STROKOVNE SLUŽBE TUDI ZA POMOČ DELEGATOM V programu dela občinske organizacije SZDL in njenih organov do leta 1980 beremo, da je v letošnjem letu — poleg uresničevanja za-kona o združenem delu — najpomembnejša naloga temeljita priprava na delegatske volitve, ki bodo spomladi v prihodnjem letu. Tako zgoden začetek aktivnosti na tem področju je potreben zaradi skrbne analize prvega delegatskega mandata, da se z rezultati in izkušnjami obogatimo in predvsem da morebitnih napak ali slabosti ne ponavlja-mo. Ocena delovanja delegatskega sislema v družbenopolitični skup-nosti je ob vzpostavitvi kuordinacijskih odborov za volitve iq z začet- kom evidentiranja možnih delegatov v sedanji prvi fazi temeljna nalo-ga, ki že poteka. Razumljivo, da se v to aktivnosl vključuje tudi Naša skupnost. Zato smo v prejšnji številki NSK imeli pogovor s predsednikom zbora zdru-ženega dela Ljubom Zabukovcem, ki je v zaključku predlagal, naj bi bil naš naslednji sogovornik predsednik ZZD skupščine mesla Ljub-Ijana. Ker zaradi dopustov tega pogovora nismo imeli, smo prosili sekretarja občinskc skupščine Zvonka Tuška, da nam opiše vtise s pogovorov o delu konference delegatov v združenem delu. Približujemo se zaključku mandata delegatske skupščine. Če se pri tem ozremo na preho- - jeno pot, Iahko ugotovimo, da je rtbilo delo delegatov; delegacij in ¦konferenc delegacij v glžvnem suspešno. Izoblikovali smo vse- bino delegatskega dela in me- tode dela ter spoznali, kaj vse . amoramo še narediti, da bo delo •bodočih delegatov boljše in učinkovitejše. Brez dvoma je najtežje in tudi najodgovornejše delo zlasti pred delegati zbora združenega dela, saj bo za uve- . ljavitev zakona o združenem delu potekel prej kot njihova mandatna doba. Pri tem gre med drugim zlasti za oblikovanje razmerij med delegacijo, ki jo oblikujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela, in delavskim svetom organizacije združenega dela, za neposredno izvrševanje nujnih pravic, dolž-nosti in odgovornosti, za organi-zirano soizvrševanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih inte-resnih skupnosti ter za ureditev teh vprašanj v samoupravnih sporazumih in statutih. Gre torej za cel splet delegatskih razmerij v temeljni organizaciji združe-nega dela in med temeljnimi organizacijami združenega dela ter njihovimi asociacijami, kakor tudi za razmerja med temeljnimi organizačijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi tčr skupščinami družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih inte-resnih skupnosti. Iz prakse spoznavamo, da delegati, delegacije in konferen-ce delegacij ne morejo kvalitetno opravljati sVojih nalog, tako kot ne morejo delavci izvrševati svo-jih samoupravljalskih pravic in dolžnosti, če nimajo ustreznih strokovmh služb, ki bi zanje zbirale, urejale in jim posredo-vale informacije, pripravljale gradivo za seje in strokovno svetovale ter pomagale pri reali-zaciji sprejetih stališč, dogovo-rov ali splošnih oziroma kon-kretnih aktov. Vendar ob vsem tem delegat ne more in ne sme biti odvisen le od strokovnih služb in njihovega znanja, tem-več mora tudi sam dobro poznati svoje pravice in dolžnosti, kar mu je nujno potrebno za oprav-Ijanje delegatske funkcije pa tudi za usmerjanje dela ter postavlja-nje nalog strokovnim službam. Le tako bo lahko delegat uspeš-no deloval v delegatskem siste- mu ter onemogočal zgolj zado-voljevanje predpisanih formal-nih zahtev, temveč bo aktivni ust-varjalec delegatskega sistema v njegovi vsebini in v procesu ra-zvijanja delegatskih odnosov v organizaciji združenega dela in zunaj nje. Še vedno se primeri, da je v organizacijsko-strokov-nem pogledu onemogočeno delovanje delegacij in da nam predvsem zaradi tega v nekaterih organizacijah združenega dela ne delujejo delegacije ter konfe-rence delegacij. Odločanje v zboru združenega dela nujno zahteva dobro pozna-vanje ekonomskega položaja organizacije združenega dela ter njenih razmerij v procesu svo-bodne menjave dela do drugih organizacij združenega dela pa tudi do krajevne skupnosti, samoupravnih interesnih skup-nosti in skupščin družbenopoli-tičnih skupnosti. Pa še več: nujno je poznavanje razvojnih pro-gramov, saj delegat sodeluje v najrazličnejših oblikah dogovar-janja- ter usklajuje konkretne odločitve v pristojnih organih v smeri družbeno dogovorjenih ciljev. Delegat usklajuje interese delavcev svoje temeljne organi- zacije združenega dela z interesi delavcev drugih organizacij združenega dela in z združenim delom nasploh ter s celotno družbeno skupnostjo na najra-zličnejših področjih in na najra-zličnejših ravneh. Proces samou-pravljanja ima svojo tehnologi-jo, ki je običajno predpisana s poslovniki in je zato nujno poz-navanje poleg materialnih tudi procesualnih določb, da lahko pravilno uveljavimo delegatske pravice in izvršujemo dolžnosti na način, da z njihovitn uveljav-Ijanjem ne kršimo pravic drugih delegatov. V delegatškem si-stemu ne gre zgolj za formalno odlbčanje z glasovan jem, temveč za dogovarjanje in sporazume-vanje vseh delegatov o nekem vprašanju v nekem zboru in med zbori v okviru skupščine samou-pravne interesne skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. To pa pomeni novo kvaliteto, ki jo moramo doseči v vseh organih samoupravljanja in na vseh ravneh. Za dosego tega cilja se morajo vztrajno zavzemati de-lavci in njihovi delegati, vsestro-kovne službe, poslovodni organi, organi samoupravljanja in še posebno organizacije sindikatov in Zveze komunistov.