69 144.53 93.06 421.16 79.22 222.00 309.21 144.06 207.32 247.23 164.92 164.42 418.36 84.01 158.80 40.43 315.19 141.53 221.96 100.97 54.30 150.69 10.59 216.00 57.34 123.22 114.82 260.39 264.15 121.85 267.13 277.36 56.69 56.69 29.44 79.74 120.22 153.50 72)7 156.-0 36.15 152.< i3 117. 7 210.! 2 76.7 145. i2 53. 14 107.16 100. 4 5.: 3 5.13 87. 9 137.; !5 96J3 82.! 9 164.: 1 62. \7 72. 9 74J 6 160. »9 81. S 55.! 4 152.: 4 35.19 58.93 200. tO 52.24 62. f 5 «6 &! 30.03 153.d0 70.d8 22.11 7.43 287.49 133.47 46.39 54. 146.37 105.54 47.92 41.95 35.98 148.91 52.*5 120.26 j 63.63 59.82 94.64 95.39 73.00 72.12 25.35 105.33 59.04 26.02 so.ii 34.45 376.33 238.16 93.89' 36.54 56.08 9.81 51.27 57.00 48.00 1,000.00 50.00 500.00 275.00 Preostanek 1. aprila 1921------- Prejemki tekom meseca aprila 1921. Prejeli od društev ______________________________________$21,278.67 Obresti..........................------------------------------------------ 1,657.11 Najemnina 15.00 $ 22,990.78 Izplačali: Posmrtnkie ___________________________________________ Poškodnine _________________________—............ Centr. boln podpore --------------------- Upravni stroški----------------------------------- Preostanek 30. aprila 1921 --------- Joliet, 111. 6. maja 1921. .„.$10,565:00 750.00 ...„ 1,304.00 2,689.06 $ 15,308.06 JOSIP ZALAR, gl tajnik. Listnica uredništva. Uredništvu "Edinosti" Chicago, 111.:— • Vaša, v št. 33 z dne 29. apri-a t. 1. priobčena trditev, da je bil naš uredniški članek v'št. 7 naperjen proti Mr. Frank Sakserju ni resnična. Le pre-čitajte stvar še enkrat, če je sploh kje ime Mr. Sakserja o-menjeno? Med lastnikom in u-rednikom lista je velika razli* ka, .KatiianafiiVf Mi nimamo ničesar proti Slovenski tiskovni družbi y New Yorku, tem najmanj pa še proti lastniku, ozir, izdajatelju "G. N." zaslužnemu veljaku Mr. Sakserju; oni člariek smo napisali v obrambo Mon-signor Buha, ker se je njegovo ime nahajalo v kolonah Petra Zgage. Stvar je bila napisana izključno za Petra Zgago, ozir. za uslužbenca "G. »e Ipa za gospodarja. ^ t- »Up ' , tudi v tem mestu, in odločna volja d' mačinov Hrvatov bo hptelska so v Ljubljani: Ana .Solkanu je prosil hitro svoje- >vat, postrežnica, 76 let. — ttija Černac, hiralec, 53 let. Terezija Macuh,'kočar jeva hjfci, 26 let — Štefanija Jančič, žena žel. delavca, 30 let.—Jernej Xrebar, zasebnik, 87 let. — Jcsip Koprivec, ključavničar, 25 let. — Marijana 2nidarsič, obč. uboga, 73 let. — Bruno Sot, kavarnar, vajenec, 16 let. — fran Gabriel, dež. cestar. 65 let. — Neža Gorjanc, kuharica, 80 let. — Peter Mulej, hiralec, 43 let. — Marjan Juvan-kr, rojenec, 4 mesece. — Marija Benčina, hiralka, 37 let. — Emilija Simonetti, posestnica. zlatarjeva vdova, 67 let.—Fran Oblak, posestnik^ 54 let.—Ot-mar Thaler, posestnikov sin, 16 let. — Alojzij Kruh, reje-nec, 20 mesecev. — Marija Zupančič, žena žel. nadpredmi-kača, 44 let. — Marija Cvira, natakarica, 22 let.—Maksq Klemcnčič, dijak, 15 let. Umrla je 9. aprila popoldne V Ljubljani gospa Ana Rozman, vdova nadučitelja Ign. Rozmana, v starosti 61 let. Sveti naj ji večna luč! , Samomor in težka telesna po ikodba. Dne 8. aprila 1.1. se je izvršila na Karlovski cesti st 6. v Ljubljani žalostna tragedija. Pri F. je stanovala 20 letna uradnica čekovnega urada Frančiška Ivančič, doma is Postojne, katera je imela žt več časa znanje z narednikom 4. telegrafične čete 4. armijsk* oblasti v Zagrebu Ivanoir Kliba. Dne 5. aprila se je pri peljal Kliba brez dovoljenje svojega poveljnika iz Zagrebr v Ljubljano. Prišel je ob po 9. uri zvečer k oknu Ivančiče ve, ko je bil pri njej na pose-tih lesni trgovec Giuliani z Rakeka, katerega je dekle skrilo na hodniku, ko je Klibe potrkal na okno. V četrtek 7 aprila okoli 8. ure zvečer jf prišel Kliba zopet k Ivančiče vi in je prinesel seboj 1 lite? vina. Klika in Ivančičeva stf bila v kuhinji, v kateri sta s< nekaj prerekala. Gospa Marijr F. je slišala Ivančičevo, da jc rekla Klibi, da ga nima ve' rada. Ob pol 1. uri ponoči y slišala gospa F. ko je hotelf pogledati v kuhinjo, strel ir Ivančičeva je priša omahoval v sobo. Precej na to je poči drugi strel. Gospa F. je videla da se je zgrudil Kliba na pra gu. Rešilna postaja je odpelja la Ivančičevo v dežel, bolniani co, kjer so je zdravniško preiskali in obvezali. Krogija jc je zadela na desni strani ir je prišla na hrbtu ven. Na lic© mesta je prihitel polcijsk: zdravnik g. dr. Andrej Lisjak