kamniški občan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • ŠTEVILKA 7 OKTOBER 1962 CENA 20 DIN Sprememba v vodstvu občinskega odbora SZDL NA ZADNJEM PLENUMU OBČINSKEGA ODBORA SZDL DNE 6. AVGUSTA 1962 SE JE POSLOVIL OD NAS NAS PRI- LJUBLJENI PREDSEDNIK TOVARIŠ VINKO GOBEC, Kl Z OK- TOBROM ODIIAJA NA STUDIJ NA VISOKO POLITIČNO SOLO V LJUBLJANO. Uoval teren, podpiral vse zdrave ideje, svetoval, vzpodbujal in tuđi v mejah možnosti dosledno izpc- Ijeval vsc, kar je ©bčutil kot po- trebno in zdravo v prid naši so- lialistični vaši. V osebnih siikih i. ljudini je bil prožen, popustljiv do neizkušcnih, a strog in dosle- den do sodelavcev, odgovornih za politični nivo v naši družbi. Za vsakogar je imel vedno toplo bc- sedo, zato je tuđi utemeljena nje- gova priljubi jenost v občini ter tuđi izven nje. V konkretnih idej- nih stvarch pa je bil enersičen ter stalno zvest načelom zdrave demokracije, napredka in moral- ne odgovornosti nasproti družbi. Ob njegovom odhodu na studij mu želimo mnogo uspehov z željo, da bi, v kolikor bi mu đopuščal (:is, Se vedno sodeloval v našem družbenem življenju. Za novega predsednika občin- »kega odbora SZDL pa je bil prav- ta'ko na plenumu izvoljen tovariš Vinko DOBNIKAR, dosedanji pe- dagoški sveto'valec pri zavodu za prosvetno pedagoško' službo, ki mu želimo mnogo uspehov pri drfu. Izvol'jeni so bili Se novi člani izvršnega odbora in to Peter Ple- vel kot podpredscdinik namestto dosedanjega ing, Vilka Plešnarja, ki odhaja na studij na visoko po- litično solo v Beograd, dalje Dra- go Krstić in Ivica Kroipivšek. Tovariš Gobcc je že na svojem prejšnjem delovnem mestu sprem- ljal politično in gospodarsk« živ- ljenje v občini. Polno pa je zaži- vcl kot predsednik občinskega od- bora SZDL ter vncsel v to najbolj množično organizacijo polno po- leta, Vseskozi je kazal izredno zanimanje za vse oblike javnoga udejstvovanja, dvigal in razvijal je vse zdrave in napredne sile v občini, zlasti pa je posvežal pozor- nost potrebam in problemom na našem podeželju. Pogosto je obis- Skupina preživelih borcev na Kamniškem ob otvoritvi razstave NOB v počastitev občinskega praznika v mesecu Juliju Najlepše priznanje spomenik revolucije - padlim žrlvam Kamniški občani so postavili kot spomin na revolucijo in žrtvam nacistične okupacije — 600 padlim obranom — nad Samčevim predorom veličasten bronasti spomenik, delo akađ. kiparja Dra- ga Tršarja. V nedeljo, 29. juli ja — ob občinskem prazniku, ga je odkril v prisotnosti številnih občanov in visokih političnih predstavnikov kamniški prvoborce in organizator vstaje na kam- niškem okrožju Tamo Br«jc. Po izčrpnem uvodnem govoru, v ka- terem je Brejc orisal vlogo in pomen Komunistične partije v pripravah na odpor in v vseh letih borb in trpljenja, je bil kra- tek kulturni program, v katerem so sodelovale združene grodbe na pihala iz Kamnika, Mengša in Domžal, pevski zbori iz Kam- niške Bistrice in Duplice ter Lira pa še recitacijska skupina aktiva LMS iz Kamniške Bistrice. Spomenik označuje duhovni in nacionalni prerod naših ljudi v najtežjih dneh; s svojo sim- boliko pa označuje tuđi sedanjost pospešenega delovnega poleta in prizadevanje vseh poštenih ljudi za mir v svetu. T. SL Smo pred uresničitvijo komunalne skupnosti zavarovancev v naši občini Koncem maja letošnjega leta je Zvezna ljudska skupština sprejela dva zakona s področja socialnega zavarovanja, in sicer zakon o zdravstvenom zavarovanju in za- kon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Oba za- kona prinašata vrsto pomcmbnih sprememb in novosti, ki bodo v osnovi spremenile gledanje na so- cialno zavarovanje prav pri tistih, ki so neposredno zainteresirani za pravilno gospodarjenje s sred- stvi, namenjenimi za zdravstveno zavarovanje. To pa so prav nepo- sredni proizvajalci - zavarovanci v okviru skupnosti zavarovancev, ker po zakonskih določilih tvorijo samostojno skupnost v socialnem zavarovanju in prevzcmajo naše vse tveganje v zvezi s pravilnim poslovanjem s sredstvi, namenje- nimi za socialno zavarovanje. Po- vedano z đrugimi besedami po- meni, da se odgovornost, pravice in dolžnosti socialnega zavarova- nja in zdravstvenega varstva pre- nesejo v komune in v vsc delovne organizacije prav do zavarovanca. S tem bo prišla do izraza jasna ekonomska računica, s katero bo možno ugotoviti, kje je racionalno in kje slabo gospodarjenje, ter odkriti in odpraviti vzroke za de- ficitno poslovanje. Vzroki, ki so pripeljali do re- forme zavarovanja, so v glavnem slede«: Zadnja leta celotni sistem so- cialnega zavaravanja vedno bolj zaostaja za našim splošnim razvo- jem in zaradi tega zavarovanci in organizacije nišo zainteresirani, da bi se razpoložljiva sredstva racionalno porabila. S tem, da pri- skrbijo sredstva za socialno zava- rovanje, je njihova naloga kon- čana, saj je izvolitev organov upravljanja, ki nimajo odločilnega vpliva, le formalna pravica. Na- daljnja slabost je v tem, da do- loča organizacijo, finansiranje in upravljanje okraj, čeprav so to vprašanja, za katerih rešitev so predvsem zainteresirani komuna in gospodarske organizacije ter s tem seveda neposredno zavaro- vanci. Poleg vsega tega pa se for- mirajo sredstva za socialno zava- rovanje s siplošno stopnjo prispev- ka, ki je določen v sorazmerju s skupnim! potrebami. To pripelje do odvišnega ali pomanj kljivega priliva sredstev v posamezne skla- de, ne da bi pri tem stremeli za takim dotokom sredstev, kakršen bi bil dejansko potreben. Vse to je pripeljalo do tega, da so se iz- datki za sociakio, posebno pa še za zdravstveno zavarovanje, v preteklih letih nesorazmerno po- većali. Podoben porast vidimo tuđi v okviru naše občine, če primer- jamo skupne izdatke za socialno zavarovanje v letu 1962 z izdatki v preteklem letu: Leto Izdatki v din Indeks Porast zaposl. 1961 317,134.000 100 100 1962 356,177.000 112 103 Tuđi iz te tabele vidimo, da so skupni izdatki za socialno zava- rovanja porasli za 12 %, število za- poslenih pa le za 3 %. Iz vseh na- vedenih dejstev izhaja, da je bilo nujno postaviti sistem socialnega zavarovania naDovsem nove teme- lje in vskladiti celotno poslovanje z načeli ekonomske računice. In prav ta načela so določena v no- vem zakonu o finansiranju soci- alnega zavarovanja, ki bo stopil v veljavo 1. I. 1963. leta. Novi zakon uveljavlja komu- nalne skupnosti zavarovancev kot osnovne samoupravne enote zava- rovancev. Komunalne skupnosti imajo velike pravice in široka po- oblastila za vođenje smotrnega gospodarenja s sredstvi skladov in v tem je treba pozitivno oce- niti dokučila novega zakona. Da je to res, poglajmo samo na kratko, kakšne pristojnosti so dane komu- nalnim skupnostim. Predvsem so v okviru komunal- nih skupnosti zagotovljena sred- stva za sklade posameznih panog zavarovanja v obliki prispevkov, ki se delijo po posameznih pano- gah zavarovanja. Za zdravstveno zavarovanje mora limeti komunal- na skupnost sklad, ki se oblikuje \7, prispevkov, katere določi skup- nost v sporazumu z občinskim ljudskim odborom (to pa seveda v mejah maksimalne dopustne stop- nje prispevka). To je redna