ŠOLSKA IKONA/) SRBSKI SPISAL DR. LAZA K.'LAZARKViĆ. I'i dospel o pravem času in povsod je tre-j balo njegovega razuma. i Kadar je bil kak težji slučaj na žu- j panstvu, takoj so tekli po popa in on je j nemudoma vse poravnal, da je bilo vsa-j kemu prav. | Doma je živel skromno in po starinski navadi. Popadija mu je poljubljala roko, kadar je šel v vas ali kadar se je vračal? domov. Edini služabnik jima je bil cer-1 kovnik Mičo, katerega se je tudi smatralo; za nekaj, kar pripada cerkvi in vasi, to-' rej popu. Pop je v cerkvi govoril pogostoma prepovedi. Silne, svete in podučne besede, ! da te je zona spreletala. Služba božja sej je opravljala vsaki dan, ob nedeljah pa je j bila cerkev vedno natlačeno polna. Po- i prej, že davno, tudi kadar je bil kak osve-i tek, pa tudi v petek, narilo se je v cer- i kev vse polno ženskih, toda pop je enkrat j po službi božji v petek stopil pred oltar j ter začel govoriti, da je Bog pustil nedelje j in praznike za cerkev, da pa človek druge | dni Boga moli z delom, da on, pop, molil 37 za vse, kadar morajo oni delati, da Bog to mrzi, če se v petek ne dela, ker je petek samo turški praznik, in da bo on vsakega izbrisal iz krstnih bukev, ki bi od zdaj zanaprej ob petkih ne delal. In verjemite, dragi moji, v našem selu ni, kakor v drugih, niti enega človeka, ki bi praznoval v petek. V nedeljo pa je bila cerkev, kakor sem rekel, nabito polna. Pa tudi polovico veže je natlačilo ljudstvo. Pop pa je še, kadar je hotel kaj važnega prepovedovati, naročil županu, da pozove ljudi, katerih se bo propoved najbolj tikala. Ako je kdo storil kaj grdega, ga je on v cerkvi pred vsem ljudstvom oštel in pozval k pokori. Ni se nikdar pripetilo, da bi se njegovih sve- tih besed ne ubogalo. Enkrat se je pola- stila moških nekaka besnost, da so razdi- rali tuje plotove in vpuščali živino. Rante so pokale in razbitih glav je bilo kakor buč. Vsaki dan vse hujše, in župan je bil že naročil ciganu, da skuje zapah za ječo ter predlagal, da se kupi ključavnica, kar je pop neke nedelje stopil pred oltar ter začel propovedovati. Lepo je govoril, drag-i moji, da bi se človek kar razjokal. Na koncu je ves zarudel, se začel tresti ter rekel: »Kaj je to, bratje, aH ste vi kri.st- jani ? Kakšna zloba je udarila v vas, da je hujše pri nas, nego na Turškem ? Sinoči so me — pravi — poklicali, da čitam molitev Arnautoviću, a ko sem bil tam, sem zvedel, da mu je Srninič zlomil s kolom rebro in to vse zaradi neke jalove kobile. Pa kaj čete vi v tej hiši božji, če tako delate? Kaj sem jaz zagrešil Bogu, da mi na moje stare dni ne daste živeti ? Kako bom jaz — je rekel — šel v ne- besa, kamor me jutri ali pojutršnjem Naj- v).šji pozove, kako mu smem stopiti pred oči in dati račun o svoji čredi ? Ali hočete, da zaprem to sveto mesto, da ga ne ga- zite z brezbožnimi nogami in da me ne črnite vse bolj in bolj pred očetom nebe- škim! Zadnjikrat vam pravim in vas po- zivam, da pustite pasjo hudobijo in nesrečno delo. Ali si čul ti, Rajkovič, ti, Ivanković, ti, Jovan Bojičić in ti, Nastas Andrić, ja, ali vi mislite, da jaz ne vidim, da ste tudi vi štirje v tej hiši božji ? Pri mojih sivih laseh, naženem vas, ako vstrajate pri tem, iz te hiše in postavim Mica cerkovnika s kolom pred vežo, da mu prebije golenicc, kdor bi se od vas predrznil stopiti z nogo na to sveto zemljo. Proklel bom vas in vse nagajivce in pretepače s tistim keli- kom tam, potem pa živite, če morete. Ubogajte me, zadnjikrat vam pravim ; vi štirje ste vsemu zlu kolovodje. Ali se spra- vite, ali pa se boste od zdaj z Bogom bojevali !