kateri je ugotovil, da je 9mm projektil iz samokresa predr1 Klibi desno sence in da je pri šel na levi strani glave ven Smrt je nastopila takoj. Ko manda mesta Ljubljane je za povedala samomorilca prepeljati v mrtvašnico. Obsodba. — V Bitežu pr Grgarju so lansko leto vojak*' ob neki priliki ustrelili kmeta za kar so bili sedaj kaznovan' na ta način, da bodo prestali kazen par let le, če še,- kda kaj takega store. Če kdo naših Jjudi naredi kak malekosten prestopek, zanj seveda ni tega pridržka in mora obsedeti celo vrsto mesecev ali let. Poznamo vec .takih slučajev, ki so res značilni v tem oziru. Ima tudi pravica dva obraza, enega za nas, enega za druge. Grozna nesreča v Št. Mavra pri Gorici. Dne 19. marca ob pol 3 popoldne je začelo goreti za gozdovi g. Fonzaria. Gorela je stelja in grmovje, ogenj se je raztezal hitreje in , hitreje v precejšnji obširnosti. Valentin Bensa, ki je delal na postaji v ga načelnika, da mu dovoli, da gre gasit požar, da si obvaruje kopo sena. Gasilo jih je veČ, mej tem se je razpočila mina ali granata, se ne ve, kosci so zadeli reveža in ga močno raz-mesarili. 2ivel je še par minut; umrl je v rokah svoje soproge. Zapustil je njo in dva otroka, ki sta ostala veliki siroti. Mrtev novorojenček najden. Dimnikarski mojster Franc Sedna in njegov dninar Janez Ribič iz Tržiča sta našla pri hiši 128 v greznici, iz katere sta pospravljala fekalite, mrt-ro truplo novorojene deklice. Neusmiljena mati, ki je vrgla dete v greznico, ni znana. Grozen umor. V nedeljo 3. \prila okoli 3. popoldne se je Uigral pred Kriško vasjo pri Višnji gori tragičen prizor. Občine Kriška vas gerent, posestnik jJanez Zupančič iz Za-rtač je^lovsko puško ustrelil '5 letnega posestnika Janeza ^ajca iz Kriške vasi. Zaje, za-'et naravnost v srce, se je ta-roj zgrudil mrtev na tla. Tragični slučaj ima veČ ali manj ^zadje v obinskopolitičnih razmerah. Župančič je bil zelo ča-ttihlepen. Občinski zaupniki 'o imeli te dni zborovanje gle-'e sestave kandidatne liste. Ter Zaupančiča niso postavili a listo, ga je zelo peklo. V netijo popoldne je doma vzel uško in se kratko poslovil od 3ne in očeta:44Nekaj bora na-xiil, potem pa grem v zapor.'' > svojim sosedom je odšel roti Krški vasi. Tu je začel treljaii in je. ustrelil eno ko-oš, ki je bila na njegovi nji-i. Sedem kmetov iz Kriške asi je prišlo do njega in ga varilo pred streljanjem. Zu-ančič je v jezi nameril puško u zadel Zajca. Po groznem ci-n je Zupančič zbežal v gozd n od tam k sodišču v Višnjo oro, kjer se je. sam javil. Nasilstva. V St. Tomažu pri Celovcu je na Velikonoč na-adlo sedem najetih nemšku-arskih barab slovenskega inta Toma Vasteja in' njego ega brata s kamenjem. Naj-rej so padli po prvem, ki je omaj ušel. Nato so padli po iegovem bratu, ga vrgli na tla :n ga bili s kamenjem. Popolne so napadli Andreja Štur-ia, kar je videl neki Dunajski je bil slučajno navzoč. >rožništvo se vsled danega avodila oblasti za take napa 'e prav nič ne zmeni, nasprot o, soglaša ž njim. Tako je o-ožnik Schweiger dejal Petru rasteju, ki je zadevo naznanil n prosil orožništvo za posre-Wan je, da dobi nazaj klo uk, ki ga je moral pustiti na egu: Pua, pazi se, te bodo ae bili. Vprašamo ponovno, je-li **ka uprava zmožna napraviti , *ed? Kovani drobiž po 25 para ;*li eno krono se sedaj ne bo 7al v promet, ker je faktična -rednost kovin, iz katerih je tavljen, večja, kakor nominal a vrednost, vsed česar bi ta Irobiž kmalu izginil iz prome-a. Radi tega je finančno mini trstvo naročilo v Zagrebu tisk papirnatega drobiža po 25 pa , a, kovani drobiž so bo dal v promet šele, ko padejo cene ko-"inam v taki meri, da odpade zgoraj omenjena nevarnost. Bforako kopališče Ba&ka. °rihodnje dni se lepi otok Krk znebi nadleženega Italijana. Otok preide v last naše države in z njim tudi mnoga pred vojno zelo priljubljena morska kopališča ob obrežju tega otoka. Najbolj zaslovel pa je med Slovenci zaliv baščanski s svojim lepo urejenim, odraslim in otrokom lahko, pristopnim kopališčem v Baski novi. Sicer in druga podjetja tako začasno, da se bo s 15. majem lahko otvorila kopalna sezona. Hotel "Velebit" in druga domača enaka podjetja kakor tudi češki in poljski hoteli se prenavljajo in pripravljajo za dostojen sprejem gostov, ki si jih posebno žele in naših slovenskih krajev. Cene bodo kajpa-le drugačne, kot so bile pred vojno, a "nikakor ne pretirane. Kolikor se mora sedaj presoditi, bo veljala popolna