stop- nja prispevka. Po tej stopnji pla- čajo prispevke iz sredstev zaoseb- ne dohodke tište gospodarske or- ganizacije, ki izkajujejo normalne stroške za zdravstveno zavarova- nje. Ce pa stroški za zdravstveno zavarovanje presežejo to stopnjo, bodo morale gospodarske organi- zacije plačevati še dodatni prispe- vek v breme poslovnih stroškov. V kolikor pa bo ugolovljcno, da izdatki za zdravstveno zavarova- nje presegajo dohodke, pa bo (če ne bodo zadoščala sredstva re- zervnega sklada) uveden izreden prispevek, ki bo padel v breme gospodarskih organizacij oziroma neposredno zavarovancev. To bo zelo boleče prizadelo predvsem za- varovance tistih gospodarskih or- ganizacij, pri katerih bo poraba sredstev već ja. Vse to so vprašanja, o katerih se morajo zavarovanci temeljito seznaniti, saj bo z uvedbo novega sistema, vsaka komuna odvisna le od svojih sredstev. Temeljito je treba tuđi proučiti vprašanje ob- močja, ki naj ga za jame posamez- na komunalna skupnost. Prav za- radi tega sta obćinsiki sindikalni svet in občinski odbor SZUL Kamnik sredi preteklega meseca organizirala posvetovanje zastop- nikov gospodarskih organizacij o tem problemu. Posvetovanje je pokazalo, da naša podjetja (z red- kimi izjemami) ne posvećajo po- trebne pozornosti proućevanju vzrokov kritićnega stanja v zdrav- stvenem zavarovanju. Za tako ne- zanimanje ni mogoče najiti opra- vičila, saj bodo z uveljavitvijo novih predpisov zelo prizadeti tako gospodarske organizacije kot sami zavarovanci, če ne bodo pra- voćasno odstranili negativnih po- javov. Vsi udeleženci posvetova- nja pa so se izrazili, da bi za kamniško obćino lahko ustanovili samostojino komunalno skupnost, ker so iapolnjeni vsi pogoji, ki se zato zahtevajo: na ustreznem ob- močju mora biti 10.000 zavarovan- cev ali pa vsaj 6000 zavarovancev, će povprečni osebni dohodki za- poslenih presegajo povprećje osob- nih dohodkov v LR Sloveniji, z rednimi dohodki sklada za zdrav- stveno zavarovanje mora biti po- kritih 80% izdatkov za zdravstve- no zavaravanje, na območju ko- munalne skupnosti morajo biti zagotovljeni pogoji za uveljavlja- nje osnovnega zdravstvenega var- stva, to je: na tem območju mora delovati zdravstveni dom s sploš- no in zobno ambulanto. Tuđi občinski ljudski odbor Kamnik je zavzel stališče gospo- darsikih organizacij in na skupni seji obeh zborov dne 11. 9. t. 1. sprejel sklep o ustanovitvi komu- nalne skupnosti socialnefia zava- rovanja za področje kamniške občine. S tem je opravljan le del na- loge, ki jo imamo na tem pod- ročju. Sedaj si morajo neposredni proizvajalci-zavarovanci v gospo- darskih organizacijah zastaviti na- logo, da še bolj podrobno prouču- je stanje zdravstvenega zavaro- vanja. Pri tem morajo zlasti upo- števati priporočilo republiške ljud- ske skupščine, ki med drugim priporoča, da je potrebno teme- ljito proučiti celotno problematiko v zvezi z naraščanjem izdatkov za socialno, prav posebno pa še zdravstveno zavarovanje in takoj ukrepati za vskladitev teh izdat- kov z dlinamiko porasta narod- nega dohodka. Poiskatd je treba vse rezerve, ki pa seveda ne sme- jo i ti na škodo zdravstvene ravni zavarovancev. Prav poseben pou- darak daje priporočilo energičnih ukrepov proti tištim zavarovan- cem v g^ispodarskih organizaci- jah, ki izkoriščaja zdravstveno za- varovanje za opravljanje poslov izven redne zaposli tve, saj se s tem neopravičeno povočujcjo stroški za zdravstveno zavarova- nje in zmanjšuje produktivnost del a. Ce bodo zavarovanci v gospo- darskih organizacijah to delo te- meljito opravili in rezultate izde- lanih analiz pravilno uporabili za zmanjšanje neopravičtno visokih izdatkov za socialno zavarovanje, bo bodoči sistem finansiranja so- cialnega zavarovanja nedvomno pokaza! vse svoje prednosti, k'i so tuđi bile intencija zakanodajalca ob sr) in ko|. podaljšani delavski svet vseh delovnih kolek- tivov (zbor proizvajalcev). Poleg ljudskega odbora so se oblikovali in razvili tuđi drugi samoupravni organi, kot so zbori volivcev, sta- novanjske skupnosti, krajevni od- bori, družbeno-politične organiza- cije itd. Postapoma se je vzposta- vil tuđi drugačen odnos med ljud- skim odborom in drugimi organi samoupravljanja na eni strani ter družberio političnimi organizaci- jami na drugi. Soči ali stična zveza delovnega ljudstva postaja vedno bolj osnovni politični l'aktor in mobilizator državljanov za uresni- čevanje konkretnih ciljev in ši- roka tribuna za vsestransko izme- njavo mnenj pri izbiri oblik, me- tod in sredstev za uresničevanje teh ciljev. Občina postaja vedno bolj družbeno ekonomska skup- nost, ki je odgovorna za celotni razvoj svojega obmečja in za dvig življenjske ravni občanov. Vse te odnose, ki so urejeni z ustavo, zakoni in statutom, je naš razvoj v zadnjih letih preraste]. To je ludi povzročilo potrebo po novi ustavi. Novi statut občine pa mora biti osnovni zakon za vse te medsebojne odnose v občini. Predosnutok ustave FLRJ, ki je bil dan te dni v javno razpravo, označuje občino kot temeljno družbeno poliltično Skupnost poli- tično teritorialne razdelitve Jugo- slavije. Za občino so v osnutku zbrali vse skupne elemente, ki jih mora imeti kot osnovna celica družbe. To velja zlasti za druž- beno ekonomska načela zaradi enotnosti 'tega sistema v Jugosla- viji. Občinska skup&čina bo tuđi osnovni organ državne oblasti. Ustava obravnava občino z več gledisč. Najprej govori o njej kat o osnovi političnoga sistema, po- (Nadaljevanje na 3. strani) KAMNISKI OBCAN 2 Kolektivi v Kamniku so se z izvršitvijo polletnega plana približali postavljenim nalogam za leto 1962 Na zadnji seji obeh zborov je bilo pole« obširncga dnevnega reda podano porobilo o Ribanju gospodarstva v I. pol let ju 1962. Druž- beni plan je bil v I. polletju realiziran za vse panoge gospodarstva na podrofju ©Mine Kamnik v celotnem dohodku s 46,1 % oziroma povećan nasproti istomu obdobju lanskcga leta za 17,1 %. Ce upo- števamo rezultate gospodarskih organizacij oziroma obratov. ki ima- jo sedež izven občinc. z realizacijo 52 ",; celotnega dohodka. potem se celotni dohodek dvigne na 47,2",',. Ob upo.