« Drgetali smo, kakor šiba na vodi — saj ni šala : tiste božje besede in pa grožnja s prokletstvom! Ljudstvo se je obračalo in iskalo z očmi tisto četvorico, oni pa so povesili glave, pogledali se izpod čela ter se hoteli poljubiti že tu pred ljudstvom. Po službi božji pa : cmok ! Pozdravljali so se tudi tisti, ki se prej niso hoteli n'ti po- gledati, in župan je odstranil kol, s kate- rim je bil podprl vrata občinskega zapora. — Ljudstvo je govorilo o popovih besedah, in vsakemu je bilo polno srce in lahko mu je bilo, kakor da se je okopal. Tako je on deloval. Nikdar ni posta- jal, dokler se ni utrudil. Boga je prosil : »Moj Bog, odpusti mi grehe in ohrani me zdravega, dokler si mi naklonil življenja !« In Bog g-a je skupaj z ženo obdaril z zdravjem. Ko je pa popadija po našem računu dovršila tako kakih petinpedeset let, začelo ji je nekaj škoditi, vsako jutro je povračala jedi in čez nekoliko mesecev so ji začele otekati tudi noge. Ni mogla več niti kruha zamesiti. »Duša mi če — je rekla -- na nos izleteti!« Težko ji je bilo vsako delo in vedno je hotela ležati. Sicer se ni pritoževala nikomur, toda popu je palo neko breme na srce in črne misli so mu prihajale v glavo, da izgubi tovari- šico. Zelo ga je to skrbelo in po noči je 38 mnogokrat ustajal. Hodil je sam po dvo- rišču ter prisluškoval pod kapom. Toda popadiji je bilo teden za tednom vse hujše. Sicer je trpljenje semtertje tudi kaj popu- stilo, toda noge so otekale bolj in bolj, otek se je razširil tudi navzgor in pogo- stoma se je je lotila omedlevica. Vedno bolj je slabela in neko noč toliko da ni umrla. Udarile so neke bolečine v križ in zvilo jo je skoro v klopčič. Pop je sedel pri postelji ter se ni odmaknil. Šepetal je samo molitve, a popadija se je vsega le slabo zavedala. Ječala je samo in prosila Boga, da jo vzame k sebi. Kaj bi se dalo tu storiti ? Naenkrat se je popadija prijela za pas, zavrisnila in vsa zarudela. Pop je ostrmel. — Pošlji — je rekla ona — hitro po Ikonijo Markovo. Pop je zbudil Mica, ki je v skokih tekel k hiši babice Ikonije, sam pa se je zopet vrnil k svoji ženi. Bolečine so nastopale v presledkih in vse gosteje, ko so pa popustile, je ona prišla zopet k sebi. Sramežljivo je pogle- dala popa, a na obrazu se ji je videl nekak plah pokoj. Potem so se bolečine z nova gosteje ponavljale. Prišla je tudi Ikonija, in popadija je rekla popu, naj gre ven, ter je sama ostala z Ikonijo. Že se je začel svitati prvi dan binkoštnih praznikov. Pop je sel na klopico na dvorišču, položil sivo glavo v roke ter se ni premaknil. Tedaj mu je hipoma nekaj šinilo skozi glavo. Skočil je s klopi in kakor da bi se na- smehnil, v isti hip pa je čul krik malega otroka iz sobe. Pokleknil je na travo ter začel moliti Boga. Ni se še docela zdanilo, in že je vsa vas vedela, da so pri popu dobili deklico. Veselili so se moški in ženske, preoblekli se ter šli v cerkev. Poljubljali so popu roko in mu čestitali. On pa je postal čisto mlad. Blagoslovljal je vse po vrsti. Miču pa je velel, da prinese vse cerkvene no- gavice, pasove in perilo v vežo ter jih razda siromašnemu narodu. Ta dan je bila slovesna .služba božja, pop je krasno pel. Po službi božji pa veselje na vseh straneh. Polna je bila tudi krčma in vsi so nazdravljali popu in njegovemu domu. Na- šel se je tudi neki šaljivec, ki je napil na zdravje »cerkvene popadije«, toda Krsta Zamlata ga je z zaušnico položil na zem- ljo, in razžaljeni narod je kričal: Udari, Bog ti plati dobro delo ! Vse je šlo dobro in vsi so upali najboljše. Popadija se je popravila, in že tretji dan se je vzdignila v postelji ter pila mleko iz skledice. Pop je hodil kakor poprej po vasi, toda bil je zamišljen ter se je vedno trudil, da bi zakril svojo radost. Kadar je pa bil na samem, so se mu često razvlekla usta, gledal je na tisto stran, kjer je mislil, da sta mu žena in dete, ter je ponavljal : »Slava tebi, o Gospod!