oskrba s stanovanjem okolu 100 do 120 kron na dan, kakršnih cen pač ne bo mogoče dobiti v drugih morskih kopališčih. Kdor torej ne ljubi velike elegance, a se hoče pošteno okrepiti v mirnem morskem kopališču, naj pohiti letos med nas Baščane, ne bo mu žal. Koroški Nemci zažigajo slovenske domove. Neznosno postaja nemško suženjstvo in občudovanja vredna je potrpežljivost naših bratov Korošcev. Ker ne morejo zaupniki Hei-matsdiensta spraviti Slovence raz grudo ne z lepa ne s silo, nastopajo naravnost kar z ognjem in mečem. * Zp kresove porabljajo posestva zavednih koroških rojakov. In tak kres smo 3. aprila ob polnoči videli zopet goreti in plamteti na posestvu zavednega posestnika in bivšega predsednika krajevnega odbora za Tin je, g. Pavla Miglarja. Nenasitni nemški zmaj se ni zadovoljil, da je temu narodnemu mučeniku brez božna roka vpepelila njegovo lastno posestvo pri Kropivni-kn dne 15. avgusta 1920. Nem- čurska brezvestnost se ni zadovoljila z dejanskimi napadi na g. Miglarja. Ker pa ima tudi žena lastno posestvo pri Jakobu v Brankovci, se je uboga in preganjena družina zatekla v Jakobovo poslopje in tam trpela revščino, ker je požar 15.av gusta 1920 vse žito in vso krmo, ki je bila spravljena pri Ko-privniku, uničil. Zidanje pogorišča mu je bilo seveda nemogoče. Da pa Heimatsdienst prepreči njegovo bivanje na Koroškem in tako u'nici celo družino, je šel še dalje. Podku-ljena roka je zapalila temu trpinu še drugo posestvo pri Jakobu v Brankovci. Ko je bila cela družina pri najboljšem u-panaju, je zaplamtelo v precej starem lesenem pohištvu in o-koli 24. ure je bila razsvetljena vsa okolica. V vsej naglici si je komaj družina rešila življe nje. Ker je posestvo na osamljenem kraju, ni bilo računati na pomoč. Živino so vso ožgano deloma rešili. Požar je u ničil posestvo do tal. Nova slika nemške kulture! * Heimatsdienst je zopet dal pečat nemški zvestobi in opravičen je rek; Gei manica fides, nulla fides. Bo li Jugoslavija te pri zore koroške tragedije mirno-dušno* gledala? Ali se bo sploh zmenila za zunanji ugled t Ali tega ne bo izrabila sedaj, ko se ima ovreči ali potrditi goljufivi koroški plebiscit? Srbija, kje je tvoj nekdanji ponos? Se bo li naša država bala Nemške Avstrije, ki životari od danes na na jutri? Kaj bi fekla enten-ta, če bi kaj podobnega zakrivili; mi takoj bi bila na velikem zvonu obešena jugoslovanska kultura. Nemcem je seveda vse dovoljeno, ker mi vse to trpimo. Nepostavnosti v Julijski Benečiji. Zadnjič smo poročali, da io postojinski civilni komisar zavrnil reklamacije iz Ilirske Bistrice in Trnovega, ker so bi-'e vložene v slovenskem jeziku. Z isto utemeljitvijo je koprski komisariat zavrnil 280 reklamacij občine Sv. Antona pri Dekanijahj, tako da bi volilo za parlament v tej veliki občini, ki šteje 330 volilcev, le 50 ljudi! vam je že znano, da vsaka oseba tako-"pos", ali potni list, ako namerava potovati v staro domovino. Ker pa je jugoslovanska v-lada izdala naredbo da konzuli v Ameriki ne smejo izdajati pasov dokler niso prošnje za pos odobrene tudi od vlade v Jugoslaviji. Zaradi tega vam naznanjamo, da, ako mislite v tem letu, ali še le prihodnje leto potovati v staro domovino, se morate že zdaj s posom preskrbeti, ker tudi sedaj izdani posi bodo za vedno veljavni; torej vam ne bo treba Šele tedaj skrbeti za pos, ko boste že ne pot pripravljeni. Veliko ljudi pride v naš n-rad, ki bi že v par tednih radi potovali v staro domovino, toda jim ni mogoče, ker ne morejo posa dobiti; to se lahko tudi vam pripeti, vsled česar je najbolje, da 8e že sedaj preskrbite s posom. Oglasite se pri nas. Mi vam bomo vašo prošnjo uredili in naprej poslali, da boste imel} za potovanje pravice pripravljene, ko se pošlje prošnjo S. H. S. konzulatu, je treba izpolniti dve forme (tiskovine), katere imamo mi v svojem uradu na razpolago; poleg tega je treba prošnji priložiti dve male, zadnje fotografije potni ka; dalje se mora prošnji priložiti kako uradno listino v dokaz, da" je dotičnik podanik Jugoslavije; za to zadostuje stari potni list (pos) ali krst-, ni list, ali domovinski list, delavska, ali vojaška knjižica, ali prvi amerikanski papir, ali zaprisežena izjava od svojega društva, ali pa pismo iz stare domovine od svojih najbližjih sorodnikov. Prošnji je treba priložiti pristojbino za pos znesku $3.40 in vse skupaj poslati S. H. S. konzulatu v dotičnem okraju. Oglasite se v našem uradu in vam bomo prošnjo uredili za primerno in nizko ceno. Z velespoštovanjem ANTON NEMANICH & SIN. 1000 N. Chicago St. Joliet, HI. Oficijelno priznani zastopniki parobrodnih družb: "Cu-fnard S. S. Line," Cosulich S. S. Lhlfe;" "United States Mail S. S. Co. "Canadian Pacific S. S. Co.'