števanju, kar smo navajali že v zadnji številki Kamniškega občana, da nekatere go- spodarske organizacije razpnlagujo s svojimi plani za leto 1962, ki se ne skladajo z občinskim planom, lahko za primerjavo omenimo, da bi bila realizacija celotnega dohodka v družhcnem sektorju go- spodarstva 50,5 %, brez gospodarskih organizacij oziroma obratov, ki i majo sedež upravnih enot izven območja občinc Kamnik, nasproti 46,1 %, kot to izkazuje realizacija družbenega plana za 1- pollctje 1962. Gospodarske organizacije, ki po družbenem planu nišo dosegle re- alizacije družbenega bruto proiz- voda, so: Modelit, podjetje Kam- nik. TiUin ter tovama kovanega orodja v Kamniku. Ra/.logi so ob- jektivni in subjektivni. Objektivni predvsem, ker so v Modeli tu pred- videvali montiranje novih strojev, ki naj bi jih uvozili, pa se to še ni zgodilo; v podjetju Kamnik, ker so bili izivdno .slabi vremenski pogoji v I. tromosećju in nenor- malna zimska sezona kot tuđi poz- nejže velike poplave na celotnem ozemlju FLR.T, ki so ustavile delo v rudarstvu, gradbeništvu kakor ludi v prometu. Poznani ukrepi glede štednje so skoraj popolnonria ustavili prodajo pirotehničn;h iz- delkov za ognjemete, ki pred>tav- ljajo 60 % plana proizvodnje te vrste izdelkov. Zaoštreni predpisi v rudarstvu o maksimalnih zalo- gah in s tem podaljšanje ciklusa naknadnih naroćil- Vondar glede na realizacijo v Juliju in avgustu in predvidovanje za ostale mesece obstaja možnost izpolnitve plana oziroma morda minimalnega iz- pada. Titan: kot osnovni razlog za ne- izpolnitev plana je bilo popravilo tempernih peći, kar je povzročilo znaten padec proizvodnje temper litine. Te peći predstavljajo nam- reč grlo proizvodnje. Prav tako podjetje ni izdelovalo v polnem obsegu mizarskih svor, predvsem za izvoz. Nizka je bila proizvod- nja okov ja in pribora, kar je dt- loma posledica tržnih razmer, predvsem zaradi uvoza obešank in nova domaća konlkurenca. Ven- dar memimo, dn je v tovarni Titan tuđi nekaj subjektivnih vzrokov, pred vse mv nepopolni tehnićni or- ganizaciji dela, kar so poudarili na eni izmed sej delavskega sveta. Tovarna kovanega orodja ni do- segla plana zaradi tega, ker so se razmere na tržišću precej spreme- nile, vendar v podjetju predvide- vajo, da bo dinamika prometa v drugi polovici leta većja ter tako plan dosežen. Ostale panoge go- sipodarstva se nišo pribli/.a'.e pred- videvanjem družbenega plana, predvsem kmetijstvo, kar je ra- zumljivo glede na to, da pridelki še nišo pospravljeni, gradbeništvo, ki je sicer z majhnim odstopa- njem v I. polletju plan doseglo, vendar i majo tu vsako leto pro- blem z delovno silo; v trgovini, kjer je vzrok v tem, da je pre- vzelo prodajo bencina in olj pod- jetje Petrol in pa da je zaćela obratovati samopostrežna trgovina Prehrana iz Ljubljane. V gostin- stvu obstaja v primerjavi z ton- skim letom zelo visok indeks, kar je pa posledica povišanja cen gle- de na instrumente, ki so se uve- ljavili v tem obdobju. Glede na dinamiko lahko raćunamo, da bo- do letni plan dosegli. Obrtna in komunalna dejavnost je v I. pol- letju dosegla sorazmerno nizek od- stotek družbenega bruto proizvo- da, saj dosega ta le 42,2%. Raz- logi so nepravilno planiranje, po- većano število delovne sile brez opravićila za ekonomski efekt in rentabilitetni raćun. predvsem pa je vplivala združitev posameznih obrtnih gospodarskih organizacij v novo komunalno podjetje, kar bi lahko smatrali kot opravičilo za nastalo stanje v I. polletju. Osebni prejemki v gospodarskih organizacijah so se v posameznih panogah gibali takole: — V industriji: v I. polletju 1962 — 27.370 din ali povećani nasproti lanskim os. dohodkom v istem obdobju za 10,4%; — V kmetijstvu: 23.567 din, zmanjšani za 6.4 % nasproti istem obdobju lanskega leta; — V gradbeništvu: 20.582 din, povećani za 12,8 3?; — V gostinstvu: 28.225 din, povećani za 32,9%; — V obrti in komunali: 28.761 din, povećani za 18,2 %. Povprećni osebni dohodek na 1 zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva znaža 27.000 din, na- sproti I. polletju 1961 je povećan za 10,3%. Delovna sila pa se je povećala od 4.990 v I. polletju 1961 na 5.270 oziroma za 5.6%. Plan delovne si- le za leto 1962 v I. polletju nišo dosegli ter je gibanje delovne sile za 0,2 % nižje. Iz tega sledi, da se v zadnjem času osebni dohodki zaposlenih vse bolj prilagajajo gibanju proiz- vodnje in produktivnosti. Odbor- niki zbora proizvajalcev so bili z uspehi v kamniških kolektivih na splošno zadovoljni, čeprav so na zadnji seji ponovno poudarili, da zakasnelo obravnavanie druž- benega plana pomeni, da zbor pro- izvajalcev ne more zagotoviti već- je pomoći delovnim kolektivom pri izpolnjevanju njihovih nalog. Kolektivi v Kamniku so zaćeli mesećno spremljatj proizvodnjo in gospodarske uspehe. in so ponekod raspravljali že o osemmesećni re- alizaciji. To opozarja predvsem na pomanjkljivo in neprilagojenozbi- ranje podatkov obćinskih organov. Družbeni plan obravnavamo pred- vstm zato, da lahko odstranimo manjše probleme že s pravoćas- nim opozarjanjem nanje in s so- delovanjem ćlanov zbora proi^va- jalcev in članov samoupravnih or- ganov. Upamo, da borno naslednje leto bolj teJcoće spremljali gospo- darstvo, kar so poudarili že na nekaj sejah, predvsem zbori pro- izvajalcev ... Svoje proizvodne naloge so v industriji najbolj uspesno izpoJnili delovni kolektivi: Stol, tovarna usnja Kamnik, Kalcit, Svilanit, Svit, živilska industrija Kamnik in rudnik kaolina Crna. Odborntki so menili, da je potrebno nuditi vso pomoć pri odpravljanju po- manjkljivosti v industrijskih ko- lektivih, ki plana nišo dosegli, predvsem pa je potrebno, da sa- moupravni organi pospešeno pro- ućujejo vzroke žanje, ker so pred- vsem poudarili, da se moramo od- loćno boriti proti temu, da bi ne- izpolnjevanje proizvodnih nalog v celoti opravicevali z objektivnimi težavami, za katere je treba priz- nati, da so v nekaterih kolektivih. Letošnji plan izvoza izdelkov kamniških kolektivov doloća vred- nost v visini 575 miljjonov deviz- nih dinarjev. V I. polletju je bil dosežen s 43 %, vendar bo plan izvoza glede na dinamiko In r.a vključevanje nekaterih podjetij v izvoz v letu 1962 v celoti dosežen. -k© Pred javno obravnavo o predosnutku občinskega statuta (Nadaljevanje z 2. strani) tem pa jo obravnava kot osnovno družbeno politično skupnost. Re- publiSka ustava bo morala obrav- navati organizacijo obćin in dolo- čiti v temeljnih crtah njene pra- vice in dolžnosti. Na takih ustav- nih temeljih pa bo občina sama s statutom podrobno uredila samo- upravne pravice in dolžnosti ob- čine, medsebojna razmerja obča- nov ter samoupravnih organizacij, organov družbenega samouprav- ljanja občine, krajevne skupnosti itd. Zvezna ustava opozarja na za- kone in statute kot pravne vire pravic in dolžnosti obeine, potem pa navaja, kaj opravljajo obča/ni ter njihove delovne in druge or- ganizacije s svojimi skupnimi or- gani, zavodi, slu/bami, organiza- cijami in skupnimi ekonomskim! sredstvi — namreć: uresničujejo temeljne funkcije družbene skup- nosli na področju družbeno eko- nomskih ođnosov, zlasti pa zago- tavljajo materialne in druge po- goje za razvoj produktivnih sil in 7,a delo ljudi v skladu ■/. razvija- njem socialističnih družbenih od- nosov, usmerjajo in vsklajujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb, samostojno razpolagajo z družbenimi sredstvi občine, vskla- jujejo individualne in skupne in- terese s splosnimi interesi, ustvar- jajo pogoje za zadovoljavanje živ- Ijenjskih, kulturnih, socialnih, ko- munalnih in drugih skupnih po- treb občanov. Da se to doseže, določa zvezna ustava občini in njenim organom naslednje pravice in dolžnosti: samostojno naj organizira materi- alne in druge pogoje skupnega življenja in javnih služb, samo- stojno razpolaga z abćinskimi družbenimi sredstvi, pospesuje stanovanjsko izgradnjo, skrbi za varstvo občanov in premoženja, javni red in mir, skrbi za zakoni- tost v sodstvu, upravi, opravlja skupne zadeve itd. Zvezna ustava tuđi pove, v kak- šnih oblikah opravlja občina te naloge. Komisija za izdelavo predosnut- ka novega .statuta občine Kamnik je po obsežnem delu, uporablja- joč teze tako zvezine kot repub- liške ustave sprejela prvi pred- osnutek statuta, ki bo v kratkem predstavljen javnosti v obravnavo. Predosmitek obsega Stiri dele, in sicer: 1. temeljne doloćbe, ki obrav- navajo definicijo občine in njeno obmoćje, pojom občana, splošna načela o pravicah in dolžnostih občanov. gospodarskih in druž- beno političnih organizacij, načelo, da se v občini uresničujejo pra- vice in dolžnosti v skladu z usta- vo, zakoni in statutom, sodelova- nje med občinami itd. 2. Družbeno ekonomski odnosi, kjer so obdelani odnosi v proiz- vodnji in nogospodarskih dejav- nostih, proračuni, skladi in zdru- ževanje sredstev, usmerjanje go- spodarskega razvoja in planiranje, kreditiranje in zaposlovanje de- lovne sile. 3. Naloge socialistične zveze dc- lovnega ljudstva. 