« Ali nekega večera, ko se je vrnil iz vasi, našel je svojo ženo v nezavesti, do- čim se je Ikonija potila, brisajé s cunjami kri izpod postelje. Popu se je zazibalo pod nogami. Zgrabil je štolo, vrgel jo za vrat pa začel čitati »molitev od krvotočenja.« — Vse zastonj. Odprla je še enkrat oči. Pokazala je s svojo žolto roko na dete kraj sebe, prijela potem popovo roko in jo poljubila ter zašepetala*: »Blagoslovi me ... in odpusti !« Potem se ji je menda od bolečin razvleklo lice, naenkrat se je stresla in potem kakor da se je nasmeh- nila in kakor da je malo odprla roko, ko ji je Ikonija djala v njo voščeno svečo. Ko je lopata nasula gomilo zemlje nad popadijo, mahnil je pop z roko proti nam in mi smo šli na njegov dom, on pa je ostal sam na grobu. Sedeli smo morda kake pol ure. Mičo nam je prinesel žganja vrču ter nam stregel z vinsko čašo. Možki so pili, ženske pa so ječale in vzdi- hovale, in iz čaše je ginilo žganje.*) Kaj je. Srb.sku Taliija« je tiomaćn, zelo lahka; slivovka, ki nima nikakor tistih strašuih učinkov, kakor j naš tovarniški »fuzel«. ••'Op. prev. J 39 pop delal sam na grobu, tega nihče ne ve. Se-le čez kake pol ure se je vrnil, in ravno ko je stopil skozi vrata na dvorišču, je dete v sobi zakričalo. Ni pozdravil niko- gar, marveč je šel naravnost v sobo, kjer je bilo dete. Rekel je ženam, naj izidejo, in je ostal sam. nekoliko časa pri otroku. Čudno, da je dete, čim je začutilo njegovo brado na svojem obrazu, obmolknilo in zaspalo. Dolgo ga je gledal. Potem si je obrisal oči in prišel med ljudstvo. Vsi so ustali. — Imel bi se nekaj pogovoriti s sta- rejšimi možmi, — je rekel pop. Ženske so mu druga za drugo polju- bile roko ter so šle kakor gosi druga za drugo skozi vrata. Tudi mlajši svet je odišel. Samo Ikonija je ostala z otrokom v sobi. — Bratje! — je rekel pop -- vi vsi veste, kako m.e je Bog blagoslovil in kako sem se moral pokoriti za moje znane in neznane grehe. Vsi so molčali. Nihče se ni upal niti sesti. Tudi pop je stal in bela brada mu je semtertje zatrepetala. — Jaz — je rekel — bratje, sem ostal tako sam samcat s tem-le črvičem. Tako je božja volja, bodi Bogu slava ! Toda dete treba tudi paziti. Kaj naj jaz star in sla- boten človek ž njim počnem ? Zopet so vsi molčali in nihče si ni upal dihati. — Pticam pod nebom je dal Bog druge moči in druga pota, človeku pa ostaja razum in krščansko srce. Zopet molk, nihče ne ve, kaj bi počel, kako bi ga tolažil, kaj bi mu rekel. -— Pop je vzdignil glavo ter pogledal po vseh : — Ali je to težavno selu ? — Bog ne daj ! — kričali so kmetje. — Ne govori tako, za božjo voljo ! Aksentij Smiljanić priril se je naprej : — Če je tvoja volja in tvoj blagoslov, pa mu vzemimo dobro dojiljo, ali pa ga dajmo kaki otročnici, da ga prehrani, dok- ler ne bo moglo samo jesti. V tem hipu so se odpila hišna vrata in Ikonija, vsa umazana od solz, je prinesla dete na rokah. — Jaz — je rekla — ne dam deteta od sebe, pa če me na koščke razsekate. Mene je pokojna zarotila, da ga čuvam in nanj pazim. — Pa vzamimo Ikonijo - so klicali kmetje. -- Dobro! — je rekel pop. — Toda detetu treba prsi. Stanoje Gluvič je sramežljivo stopil naprej : — Oprosti mi ti, pop, in vi, bratje; vi vsi veste, da je moja gospodinja pred dvema mesecema porodila. Dajte meni dete in Ikonijo, dokler je ono še za prsi ! Pa- zil