< Pošiljamo denar na vse kraje sveta po najnižjem dnevnem kurzu. (Adv^rtis.) Kaj nam mar? Nek znani trgovski izvedenec je napisal sledeči stavek: "Pri trgatvi časa se morajo vsi možje — kojih, trgovske metode škodujejo drugim— kloniti postavi odškodnine in vzeti grenko za slailko. Ta postava* ne dela nobene izjeme." To je čista resnica! Nam jq bila vedno znana in zaradi tega smo se vedno porogljivo sme-iali rekoč: "Kaj nam mart Kaj nas brigat" ko se je tekom zadnjih 30 let tu in tam pojavilo kako "Crown" in "Diamond" grenko vino z velikim hvalisanjem in šundrom. prepričani smo bili da bode "krona" padla, da bo "de-raant" postal ničvreden. Naš izdelek Trinerjevo grenko vino bo kmalu obhajal 31 letnico obstanka; takih spominskih rojstnih dni bomo nemoteno, še več dočakali. Javnost pozna vrednost in zasluge naŠe-o-a izdelka. Trinerjevo grenko vino je ono pravo zdravilo, ka-Wo vi potrebuiete ^če hočete Očistiti iz črevesja vse slabe, strupene snovi, da bo isto normalno delovalo. To vino lahko kupite po vseh lekarnah in pri nrodajalcih zdravil. — Joseph Triner Companv, 133&—45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. ' (Advert.) Dobra farma v Illinoisu ali Iowi stane od $200 do $600 aker, povprečen pridelek za farme v Illinoim » Iowi pa je komaj $39.00 na aker. Farmarji v okolici Pfnetowna, N. C., pa pridelajo povprečno od $200 do $1,000 na aker. In ta dejstva ao napotila illi-noiške farmarje, da kupujejo naia zemljišča, katerih cena je sediaj še tako nhtka, da je pristopna vsakemu delavcu. Naša zemljišča leže v lepi ravnini, zraven potov, železniikih postaj in us-pevajočih mest, v kr*ju kjer je klima izvrstna, kjer ni viharjev in ciklonov, kjer mraz ne uniči zgodnjih pomladanskih nasadov in kjer imate najmanj 240.dnij v letu brez mrazu. Pitna voda je izvrstna jp aeprekosljiva. Poleti ni hude vročina in tudi zime ni/ Prst je črna kot tinta in na njej uspevajo vsi pridelki zmernega pasa, kakor tudi vse vrste sadja in vinsfce trte. Za našo naselbino je doloženh 160 parcel po 40 akrov. Vsaki familiji je dovolj 40 akrov, kjer je mogoče toliko pridelati v dolarjih in centih aH pa še več kot pa je mogoče na 160 akrov veliki farmi v Illinoisu ali pa kje drugje Mnogo rojakov je že kupilo farme tukaj. Za -nadaljna pojasnila pičite na A. H. Skubic & Co. Pine town, N. 0. razlika. Zastave, bandere, regalije in zlate snake za društva ter člane K. S- K. J, izdeluje 1BMTT. BAOHMAN 2107 8. Hamlin Aye. Chicago, HL Izplačilo v kronah, dinarjih in do. larjih v gotovem danarju v Jugoslaviji. Pišite po cenik za pošiljanje denarja. SIFKXRTE ZA VSE ČRTE. Emil Ki is bankir. 133 Second Ave. New York, N. Y. NAŠIM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PRIJA TELJEM. Varčevanje denarja je nabada, katere se človek tako lahko oprime, kakor trošenja in zapravljivosti. Prihranite si vsaj nekaj sleherni meseo, naložite ta denar v našo banko in privadli se boste temu z veliko zadovoljnostjo namesto da bi težko prisluženi denar potrat no zapravljali. The First National banka v Chisholmu, Minn, je posebno prikladna banka za Vas. Njena glavnica in prebitek znašata $165,000.00; mjeno etapno premoženje znaša $1,860,000.00 to Vam daje povsem zadostno jamčevino ali sigurnost,. Vaš denar je pri nas varno naložen; istega lahko dvignete vsak čas, kadar hočete. Mi plačujemo tri (3) odstotke obresti, kar vam je kot povračilo za Vaše varčevanje POZOR! Slovanci in Hrvati v Chlaholm, Minn.,'in okolici. Kadfer želite uložitt denar na hranilno ulogo ali Čekovni promet, zavarovati vale poslopje ali poslati, denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chitholm, Minn. Frank Gotrfe, Slovente, je blagajnik, banke n vso valo trgovino lahko odpravit* v mate-'rinem jezika. "Točnost", "Varnost" in "Postrežba" je na3a geslo. Najbolj zanimivo je pa sledeče dejstvo: — Ako zahtevate kak nasvet in pojasnilo, mi vam damo isto dragevolje, ker imamo veliko skušnjo. Ako torej r£čete kake pomoči, obrnite se jamo na nas in mi Vam bomo šli z veseljem na roke. Vaš domačin in rojak Jakob Osbolt je pri nas uslužben kot uradnik. 