4. Organizacija obeinske samo- uprave, ki obsega obćinslko skup- sćino 7. njenimi organi, predsed- nikom, sveti, komisijami in uprav- ni mi organi. 5. Oblike neposrednega samo- upravljanja v obćin i: krajevne skupnosti, zbori občanov in refe-. rendum. (Nadaljevanje prihođnjic) Večerne sole za zaposlene v Kamniku Tudl v letosnjem letu so pri gimnaziji pričeli s poukom večer- ni oddelki za izobraževanje zapo- slenih. Ker je v juniju mesecu le- tošnjega leta končalo IV. letnik ESS 18 absolvcntov, sta sedaj Ic $c dva Ietnika. Tuđi ta dva bosta v letu 1963 končala s svojim dc- lom ter bo Kamnik dobil tako še okoli 30 absolvenlov te šolc. To je v vsakem primeru lep uspeh ten oddelkov in obenem občutna po- moć našim delovnim kolektivom, ki so prav takšnega kadra zadnja leta moćno pogrešali. Z zadnjim, to je šestini seme- strom je priče! v začetku septem- bra tuđi oddelck TSS. V tem raz- redu je 38 slušateljev, ki bodo *e zgodaj spomladi po opravljenem zaključnom izpiti pomnožili doslej šibkc vrste tehnikov v nekaterih kamniških tovarnah in industriji bližnje okolice. Kot vsa prejšnja leta se tuđi le- tos vzdržujo.jo oddelki finantno sami, in je solanje glede na to, da je v dveh oddelkih manjše števi- lo slušateljev, vzdrževanje dokaj drago, a še vedno cenejče kot v podobnih oddelkih v Ljubljani in drugje. KAMNISKI OBCAN 3 Injo skrb kmelijsliu Ni zgolj naključje, da je ObO SZDL v zadnjem letu posvetu mnogo razprav problemom kmetij- stva in gozdarctva v občini Kamnik, zlasti še na plenumu decembra 1961 in 6. avgusta 1962. Posveto- van.ja o kmeti.jski problematiki, ki so bila tuđi na okrajnem odboru SZDL, so nakazala potrebo, da kmetijstvu posvetimo već skrbi. Posebno odločilna in jasna stališča pa so bila hkrati s koristnimi napotili za konkretno akcijo dana na nedavnem IV. plenumu CK ZKJ. Vsa ta posvetovanja, prcdvscm pa IV. plenum, so jasno podcrtala prednosti organizirane in moderne socialistične kmetijske proiz- vodnje, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki spremljajo njen razvoj, odločilno prekaša zasebno proizvodnjo pri pokrivanju potreb domaćega in tujega tržišča in stopnji izkoriščanja zemljišča, s ka- terim razpolaga. Ce upoštevamo, da 12 % zemljišča v družbeni lastnini v državi ustvarja 60 % tržnih viškov, potem je koncept razvoja družbenega sektorja kmetijstva popolnoma jasen in ,\e že prestal preizkušnjo v naši družbeni praksi. Cedalje nujneje se torej kaže naloga pospešenega razvoja so- cialističnega kmetijstva in socializacije vaši. Komisija za vas pri abčinskem odboru SZĐL, ki spretnija izvaja- nje teh nalog, je na podlagi pro- gramov kmetijske zadruge pripra- vila teze za razpravo na plenumu, na podlagi katerih je po obširni raspravi plenum, sprejel zaključ- ke. Predvsem je važno, da ima kmetijstvo naše občine 10.900 ha zemlje, t. j. 34 % vse površine, od kaitere je 5.461 ha obdelovalnih zemljišc in samo 3.658 ha njiv. Na enega prebivalca naše občine, ki šteje nad 20.000 občanov, odpade komaj 27 a obdelovalne zemlje, od tega 18 a njdv. Po ustaljeni praksi pri oceni proizvodnih zmogljivosti našega kmetijstva ločimo tri pro- izvodne rajone: ravninskega, sred- njevišinskega in visinskoga, ko z rasltočo nadmorsko visino upada intenzivnosit proizvodnje in visina donosov. V skladu s temi pogoji in potrebami lokalnega tržišča so se utrdile proizvodne smeri v kme- tovanju: v ravnini kromipir in mleko, drugje pa živina, les in drugi pridelki, ki pa nišo prispe- vali biStveno k oskrbi tržišča, am- paik le k samopreskrbi kmeckih gospodarstev. Ta menjava socialno ekonomske strukture pušča na kmetijah sta- rejše družinsike Hane, ki se jim iz leta v leto zmanjšuje delovna spo- sobnost in tako onemogoča proiz- vodnjo v stalnem zemljiškem ob- segu po uveljavljenih zemlj'i.ških obdelovalnih navadah in izpolnje- vanju družbenih dajatev ob upa- dan ju proizvodnje in terja pospe- šeno preobrazbo kmetijske proiz- vodnje v teh najbolj zrelih pod- ročjih. To pa pomeni, da mora moderna družbena kmetijsika pro- izvodnja nadomestiti zasebno kmetijsko proizvodnjo. Razvoj družbenih in zadružnih posestev, ki predstavljajo žarišče preobraz- be kmetijstva, je l)il vse do lani zelo počasen. ZemljišKi fond brez Arboretuma je znašal komaj 190 hektarov obdelovalne zemlje SLP in posameznih odkupov ter 7.aku- pov. 2e sam podatek, da so pri- padala ta zemljišča štirim kme- tijskim organizacijam: obratu. Križ, Agrokombinatu Ijjubljana, Ekonomiji KZ Komenda, Sadni drevesnici in vrtnariji Kamnik ter Kmetij'Ski zadrugi Kamnik, kaže, da so ti socialistični obraitii na raz- drobljenih zemljiščih vodili le ne- kakšno kmečko proizvodnjo. Po združitvi vseh zadrug in sad- ne drevesnice v kmetijsko zadru- go Kammik nastopata sedaj na ob- močju naše občine dva nosilca družbene kmetijsike proizvodnje in sicer Kmetijsika zadruga Kamnik in Agrokombinat Ljubljana. Po zadolžitvi na plenumu v lamskem letu sta ti dve organizaciji prićeli z aikcijo zibiranja zemljiSč za izva- janje svojega proizvodnega pro- grama, ki je orientiran na ravnin- sko področje občine med Kammi- kiom in Komendo. Obćinski odbor SZDL je menil, da so pogoji za pridobitev zemljišč bolj zreli in hkrati za sodobnejšo proizvodnjo ugodnejši na podroćju, ki ga ome- juje cesta Kaminik—Križ—Gora— Komenda—Klanec do okrajne mo- je pri Nasovčah, nato pa po moji proti jugu do ceste Moste—Vodi- ce vkljU'čno s KO Moste in Suha- do'le, dalje po južni obćinslki meji preko ceste Moste—Mengcš na ce- sto Mengeš—Kamnik in po nj ej do Kaminika. Socializacija kmetij- stva naj bo usmerjena predvsem na to območje, kjer naj Agrokom- binat in Kmetijska zadruga Kam- nik v skladu z razmejitvijo, ki po- toka po cesti Kamnik—Moste— Vodice razvijeta svoje proizvodne obrate. Na temelju take pobude sta kmetijski organizaciji razvili program razvoja kmetijske proiz- vodnje, ki je vsklajen z realnimi možnostmi povećanja zemljiškega fonda. Agrokombinat je k prejšnj'i po- vršini 92 ha zemljišč obrata Križ in Mengeš pripojil v teku zime s<- 145 ha zakupljenih zemljišč, ki jih širi od Mengša proti Duplici v tri- kotniiku med cesto Mengeš—Kam- nik—Korenova pat in cesto Križ— Mengeš. Ta zemljišča že urejajo v obdelovalne komplekse. Ker