Mati.
Memo hiše pelje cesta v daljno stran, Mati gledat hodi na-njo dan na dan.
Sin po njej odšel je, kam? tega ne Te, Ve le to edino . da še za gore.
Da je od nje doma dan hoda do tod; Tam je naj raj' bila — Via nje božja pot.
Se ne naveliča; dnovi le teko, — Mati! kaj li čakaš ? Sina več ne bo !
Pa le hodi gledat na preljubi kraj , Gleda, pričakuje,  kakor je do zdaj.
In ga res pričaka; pride sin — gospod. Kak jej srce tolče! — mem ga pelje pot.
Nič se ni zmenila — pravijo ljudje —
Kdo je vidil njeno počeno srce?               M. Valjavec.
24