2 njim se lahko pogo-voi i te v vašem materinskem ipziku obrnite se torej na nje-*a! FIRST NATIONAL BANK Ohisholm, IfhuL KERNOV Angieško:slovenski Vam je potreben pri učelnju angleščine. Slovenska mladina ga lahko rabi pri učenju slovenščine. Cena mu je $5. Vsaka hiša bi morala imeti en izvod. DR. F. J. KEEN 6202 St. Ottir Aye. Cleveland, O. S^verova zdravila vidrruiejo zdravje v družinah. Ozdravite svoje živce. Kadar počutita, da ata utrujeni, zlo-voljni, nervozni, ako ta lahko razjezita, ako raa rznamirja ftum in ropot, namorata atoriti boljaga, kakor ča vzamete SEVERAL NERV0T0N | (Severov Nervoton) pravilno zdravilo in tonika. Namenjen je za take elučaje. Umiri ter ublaži Srca, povzroči »panje, Id osvežuj« in pojača val živčni eietem. Cena $1.25. Dobite ga pri vaJem lekarju. Vpra-Severofi iajte drugega. rega. N« Jemljite W. F SEVERA CO, -CEDAlt RAPIDS. IOWA 50,000 akrov Lac Court Oreilles Indian Reservation na prodaj, v Ponujamo na prodaj za na-»eljenje to zemljo, ki jo poraščena z najlepšim lesovjem ter ima krasne doline Chippewa v šolnini Sawyer County, Wis consin. To je prvikrat, da Be ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v najlepšem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: OOUKT OREILLES LAND OO. Hayward, Wit. PRISELJEVANJE V AMERIKO UTEGNE BITI PREPOVEDANO. Kdor,hoče dobiti svojcev Ameriko, naj si 4a hitro pri meni narediti« potrebne listine, tako da oseba v starem kraj p dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za efoČaj neuspelosti ali zar kasnelpsti prošenj povrnem er Boga, cerkev. Vprašal, sem: AH to* kaj pomaga delavskemu šta-1 im? Odgovoril je: Gospod, tV 1-fadje gledajo "na svoj žep, ne za dejavski stan? če bi jiin,bir lo za delavski štaa,' bi pustiU pri miru Boga',Mater bdajo, in bi nas delavce poučevali,kaj je za nas najbolje. Učijo neke vrste socializem, ali v socializem vtikati. Boga in verske stvari, se mi zdi neumno. Jaz mislim — tako je rekel ta možak —ti —ljudje sami no vedo, kaj je socializem; s tem, ko podirajo vero, meni še ni nič pomaga-no. Pohvalil sem ga kot razumnega moža in '— poslovila sva se! , j. * ' P . Prva napaka socializma je: Iz. človeka hočejo napraviti žival. Vsak delavec ve, da ima očeta m mater in da človek ni: ma samo želodec, ampak tudi dušo, srce. Če je človek sit, zato še ni sreča. Milijonarji se streljajo; 4&»jo >všdga vizobi-lici, a niso srečni.. ^ Želodec ni vse, denar m vse,, lepota ni \m; »odri - SataKoa^-jct imel kar mu je srce poželelo, a ni bii srečen. Prva in zadnja tolažba za človeka Je Bog, od haterega je bil ustvarjen. Siroto tolažimo z Bogom, da moli: <)& naš, kateri si v nebesih! VdOvO tolažimo ž Bogom, da moli: Oče naš, kateri si v nebesih! Ko človeku umrejo of-e in mati, edina tolažba mu ostane: da vidimo se nad zvezdami! Socializem še to tolažbo krade ljudem!... Zato socializem ni prijatelj delavskega stanu. Kadar bodo socialisti pustili vero pri miru iii kadar bodo začeli reševati delavsko v-prašan je* dela in kruha," bodo imeli Več prijateljev nego danes. Danes pa ze hayadeu delavec pravi: "Jaz sem delavec, a takozvani prijatelji delavcev, ki mešajo vero v delavsko vprašanje, ti niso moji prijatelji.'9. 2.).Socialisti ne rušijo samo vere, rušijo tudi družno. Socialisti v Rusiji so -ponižali ženo in mater. Socialisti lio^ejo ukrasti detetu mater, ki doji, in pravijo: dete'je državna last. Mi hamo dojili in ueili in vzgojili dete, mi, država, in nd ti: mati! ** Se krava joka t^liekoiui Spominjam se našo sivke! .Vozila je kakor konj. Jernej moj brat — je upregel in pelr jala sva se na polje po deteljo. Dobila je telička in vsi smo ga radi iineli.Nekega -due -je prišel mesar in "zglihali" so ža te lička. Nerado je šib tele od krave, po klancu doli ga. je v? lekel ta brezčutni mesar ip ga je tepeL Na bregu smo staji in jokali za teličkom. Oče so jokali cd veselja, ker so ga dobro prodali, dobili so zanj dvajset goldinarjev, materi je bilo hu do, jaz pa sploh nisem moge razumeti, zakaj ga moramo izgubiti. Vem jMk dpbrO, da ^rata v.hfeVu ^-^Sffll^rta- in sivka —'mati je7 jokala-in mu Žival ljubi mlade, žival joka. Socializem pa ubija to materinsko cuvstvo v človeku in pravi: dete je državna last. Država bo dojila in vzgojila dete po nasib postavah. Imeli bomo do-jilnice in vzgojilnice — vse bomo preskrbeli! Ti pa, mati, trpi, , rodi — dete je naše, last države. Mi se ne brigamo, kdo je oče deteta, nam ni mar —ali je dete zakonsko ali nezakonsko, mi —država —ga vzamemo kot državno last... Sivka je jbkala za teličkom — ]5a"bi mati ne?