se je akcija ztoiranja zem- ljišč z zakupom ustavila, je že sprejet predlog za obsežno aron- dacijo, ki bo zajela v celoti 600 ha zemljišč in bo končana v treh fa- zah: — tdkojšen prevzem 20 ha nad Korenovo potjo in arondaci- ja vseh zemljišč prvega tri- kotnika do spomladi (do poti Križ—Mengeš); — arondaci ja zemljišč med pot- jo Križ—Mengeš in cesto Mo- ste—Mengeš; — arondacija zemljišča preko ceste do vaši Topole in Su- hadole vise do jeseni prihod- njega leta. Za to arondacijo 600 ha //'mljišč razpolaga Agrokomtoinat z 237 ha v kompleksu ali skoraj 40 %, s ci- mer je pogoj za arondacijo (25 %) visoko presežen. Od zemljišč, ki bodo arondirana, je okrog 450 hav naši občini Na teh zemljiščUi bn organizirana krmna proizvodnja za dehidrator in proizvodnja st- men v kolobarju, ki bo vseboval 300 ha krmnih žit, 250 ha lucernc in. 50 ha semenske proizvodnje. Taka proizvodnja je potrebna za- radi lasitne preskrbe speeiali/.ira- nih živinorejskih obratov Agro- kombinata z močnimi krmili. Nad Korenovo potjo pa bodo priMi 7. gradnjo kokoSip fnn.v /a 10.000 nesnic. 1/. nalečaia O1K (zvezna sredstva) \p od predračun ske vsote 690 milj. odobreno 6T! milj. dinarjev. od teen za 1Hos nja investicijska dela 200 milj. t!: narjev. Kmetij'ska zadruga Kamnik širi zfimljiški fond v treh arondacij- skih jedrih: v Komend'i io do- končana prva arondacija H9 ha, ki je ustvarila ipoaoj zn široko aron- Haci.io kmetijskih /rmljišč in rav- ni nskih gozdov, ki bodo skrčenl na kompleksu mod cestama Mo- ste—Kranj in Moste—Vodice ter "'krajno mejo pri Nasovčah. V te- ku so naslednje arondaci ju: 1. Komenda: Arondacija 208 ha njiv in go^- dov ob lastni udeležbi 00 ha ali 39 %. Arondacija je z aktom ob- javljena in u"otovitveni postopek izveden. Končana pa bo do spo- milad'i prihodnjega leta. 2. Komenda: Arondacija 40 ha travnikov ob Tunjšci ob udeležbi lastnih zem- ljiSč' 10 ha ali 25 %. 3. Srednja vas: Arondacija 52 ha med Podhru- ško in Lokami ob udeležbi lastnih zemljiSč 18 ha ali 34%. Z vsemi temi aromdacijami s" br> zemljiški fond Kmetijske za- druge Kamnik povečal od 183 na 430 ha, od katerih bo 355 ha na- menjonih žiVinorejski proizvodnji, 20 % površine (okrog 60 ha) bo za kmmpir, ostalih 75 ha pa za sad- jarstvo in vrtnarstvo. Za pridobivanje zemljišč bo za- druga letos izvedla tele investi- cije za proizvodnjo: Komenda — gradnja dveh hle- vov za 240 glav (seaiik in silos); Srednja vas — gradnja 1 hleva za 130 glav. (Nadaljcvanje na 5. strani) Zadružne plemenske telice na pašniku Lipovce nad Motnikom KAMNlSKI OBCAN 4 Injo skrb brnetijslin (Nadaljevanje s 4. strani) Tako bo urejenih skupaj z že zgrajenimi hlevi 600 stojišč, mcd- tem ko bodo stare hleve v Ko- mendi preuredili v sklađišče za krompir. V Tunjicah je posejanih 20 ha nasadov jablan in hrušk, ze- meljska dela so ©pravljena na na- daljnjih 12 ha, tako da je treba za prvi del ureditve plantažnega nasada pritegn'iti v dolgolctno ko- operacijo 24 ha, da bo Skupaj' 56 ha nasadov. Ta obnova bo postopoma zajela dobre lege, težiti pa je za tem, da se organizira sadjarski ob- rat v površini 80—100 ha. Vse investicije bodo znašale 110 millijonov dinarjev, h katerim bo prispeval ObIX> 18 milijonov, OIF 45 milijonov, OLO blizu 17 mili- jonov, zadruga 43 milijonov di- narjev, vštete so tuđi ostale in- vesticije. Pri izvajanju arondacij bo kme- tijska zadruga težila k trajnemu posestvovanju zemlje s pomočjo od kupa. Pri obravnavanju zemilji- šik.ih ođnosov nnj bi veljali pred- vsem naislcdnji kriteriji: a) zemlja delavcev se od'kupi; b) zemlja kmetov, ki nimajona- slednikov in daljše perspek- tive obstoja, se pravtako od- kupi; c) zemljo drugih kmetov je za- menjati (v celoti ali del no), vendar po možnosti za zem- ljo, ki leži neposredno ob na- seljih ali izven interesnoga območja nadaljnih arondacij. Zato je potrebno, da kmetij.ske organizacije tuđi izven arondacij- skega območja zfoirajo ponuđeno zemljo, s katero odš'kođuji'jn P''i- Kadete kmete. S takšnim kratko- ročnim programom sociallzuclje kmetij.ske proizvodnje bo ta izko- rišeala 16,2 % vseh zemljišč v ob- čini ali okrog 880 ha, medtem ko predvideva okrajni akcijski plan od 20—25 %. odvisno od geograf- ske lege posameznih občin. Pri tem je potrebno navesti še to, da dosedanja primerjava med druž- benim prispevkom socialistične in zasebne proizvodnje v ravnini (Ko- menda) 'kaže, da daje socialistićni sektor na 1 ha obdelovalne zemlje 9(1.000.—, zasebni pa komaj polo- vico tega prispevka. Primerjave med prispevki kmetov v ravnini s tistimi v hribih pa kažejo, da to stanje ni ekonomsko niti družbeno opravičljivo. Pri isti dohodnini se je visina občinskih doklad rebi- stveno razlikovala za ravninskr-ga in hribovskega kmeta, kar ni ust- rezalo pridelovalnim pogojem, bli- zini tržišča, možnoistim post ran- sikega za.sluz.ka itd. Da bi ta neso- razmerja odpravil, je tuđi obein- ski ljudski odbor na zadnji seji sprejcl dopoilnitev odloka o ob- einslki doklad'i v kmetijstvu za le- to 1962. Po tem odi oku imamo stopnje prispevka za tri podroćja: ravninsko, srednjevišinsko in vi- sinsko, česar do1 sedaj ni bilo. Predvsem pa so dopolnitev od- loka narekovali nerealni katastr- ski dohodek po sedanjem obraču- nu za obdelovalne površine v rav- ninskem predelu, sipremenjerii trž- ni poigoji, način obdelave ter pre- mik dciovne sile v industrijo in dejtsvo, da zemljišča obdeluje de- lovna sila, ki je že v delovnem razmerju (sinovi, hčere in sami lastniki polpraletarci, ki jim je kimetijski dohodek le poštanski vir), nujna socializacija vaši v ob- li'ki arondacije, kooperacije in od- đaje zemlje v socialistični zakup kmetijskim posestvom in zadru- gam. V občini Kamnik je preko 400 polkmetov, ki posedujejo več ko' mo jim, kar tako naprej! -jko NVDSO ISSINMV3 fi 191 SEPIEM BER. piamcs&idan Letos praznujemo 20-letnico pionirske organizacije. Decembra 1942 je bila v Bihaću na prvem kongresu UŠAO ustanovljena pio- nirska organizacija. Tako se je teđaj organizirano vključil v revo- lucijo tuđi najmlajši rod in tako poniagal narodnoosvobođilni borbi in partizanom. Iz njihovih vrst so izšla slavna imena kurirjev itd. Pod vodstvom SKO.I je pionirska organizacija v NOB izoblikovala nov moralni lik mlađega rodu, prežetega s patriotizmom in zaupa- njein v zmago revolucije. V svobodni Jugoslaviji je ta misel za'jela ves mladi rod. V le- ti h obnove porušene domovine so pionirji, vfcljučeni v pionirske od- rede in 'čete, pomagali obnavljati po svojih močeh in se s tem vlklj'iuV'vnli v novo življenje. Iz prvotnih borbenih ali kasne je delovnih akcij naših najmlajših je pionirska organizacija spremenila vsebino in obliko dela s pionirji. Današnja vsebina pionirske orga- nizacije je interesna zaposJitev pionirjev v krožkih, klu'bih, sekci- jah itd. Tu priđe jo do izraza ko- lektivna vzgoja, tekmovalni duh v izobraževanju, disciplina itd. Na sam praznik bodo pionirji svečano proslavili 20-letnico usta- novitve pionirske organizacije v vseh odredih v naši občini. Naši pionirji so takoj ob pričetku šol- skega leta pridno prieeli s pripra- vami za prazno van