-- Ker socializem ne spoštuje žene in matere, ker socializem danes v Rusiji tepta mater in ji krade otroke z materinih prsij, zato socializem ni ne pravi učitelj in ne prijatelj delavskega stanu. Mi verujemo v to: Oče in mati sta prva, ocetij in mate-, ri pomaga občina ali država; dolžnost in pravica skrbeti za moje življenje in za mojo vzgo-4 jo pripada mojim starišem. Oče So oče, mati so mati) država je za me druga pomoč — mačeha. 3.) Socializem je zoper privatno lastnino. ■ - . ^ Po n&ukih socializma, vrt ki sem ga jaz nasadil ni moj, ampak last države; polje, ki sem ga jaz obdeloval ni moje, ampak last države; država — bog. socialistov — določi, ali je to, kar sem jaz z glavo ali roko zaslužil, njoje ali ne! Država naj to določit Ce sem jaz v potu svojega obraza oral in sejal — čigava bo pšenica? Ali bo to last države ali moja last ? Kjer je trud in delo, tam mora biti tudi pravica do tefca, za kar sem se trudil in delal. Ženska, ki je usadila rožo na vrtu in ki vsako jutro pogleda skozi okno, kako roža raste, ki gre in ji zaliva, če je ki jo v, mrzlem vremenu prenese na toplo, da ne umre—rali ui to njena last? . sem jaz priden delavec in j krvavimi žulji prihranim to-iko, da kupim svoj dom: hišo in vrtiček, da se otroci lahko, igrajo v njem in da mi zraste na njem zelenjava — ali more )iti kje taka postava, ki bi mogla reči: Ta hiša, ta vrt ni tvoj — ampak moj ? Pa so take postave v katekizmu socializma: to ni tvoje, ampak moje— jaz sem tvoj gospodar, jaz-dr-/ava! Ti meni izroči vse! Trije greb/i Socializma so: 1.) Socializem podira vero; 2.) * Socializem podira dom, familijo, ker ne pripozna, da je žena stvar božja; 3»> Socializem podira privatno lastnino. Kristus: in socializem. Socialisti uporabljajo tudi nauke Kristusove o ljubezni 4o bližnjega in pravijo, da je Kristus učil socializem. Prijatelj moj, kadar boš ti slišal to, ddgovori takole: ; Kar je tvoje, to bo moje, To zhateva socialist! s Kar je moje, naj bo tvoje, To veleva — Jezus Krist! I >• • -- . ŠAMPANJEC 12 REGRATO* 1 VIH ROŽ. J (Sestavil L 6. Chicago, IU.) i Zberi fjkupaj 1 galono re-gratovega ovtfda *(roS J; pritoki temu 3 galone vode; vse škupaj.pusti kuhati, da zavre; ta tekočina pa ne sme vreti več kot 1 minuto. . Potem pusti stati to zmes 24 ur, nakar jo precedi in prideni zraven 8 funfpv cukra, Poleg tega še z-riBaJ zraven rumeno kožo 6 limon; pusti da zavre ne več kot -0 minut nakar naj se o-hladi da bo znašala temperatura SO stopinj Fahreinheita. Nato izžemi istih 6 limon sok istify prelij v regratovo vino; poleg tega še vzemi 2 suite starega kruha, prideni 1 uijp^,vkYŠ$a ■ (jpre^erma)-iu pusti /da z . vinom v posodi ~ * ' ■••»3 aH* .t. issaag i od 4-~e dni, kakor kota ali vreme. Potem tek no dobro precedi in pretoči v sodček. Sod&ka pa ne smeš za- V... . -i rft vil icpd priilKa, ua ®1 V VIUIUU umu mašiti poprej, da ne preneha prisluiite kaj postranskega denarja tekočina vreti. To vino lahko deneš zatem v steklenice in ga držiš celo leto čo tudi na gorkem — se ne bo pokvarilo. To vino bo izborno kot šampanjec in tudi zdravilno. Za poskušajo se lahko naredi samo 1 galono tega zdravilnega vina; glavna stvar pri tem je, da se ga naj ne pusti predolgo vreti, ker ima v tem slučaju preveč zoprni okus po rožah čeprav je zadosti sladkorja v njem. . Po gornjem rcceptu delam jaz to zdravilno vino že vec let in je vednd izborno. Neverjetno a resnično je, da je v Ameriki 9 milijonov anal-fabetov, ljudij, ki ne znajo citati ne pisati. Izmed teh jih je v Ameriki rojenih 5 milijonov. [OČETE LI DENARJA P< Ženske in deklice, tu te vam nudi lepa prilika, da si v prostih urah tem, da izdelujete raznolične stvari is malih krogljic,f n. pr. priveske za žepne ure, verižice, ročnt torbice i. t. d. Pletenje ročnih del takimi krogljitami je zelo prijetno in zanimivo. Za take stvari je vedno veliko' povpraševanje. Mi vam bomo pojasnili, kako zamore-te take stvari dobro prodajati. Pošljite nam en dolar in mi vam bomo poslali po paketni pošti posebno "Simplex" pripravo za tkanje takih stvari. Ista obstoja iz 3000 (tri tisoč) različhih maiih koravd (beads), 2. šivank lepih vzorcev In navodla.; Isto je zelo lahko izdelovati, celo za otroke. Vse to stane samo en dolar. Ako vam. ni po volji, vam denar vrnemo. Mi prodajamo raznovrstne koravde (beads) po ponujenih cenah. Ni nam treba pisati, ampak poSljite samo en dolar na ta oglas in nam vse pošljite. Označite tudi svoj natančen naslov. Čez par drli vam vse skupaj dopošljemo. Storite pa to takoj. Novelty Manufacturing Co.,'Room 18, Southern Bldg., Dept. 109-a, Tampa, Fla. Sto ra K. S. K. J., pozoi Vse tiskovine, kakor >ismert papir, kuverte, nakaznice, pobotnicje, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelaj« hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je najv in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavmibi društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz sloveosk ga na angleški jezik. L ■ Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do naš. V naii tiskarni se tisk« MGU»iIo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Jolict, ID. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na »vetu rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolne ma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma zdravim Bruslintinktura od katere postanejo lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne nof in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za letq 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi'vee kot $10. JAKOB WAH6I0, 6702 Bonna Avene N. E. CLEVELAND, OHIO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO, NEKAJ NOVEGA'. Delavnica na: 1212 N. Broadway Joliet. Stanovanje: 1207 N/ Cora St. SVOJI K SVOJIM! Otvoritev slovenske kleparske obrti. Unijsko podjetje. SVOJI K SVOJIM! JOSIP M. KLEMENCIč, ml. lastnik. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop. . S tem uljudno naznanjam cenj. slovenskemu občinstvu v Jolietu, Rockdale in bližnji okolici, tako iludi bratom Hratom, da sem dne 1. maja otvoril svojo la6tno kleparsko delavnico na 1212 N. Broadway. To je edina slovenska delavnica te vrste v Jolietu. Sprejemal bom vsa v to; stroje o spadajoča dela, kakor: polaganje cevi strehi, postavljene parniit^pcči (furnaces) za gorkoto, polaganje pločevitastih stropoy (ceilings), pokrivanje strehe z nepremoč-nim papirjem in dilicami 'itd. Delo jamčeno, ali garantirano. Cene nizke. Vprašajte še mene za cene predwo izročite delo iz rok, postregel vas bom v popolno zadovoljnost. Jaz sem slovenskih starišev sin in .tudi član K. S. K. J. društvi Vit. sv. Jurija št. 3. Rojen sem bil tukaj v Jolietu in sem pohajal v našo slov.etfvsko šolo sv. Jožefa. Obračam se še enkrat do naših rojakov, posebno pa faranov cele župnije s prošnjo, da me izvolite podpirati pri mojem noem podjetju za kar Vam bom hvaležen. Z velespoŠtovanjem vdani Vam JOSIP M. KLEMENČIC. Kalifornijsko suho grozdje (muskatel) 100 funtov......$16.50 Belo Kalifomijsko grozdje (muškatel), 25 funtov............5.00 Črno Kalifornijsko grozdje (black grapes) 25 funtov.... 5.25 Rudeče Kalifornijsko malo zrnje (Currants) 100 funtov. 15.50 Rudeče Kaliforni jsko malo zrnje (Currants), 25 funtov.. 4.25 Kalifornijske najboljše fige, 50 funtov..............................7.00 Kalifornijske najboljše slive, 25 funtov................3.00 Origon najboljše vrste slive, 25 funtov................................2.50 H GROCERIJA. Ceresota moka, 98 funtov za.....*......................$4.85 Ceresota moka, 49 funtov za ............................2.60 Occident moka, 98 funtov za..........................5.60 Occident moka, 49 funtov za.........................2.85 Pillsbury 's moka, 98 funtov za........................ 5.20 Pillsbury's moka, 49 funtov za....................... 2.75 Big Jo moka, 98 funtov za........................... 4.90 Big Jo moka, 49 funtov za .........*.................. 2.60 Entqrprse moka, 98 funtov za................f........5.60 Enterprise moka, 49%funtov za............................ 2.85 Play Safe moka, 98 funtov za..........................4.75 Play Safe moka, 49 funtov za......*.................. 2.40 Koruzna moka, 1000 funtov za ..............•.......... 2.50 Crystal White milo, 23 kosov za........................ 1.00 Silk milo, 23 kosov za................................ 1.00 Pearl milo, 23 kosotf za............................... 1.00 American Family milo, 20 kosov za.................... 1.00 Calumet Baking Powder, funt........................ ,25c Monarch Coffee, 3 lbs. .........................• 1.00 Blue Rose Head Rice, 5 lbs. ..........;..................30c Red Kidney Beans, 4 lbs................................ 50c Drobni Rudečkastit Beans, 5 lbs.........................50c Santos Coffee, 4 lbs. .. T................................95c Piberry Coffee, 4 lbs. ..........1'?v« ........