je. Pri sestavah programov jim pomagajo starešin- ski sveti in Društvo prijateljev mladine. Protgrami so predviđeni tako, da bodo vključili čimveč pi- onirjev v aktivno delo, obsegajo pa tuđi praznovanje 20. obletnice vstaje na našem terenu. Slavnost- ne proslave v Ljubljani z odkrit- jem piomirskega spomenika v Bloudkovem. parku pa se bo ude- ležil po en pionir ali pionirka iz vsakega odreda. V Ljubljane jih bo vodil član občinske zveze DPM in bodo gost'je ljubljanskih pionir- jev. Po odred'ih pa pionirji tekmu- jejo v zbiranju prispevkov za spo- menik v Ljubljani. Vsafc pionir se je obvezal, prispevati najmanj 10 dinarjev. Pionirski dinar — prispevek vsakega pionirja, pa so priložili za kipec — ■spomenik v minia'turi — ki so ga podarili slovenski pio- nirji tovarišu Titu za njegov rojst- ni dan. Ob velikem prazniku tuđi mi čestitamo pionirjem in jim želimo mnogo uspeha pri vseh akcijah kakor tuđi pri šodskem delu s pionirskim pozdravom: ZA DOMOVINO — S TITOM NAPREJ! Kamniški pionirji pri polaganju venca iz trnja in rđečih nageljev pred spomenik revolucije ob nje jovem odkritju Letos novembra bo v naši obćini fluorografiranje Kakor vse ostale znanosti, tako tuđi medicinska veda v zadnjih desctletjih močno napreduje. Bolezni, /lasti kužne, ki so ne- koč povzročale visoko umrljivost, so danes postale redkost. Zdravstvena zaščita se začenja takorckoč že pri nerojenem otro- ku, s tem da se nosečnica pravil- no hrani, se ravna po navodilih sodobne higijene, da je zdrava, ker tako prenaša zdravje po svoji krvi plodu v maternici. Kav.novrslna zaščitna ccpljcnja in učinkovita moderna zdravila so polcg zdravstvene prosvctljenosti moćan steber zđravja. Tuđi jetika postaja dancs zaradi zgoraj nave- denih razlogov vedno bolj rcdka bolezen, čeprav je ena izmed naj- bolj prikritih, zahrbtnih in dolgo- trajnih. Tuđi zoper njo poznamo uspešno zaščitno' ccpljenje, tako imenovano besežiranje. To izvaja- mo že takoj pri zdravih novoro- jenčkih in pozneje Se pri mladini, ker je le-ta đosti manj odporna proti bacilu jetike. Zaradi beseži- ranja sta se zmanjšala obolevanje in umrljivost mlađih ljudi. Po drugi svetovni vojni se je beseži- ranje razširilo po vsem svetu, v naši državi pa je uzakonjeno. Kot Pri drugih boleznih, je važno ludi Pri tuberkulozi, da jo čimprej ođ- krijemo in da jo začnenio liimprej in dovolj dol Ko zdraviti. V takih Pogojih je zelo verjetno, da bo nolnik zanesljivo ozdravel v naj- krajšem možnem času in z naj- manjšimi stroški. Zdravljenje jc- tike je draga stvar, kar vsi ve- mo, zlasti pa bolniki sami, njihovi svojci ter ostali plačniki. Da tuberkulozno obolcnje pra- vocasno odkrijemo, je najprej od- visno od bolnika samega in nje- gove zdravstvene prosvetljenosti. Vclja še vedno pravilo, če kdo kašija već kot tri tedne, je potre- ben zdravniški pregled v ambu- lanti oziroma protituberkuloznem dispanzerju. V sedanjem času je praktično nemogoče, da bi protituberkuloz- ni dispanzerji mogli sistematično pregledati vsako leto vsaj enkrat celotno prebivalstvo svojega pod- ročja. Z namenojtn, da bi zs»đaj odkrili tuberkuloznega bolnika, opravljaj© v zadnjih đcsetletjih po vsem kulturnem svetu tako imenovane fluorografske akcije, ki sestoje iz več delov. Fluorografska ekipa, ki priđe _s svojimi avtomobili, v katerih_ je nameščen rcntgenski aparat, slika cclotncmu prebivalstvu od dolo- eene starosti dalje oprsje, v kate- rem so polcg pljuč še srce, ožilje, bezgavke itđ. Po razvitju slik »*aj- manj dva zdravnika — spccialista za pljučne bolezni neodvisno drug od drugega prcgledata slike in jih ocenjujeta. Vse slike, kjer sta opa- zila kaj sumljivega, pošljcta s po- sebnim kartonom v pristojni pro- tituberkulozni dispanzer. Ta po- kliče naslovljenca na kontrolni rentgenološki pregled in odredi, će so kakršnekoli bolezenskc spre- membe v organih prsnoga koša, še dodatne preiskavc. Na pođla.gi ti-h postavi končno điagnozo in »đredi nadal,jnjc zdravljenje, čc je to potrebno. Pri teh fluorografskih akcijah odkrijemo vćasih proii pričakova- nj« dosti pljučnih in drugih bo- lczni, med njimi tuđi raka, bolez- ni srca itđ. Težnja zdravstvene službe je zaradi tega, da bi bile Delo pedagoških .iklivoi Proisvetni delavci osnovnih šol in osemletk v naši občini imamo že vrsto let pedagoške aktive. Ra- d'i bi se dotaknili dela teh akti- vov, v katerih so včlanjeni pro- sve-tni delavci niže organiziranih šol in osemletk naše občine. V njihovo delo so vključene sole iz 7,1. Tuhinja, Motnika, Spitaliča, Smartna, Lok, Sel, Vranje peči, obe kamniški osemletki in okoli- šne sole. Našim, delovnim sestankosn so prisostvovali vsi prosvetni delavci navedenih šol. Z delom. so aktivi začeli, kot rečeno, že pred leti v zvezi z novo šolsko reformo ter v želji, da bi tuđi naše učitelj- stvo doseglo čimveč ustpehov v sa- moupravljanju in zboljšanju kva- litete vzgoje ter pouka v soli. Član i akti vov so se rade volje udeleževa'li vse^ sestankov in so- delovali v ikoristnih diskiusijah. Da so aktivi v preteklem šolskem le- tu dosegli svoj namen in uspeh, se moramo zahvaliti predvsem trudu, prizadevnosti in pomoći vo- dij aktivov v Tuhinju, Kamnifcu in učiteljem, ki so s svojimi na- stopi v razredu in večletno prak- so nudili osnovo za razprave o zboljšanju kvalitete dela pri po- sameznih predmetih. Sestanki ak- tivov so bili v Selih, Lokah, Mot- niku, Zg. Tuhinju, Nevljah in na otoeh osnovnih šolah v Kamniku. Na vsaki soli smo najprej priso- stvovali nastopu oziroma pouku enega naših članov, nato pa raz- pravljali o vseh pozitivnih in evenitualno' tuđi negativnih stra- ■ neh dela. Prvenstveno1 skrb smo posvetili predmetom, kl so osno- va nadaljnjemu izobraževanju učencev, in to: slovensikemu jezi- ku, računstvu, spoznavanju priro- de in družbe, zgodovini in likov- nemu pouku. Nastoji so bili na vseh stopnjah, v nižjih in višjih razredih. S tem smo pokazali skrb, 'kalko- bi naš pouk in vzgojo zboljšali v okviru možnosti. Dej- stvo je namreč, da učitelji okoli- ških šol skoraj nikjer ne pouču- jejo v čistih razredih, ampak po- večini v kombiniranih oddelkih z dvema ali četo tremi razredi, s cimer je njihovo delo — razum- ljivo — otežkočeno1 in morajo pri tem pokazati kar največ znanja ter pripravljenoisti na pouk. V ta- kih oddelkih po nekaterih naših šolah poučujejo učitelji ćelo celo- dnevno. Gotovo je, da je tako de- lo težavno, naporno, in je izme- njava izlkušenj ter nasvetov iz prakse na taikih se-stankih činitelj, ki je tem prosvetnim delavcem vsekakor v veliko pomoć. Smatra- mo, da smo s svojim delom. nu- dili precej'šnjo' pomoč oredvsem mladim prosvetnim delavcem, ki so se v razredu apoprijeli s prak- so prvo leto. Prav i\ so posebno želeli, da pedagoški istivi nada- ljujejO' s svojim delom. Strokovni aktivi višjib razredov obeh osemletk v Kaminku so prav tako na svojih sestankih razprav- ljali o zboljšanju dala pri posa- meznih predmetih. HvalevrecVno je, da so se v svojem prizadeva- nju povezovali tuđi z os'jmmtka- ma v Domžalah. Želje nas viseh so, da bi naši pedagoški aiktivi tuđi v tem Šol- skem letu delali prav talio ali še