*...........90e Gunpowder Tea, 1. lb..........1.......................45c MARTIN GORSICH 1008 N. Broadway TELEFO>i 3301 Imam v zalogi prave starokrajske IMPORTIRANE "SENSED WERK-KRENHOF" KOSE, garantirane, v dolgosti 25, 27, 29, 31 it. 33inčev s ključem in rinko za koso pritrditi -ge. Predno kje kupite kmetijo, pišite meni za pojasnila. m Ker sem se odločil razprodati svojo veliko za- i logo najfinejših ROZIN SUHIH ČEŠPELJ (SLIV) in FIG, se Vam sedaj nudi ugodna prilika za nakup tega blaga. Cene so zelo znižane. Blago v zabojih po 25 funtov se razvaža brezplačno na dom. Za bolj natančna pojasnila se obrnite osebno na podpisanega ali pa telefonirajte. Moja štev. tele-foona je 4533. » josipsTtar j 607 N. Hickory St. Joliet, 111. I j* John Zulich Farm Agency 6313 St. Clair Ave. Cleveland, 0. Pozor g g. tajniki krajevnih društev Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tfibvine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO 2142-50 Bine Island Ave , Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v ponolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočam zelo pripravne Vplačilne knjižce za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskarne imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole zaa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno 1 Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle frank sakser state bank 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte 6e v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NAKODA" FRANK SAKSER STATE BANKI FRANK SAKSER, predsednik. OB.' so najvažnejši za Slovence v Ameriki, in vsled tega j edoMnost vsakega rojaka, kojega geslo je.PREVIDNOST, da jih poveri takemu notarju o katerega sposobnosti in zanesljivosti nima slovenska javnoist niti najmanjšega dvoma. Kadar rabite pooblastila, kupne pogodbe, vknjižbe ali in tabulacije, obveznice, izbrisne pobotnice, prošnje za dobavo svojih sorodnikov ali znancev iz etarega kraja, ali-ako hočete izvedeti stanje kakega zemljišča tu ali v domovini, tedaj se zaupno obrnite na znano SLOVENSKO NOTARSKO PISARNO Anton Zbašnik Javni notar soba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa., Cor. Diamond and Grand Sts^ Ali zvečer na domu: 208—57th and Butler Sta. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine derirja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limaAice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo b* hranilno vlogo po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je pod naxorat-vom vlade Združenih dri«t in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti x nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of-nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET 5ATI0NAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 mmmmmmmmammmm . VABILO. k dramatični predstavi "CIGANI" ^ri jo vprizori. Slov. Mlad. Društvo "DANICA0 v nedeljo dne 15. maja. 1.1. V "PULASKI DVORANI" 1705-1707 S. Ashland Ave., blizu 18. ceste, Chicago 111. Začetek ob 2:30 popoldne. Vitopnina: sedeži v predproda- j ji 50c pri vratih 75c. Uljudno vabimo na to lepo igro vsa cenj. društva in rojake iz . Chicaga, kakor tudi iz So. Chicaga, Waukegana in Jolieta. Igra "Cigani" je ena. izmed najlepših, kpr jih je bilo $e dosedaj tukaj v Cha-cagu igranih; ima polno humorja in poštenega razvedrila. Upamo, da ne bo Slovenca Največja slovenska banka v Ameriki V 3 TEDNIH POŠLJEMO deaar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naia banka je DRŽAVNA BANKA, vsled če. »ar nam lahko brez strahu zaupate Vai denar. Prodajamo šrfkarte za vse ■Qau'obcode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potfebmo z* pot v domovino ali,iz domovine ▼ Ameriko.. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 8TREET. NEW YOBK, N. Y. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. FARME Na prodaj imamo v'ecje število obdelanih in neobdelanih farm v državi Wisconsin, posebno v stari znani slovenski farmarski naselbini v Willardu, kjer je naseljenih že okrog 200 slovenskih farmarjev. Kogar veseli kmetijstvo in želi postati neodvisen, je Wisconsin najbolj primerna država za kmetijstvo, posebno pa še Willard med domačimi rojaki. Pišite za potrebne informacije. MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18 th St. Chicago, m.