uspešneje kot lani. V to bonio vsi člani vložili vso dobro volje1, pri- pravljenost in znanje. -jko te akcije čim bolj pogoste. Ce- prav so sorazmerno drage, jih občine rade financiraj«, ker se za- vedajo, da so stroški zdravljenja pri zgodaj odkriti tuberkulozi znatno manjši kot pa pri že moč- no razviti. Zavedajmo se, da je jetika nevarna kužna bolezen, da je ozdravljiva, zlasti če je zgodaj odkrita in če je dovolj dolgo zdravljena. Jetike ne smemn pod- cenjevati, ker v začetku za razli- ko od drugih bolezni ne povzroča nobenih bolečin, kadar pa jih po- vzroča, je to že dostikrat zname- nje, da je že močno napredovala in da je kužnost velika. V kratkem sestavku seni skušal pojasniti različne načine borbe proti jetiki. Prva in bistvena za- ščita pa je vsekakor ta, da držimo pri kašljanju pred usti robec in da ne pljujemo po tleh. Največ okužb z bacilom jetike in drugi- mi kal mi nastane ravno zaradi neupoštevanih cenenih zaščitnih mer. V interesu skupnosti je, da skrbimo vsi za svoje zdravje, ki je najđragocenejši zaklad, zato novembra vsi na fluorografiranje, ki je že tako obvezno po zakonu. đr. F. P. Popravni izpiti no gimnaziji Pri popravnih izpitih na gimna- ziji v Kaimni'ku je od 26 kandida- tov uspešno opravilo izpite 20 di- jakov, 6 pa jih bo moralo- ponav- ljati razred. Po popravnih izpitih je v preteklem šolskem letu na gimnaziji izdelalo 90,5 odstotka dijakov. KAMNIŠKI O B C A N 7 Viijno potrebna moderniiacija lokaloi/ Ce bi slučajnomu ^upcu v kamniški trgovini postavili vpraša- n,je, kakšna je r?-i.iifea med preskrb > potrošnikov v času, ko so v Kamniku obsta.jala še tri trgovska pod.jct.ja in sedaj, ko ima većino pošlovalnic v rokah splošno trgovsko podjetje, bi bi] najbrž v za- drugi z odgovorom. Na zunaj se pravzaprav ni dosti spremenilo, ćelo napisne table so še iz časov Kočne, Potrošnika in Zvezde. Da bi našim bralcem vsaj nekoliko pojasnili pogoje, v katerih posluje novo trgovsko podjetje, in njegove nacrte za izboljšanje preskrbe kamniških potrošnikov, sno naprosili za kratek razgovor tovariša Gregoriča, direktorja sploinega trgovskega podjetja. Zanimajo nas najprej predno- sti scdanjega združenega trgov- skega podjetja pred prejšnjimi tremi? — Na zunaj te prednosti res še nišo tako očitne, vendar so nas podatki o znatno manjših poslov- nih stroških in znatno večjih raz- položljivih sredstvih za rekon- strukcijo lokalov in opreme že prepričali o pravilnosti naše od- ločitve. V letošnjem letu borno usitvarili okrog 12 milijonov di- narjev sklada, dočim so jih prejš- nja tri podjetja skupaj znatno manj. Mnogim potrošnikom je ne- razumljivo, da imate, eeprav ste enotno podjetje, za nekatere enake artikle v posameznih po- slovalnicah različne cene. — Tđki primeri bodo prav go- tovo tuđi v bodoče. To pa zaradi tega, ker obračunavamo dohodek po poslovnih enotah; posamezne p'ifilovalnice pa imajo različno vi- soke 'poslovne stroške. Vendar te razlike ne bodo bistvene. Pollctni podatki o izpolnjeva- nju družbenega plana kažejo, da trgovina ni v celoti izpolnila pričakovanj. K|e so vzroki? — Računamo, da bomo do kon- ca leta plan blagovnega prometa, ki je za 1,5 milijarde cunarjev večji od lanskega, v celoti dosegli; čeprav nam je za okrog 10% pa- del promet zaradi poslovalnicc, ki jo upravlja ljubljanska Prehrana, precej pa je vplivala na to tuđi ukinitev prodaje bencina v našem pod.jet.ju. Glede povećanja prome- ta pa lah'ko pripomnim tuđi to, da se je promet na enega zaposle- nega znatno povečal in znaša se- daj v špeceriji že 850.000 din na mesec z razliko od Samopoistrežbe, kjer je promet mesećno 625.000 dlnarjev na zaposlenega. Kamniškc potrošnike bo prav gotovo najbolj zanimalo, kako je z modernizacijo trgovskih loka- lov? — V občinskem proračunu so bila sicer predviđena sredstva za te namene v znesku okrog 40 mi- lijonov din, vendar sedanji polo- žaj kaže, da se na ta sredstva ne smemo preveč zanašati. Zato smo se odločili, da bomo letom vložili v rekonstrukcijo vsa razpoložljiva lastna sredistva. Delno smo že opremili novo poslovalnico Elektromaterial, v kratkem pa nameravamo obnoviti tuđi lokale dosedanjih poslovalnic Veriga, kjer bomo uredili prosto- re za knjigarno, bivšo poslovalni- co Elektromateriala, kjcr bomo uredili poslovalnico za kolosa, mo- pede in rezervne dele, dalje po- slovalnico Met'ko; nujno potrebno pa je renovirati tuđi Delikateso. Seveda pa najibolj težko čakamo na nove prostore v Zapričah, kjer bo bodoči potrošniški center za južni del Kamnika. Nacrti so torej dokaj obsežni. Zelja potrošnikov pa je, da bi se čimprej uresničili in da bi tuđi kamnišike izložbe več prispevale k lepsemu izgledu mesta. Zvcdeli smo tuđi, da bo trgov- sko podjetje te dni dobilo svoje ime in še to-, da bodo hkrati z re- noviranjem lokalov poskrbeli tuđi za ustrezne svctlobne napise. F. S. Ob verifikaciji kamniske gimnazije Reforma gimnazije, o kateri je bilo nekaj let sem toliko govo- ra in o kateri smo mogli v na- še m. dnevnem časopisju dovolj brai;i. prehaja / lelošnjim šolskim letom v zaključno i'azo. Svet za šolstvo LRS je naročil vodstvom vst:h gimnazij v naši ljudski ro publiki, da do 1. oktobra t. 1. vložijo pri tem organu zahtevek za verifikacijo. Zahtevek mora vsebovati: 1. vpisne pogoje; 2. predmetnik in učne nacrte; 3. po- datke o organizaciji učnovzgojne- ga dela; 4. podatke o učnem oselb- ju; 5. podatke o šolskih prostorih in opremi le-teh; 6. podatke o uči- lih, kabinetih in zbirkah; 7. po- trdilo ustanovitelja, to je pristoj- nega občinskega ljudskega odbo- ra, o zagotovitvi potrebnih finanč- nih sredstev za nemoteno učno- vzgojno delo ustanove. Tako1 so se vse gimnazije — in tuđi kamni- ška — znašle pred težavno in od- govorno nalogo, pripraviti v dokaj kratlkem času obširen elaborat, ki naj načrtuje bodoči gimnaziji nje- no delo in življenje. Gimnazija, ki bi takega zahtevka na Svet za ftilstvo LRS ne vložila, bi ne mogla biti verificirana, torej bi v bodo'če ne mogla izdajati družbe- no priznanih in veljavnih spriče- val, to pa bi dejansko pomenilo konec take sole. Enaka usoda bi dolctela tuđi tisto gimnazijo, ka- tere zahtevek bi ne odgovarjiji splošnim minimalnim predpisom o zahtevku za verifikacijo. Kamniška gimnazija se je te svoje velike in odgovorne naloge loli bi sicer nekoliko kasno, ven- dar še pravočasno, da bi mogla do predpisanega roka elaborat, ki bo obsegal vsega skupaj okoli 400 tipkanih strani, v loži ti. Na podlagi zahtevka verificira- ne gimnazije bodo močno sapreme- ni le podrtbo svojega notranjega ustroja in dela. Na gre le za uvedbo ćele vrste novih pred;m<;- tov, kot so: sociologija, umetnost- na vzgoja, tehniška vzgoja, kore- spondenca, strojopisje, ampak tuđi za močne vsebinske premike pri predmetih, ki so se na gimnaziji poučevali žc doslej. Nova gimna- zija in novi načini dela na njej bodo od učnega kadra, pa seveda tuđi od dijakov v bodoče zahte- vali zelo veliko prizadevanja. Ves učni zbor bo še v teku letošnjega leta opravil vrsto seminarjev in poglobitvenih tečajev, ki jih or- ganizira Zavod za napredek šol- stva LRS, da bi delo v soli steklo kar najhitreje in najuspešneje po novih principih. Posebno organizacija tehnične vzgoje in proizvodnoga dela po- vzročata nekaterim giminazijam obilo težav, včasih skoraj nepre- mostljivih. V Kamniku imamo v tem že nekaj izkušenj iz naše do- sedanje prakse, vendar bo zlasti tu treba mnogo povezave s pod- jetji in zavodi, ki razpolagajo s primernimi delavnicaimi. Gimnazi- ja v Kamniku namreč nima svoje šolske delavnice, pa bo zato mora- la z dijaki gostovati v delavnicah podjetij ali zavodov, ki jih imajo. Seveda nalaga reformirana gim- nazija nove in večje obveznosti glede finančnih sredstev tuđi skla- doim za šolstvo. Moramo reč-i, da kamniška gimnazija zaradi tega doslej ni imela težav in da je siklad za šolstvo naše občine v ce- loti razumel priporočila, ki jih je v zvezi z reformo gimnazije izdal republišiki svet za šolstvo. Z. V. Vsi maturantje uspešni Na Gimnaziji v Kamniku je v jesenskem roku opravljaio za- ključni izpit 8 kandidatov, ki so ga vsi končali uspešno, in sicei' dva s prav dobrim, irije z do- brim in trije z zadoimun uspt>- ho-m. Zaključni izpit so opravili Vladimira Bratuž, Edo Golob, Viktorija Lipovec, Ivanka Mizori in Pavla Pugelj iz Kamnika ter Stanka Grošeij, Metod Kosmač in Marija Kotnik iz Domžal. Naši rojaki med nami! Kot vsako leto, je tuđi letos svo- jo domovino obiskalo precejšnje število naših rojakov, ekonomskih izseljencev iz bivše Jugoslavije. Prav tako so obiskali svoje rojst- ne kraje rojaki iz kamniske in domžalske otačine, ki so jim od- bor Izseljeniške Matice, občinski svet Svobod in odbora SZDL iz Kamnikq in Domžal 27. avgusta pripr'.v'iii v Kamniški Bistrici pri- Po sporedu, ki je bil pri spome- niku padlih borcev — planincev, so rojake sprejeli v domu Kam- niske Bistrice predstavniki poli- tičnih in družbenih organizacij iz K'imnika in Domžal ter jim zaže- lcli prijetno dobrodošlico1. V zbra- nih besedah so jim orisali doseda- nji razvoj naše domovine in jih povabili, naj nas še obiščejo in poptljejo s seboj tuđi dru.'.;c. jeten sprejem in pogostitev. K pestremu in lepemu spore- du so prispevali pevci okteta So- lidarnosti iz Kamnika s pojtbaj zbranimi doimoljubnimi in borbe- nimi pesmimi. Mladinska recita- torska sikupina DPD Svoboda iz Kamniske Bistrice je z recitacijo Balada o škatlici pepela prikazala rojakom zgodovino trpljenja Slo- vencev med drugo svetovno vojno. Recitatorji Solidarnosti iz Kam- nika in Svobode iz Kamniske Bi- strice sta se predstavila s Prešer- novo pesmijo Vrba in Klopčičevo Mary se predstavi. Po svfčanem delu so jih pova- bili odborniki Izseljeniške Matice k mladincem Rokovnjaškega ta- bora, ki so jim za pogostitev pri- pravili prašička na ražnju, jim podarili spominke (razglednice, značke Kamnika, pritičke) ter jim pripeli domač »pušeljc«). Izselj::nci so v razgovoru dali vse pri/nanje našim delovnim lju- dtm in našemu vodstvu, ki so po vojni vložili veliko truda in pri- zadevnosti za dvig gospodarstva in kulturne ravni naših narodov. V. D. KAMNISKI OBCAN 8 Drobni vtisi s pohajanja pa kattuuškifi onhomh Ljudje smo si moćno različni. Počitnice si nekdo predstavlja v udobnem" hotelu nekjc ob morju, poleganje na soncu, skratka le- narjenje. Drugi PajgP£Jj^a1bglJ uživa v ""■'' '" sPr, dokazu- je, da je strrlski Sport v Kamniku dosegol zavidljivo raven, kljub tožkim pogojem, ki strelce sprem- ljajo že vrsto let. Z dograditvijo novega streliSČa, ki smo ga pričelt graditi že leta l!!00 in se sedaj končuje, pa borno resili naš največji problem. Naše delo ne bo vec odvisno od lepega vremena, nič več nam ne bo treba odganjati ttstih, ki se zanimajo za siidski Spoii. Irmvcr nnspi ulno, /. vkljućevanjem mladih, nadarjenih strelcev hočemo še dvigniti kva- litetno raven strelstva v Kam- niku. Pionirji so tekmovali 28. avgusta t. 1. se je na lepo urejenih igriščih v Kamniku kon- čalo prvo pionirsko prvenstvo v tenisu. Udeležilo se ga je 17 pio- nirjev teniske sekcije SSD Kam- nik, ki so prikazali v 5-dnevnem tekmovanju lep in še zlasti bor- beni tenis. Opomnili so na to, da bodo izšli iz teh vrst dobri tekmo- valci, ki bodo lahko z uspehom zastopali Kamnik na slovenskom pionirskem prvenstvu prihodnje leto. Zmagovalec med posamezniKi jn otočnom pionirski prvak Kam- nika za leto 1962 je postal Dra- gan Markovič. V polfinalu jo pre- magal brata Mirana z rezultatom 6:0. 6:2. v finalu pa po lepi igri najmlajšega pionirja Radka Ven- gusta s 6:1, 6:4. Najzanimivejšal borba je bila v polfinalu, v kateii je tehnično boljši Vinko Gruden podlrgel borbenomu Vengustu t rezultatom 6:2, 6:3, 6:2. V igrah parov sta zasedla prvo mesto brata Markovič. ki sin v fi- nalni borbi premagala par Ven- gust — Prešeren s 6:2, 6:2. Po končanom tekmovanju so pr- vi trije tekmovalci prejoli diplo- me, zmagovalec pa še praktično] darilo. B. S. Nekaj najmlajfiih kamniških tekmovavccv KAMNISKI OBCAN 10 V Kamniku Slovensko tenisko prvenstvo V soboto in ncdcljo, 15. in 1«. 9. s» v Kamniku igrali finalnu- tckmc za klubskega prvaka v sloinskcm tenisu. Moči so si nierili, ob lepem vremenu in solidni organizaciji, trije slovenski klubi: Bra- nik iz Maribora, moška ekipa: Grmovšek, Fcrenćak; Triglav iz Kra- nia, ki je sođeloval z žensko ekipo (Gunčar, Znidar) in Olimpija iz Ljubljane, ki je sodclovala prav tako z žensko ekipo (Skulj, Mine- HČ) in moško ekipo (Pucihar, Breskvar). Borbe so bile /.animive. Zlasti pa se je publika navduševala nad lepo in požrtvovalno igro posa- rneznikov. Ferenčak (Branik) si je priboril naslov najpožrtvovalnej- šega igralca. V težki borbi z Bre- slkvarjem (Olimpija) je pokazal lepo- rutinirano požrtvovalno igro. Svojega nasprot.nika je premagal Svio v odločilnem petem setu. Oba Tako jt: Branik postal slovenski prvak v moškem tenisu za 1. 1962. Svojega rivala Olimpijo je prema- gal z rezultatom 3:2. Igre deklet so bile manj dina- mične, toda zato ne manj tepe. Izađi: Skulj (Olimpija L) : Gun- čar (Triglav K) 2:1; Mihelič (Olim- pija L) : Znidar (Triglav K) 2:0; Mihflič (Olimipija 10 : Gunčar igralca sta'BlTaže zelo utrujena, in ravno borbena in požrtvovalna igra je Ferenčaku prinesla zma- go... (6:1, 5:7, 3:6, 6:2, 6:2). Tuđi Marko Pucihar (Olimpija) je s svojo inteligentno igro1 navđušil. Izidi pri posameznikih: Grmovšek (Branik M) : Pucihar Olimpi'ia L) 1:3; Ferenčak (Bra- nik M) : Breskvar (Olimpija L) 3-2; Grmovšek (Branik M) : Bre- skvar (Olimpija L) 3:0; Ferenčak (Branik M) : Pucihar (Olimpija L) 0:3. Igra parov: Grmovšek — Feren- čak : Pucihar — Čebular 3:0. (Triglav K) 1:2; Škulj (Olimpija L) : Znidar (Triglav K) 2:0 ter pa- rov: Skulj — Mihelič : Gunčar — Znidar 1:2. Igra ženskih parov je bila bolj igra živcev. Srečanje se je končalo z zmago Olimpije iz Ljubljane. S tem, pa igralke Olimpije še nišo uradne slovenske prvakinje. Igral- ke Triglava, ki so bile prvakinje za leto 1961, bodo morale še od- igrati zaostalo tekmo z Branikom. Će srečanje dobijo, bodo druge. Neuradni vrstni red za članice bi bil: prva Olimpija, drugi Tri- glav, tretji Branik. Igralki kranjskega Triglava Gunčarjeva in Žnidarjeva sta si s solid- no igro •.* parih priborili /