bom nanje kakor na svoje ! — Ako je s tvojim blagoslovom, pop, jaz bi rekel, da je tako dobro, — je dejal župan. — Bodi z božjim blagoslovom ! Ikonija se je vrnila v sobo. — Se nekaj ! - je dejal pop. — Člo- vek je umrljiv in neznana mu je ura smrti. Naš je greh, če umre poleg nas živih ne- krščena duša. Jaz želim, da krstimo dete, predno ga dam iz hiše. — Krstimo ga ! — so rekli kmetje. — Kdo bo kum ? Med vaščani je nastalo živahno giba- nje, toda kmalu je iz šel Ninko Vilotx : — Če sem ti prav, oče, pa se poku- miva ! Tako je narod, hvala mu, mene izbral. Pop se je trikrat ž njim poljubil. Po- tem so odnesli dete v cerkev, ki se je na- polnila ljudstva. Tako so dete krstili in mu dali ime Marija. Ko so se z otrokom zopet vrnili v hišo, je Mićo z nova prinesel žganja. Prvo čašo je dal kumu Ninku. Isti je vzel čašo, snel kapo in vstal, vaščani pa so tudi 40 nehote vsi drug za drugim ustali in vzeli kape raz glav, a Ninko je začel : — Kum moj in oče, naj ti je srečna Marija in naše kumstvo ! Bog daj, da bi vse dobro in vse veselje od nje pričakal; naj te tolaži in ti streže v tvoji starosti, da boš se dičil in ponašal ž njo, kakor se narod diči in ponaša s tabo, vse pa v zdravju in veselju za dolgo in na mnogo! — Bog daj ! Amen ! ~ so tiho odgo- varjali meščani. Vsi po vrsti so pili žganje, potem so nekaj pošepetali med seboj, in Ninko Vi- lotić je prvi stopil v sobo, kjer je bilo dete, in mu položil pod glavo zlat. Za njim župan, za županom Aksentije Smiljanič in za njima vsi drugi po redu in starešinstvu, in vsaki je obdaroval dete. Ko so to sto- rili vsi po vrsti, je Ikonija naštela dva dukata v zlatu in štiri in pol v srebru in bakru ; zvezala je denar v robec ter ga dala popu : — Na, shrani ; to je Marijino ! Potem jo je vzela na roko in jo nesla popu poljubit ter je z Gluvičem odišla v njegovo hišo. Poslovili so se tudi ostali vaščani od popa in odšli, i:i on je ostal sam kakor suho drevo, in na srce mu je padla žalost. Dolgo se je upiral srcu, nehoteč »raz- srditi Boga«, toda starost ga je zlomila. Pai je z obrazom na posteljo, kjer je še včeraj pokojnica ležala, ter se je britko razjokal. Solze so mu spirale črne misli, zalile mu počeno srce. Zlomljena ladja je potonila, in nič več se je ne vidi. In samo še, da spanec iz polomljenih koščkov ust- varja nejasne slike. (Pride še,) 41 ŠOLSKA IKONA. SRBSKI SPISAI, DR, LAZA K. LAZAREVIĆ. PREVELA L IN F. KLEMENČIČ. II. Naša šola je bila v navadni hiši od desk. V njej je bila ena večja soba za deco, ena mala za učitelja in ena kuhi- nja, v kateri je tudi spaval šolski sluga. Glavna soba, prava šola, je bila nizka, kakor tudi cela hiša. Njena vrata so gle- dala v šolsko dvorišče, z leve strani pa so bila še manjša vrata, skozi katera je pri- hajal učitelj. V njej je dišalo vedno po prahu in človeškem znoju. Okna so bila s pa- pirom zalepljena. Na steni je visela stara lesena ikona svetega Save. Bila je celo sajnata in izpokana, da se je svetnika ko- maj spoznalo. Samo gori, kjer je glava, svetile so se oči, in če stopiš v katerikoli kraj šole, vedno gledajo v te. Resne, črne, prodirajo ti v dušo in kakor da te nekaj vprašajo. Vem, kedar se je pripetilo, da sera bil sam v šoli, popadel me je nekak- šen strah in nisem se smel ozreti v tisto stran. Vse se mi je zdelo, da ikona nekaj spregovori, in gledal sem, da jo kakor hitro mogoče pobrišem venkaj. Učitelj je bil neki krojač, kije mnogo trpel, zelo miren in delaven mož. Celi danje 80 bil v šoli, po noči pa je šival popovske kape, da jih je pošiljal v mesto. Jedva daje vedel kaj več kakor ono, kar je pravil deci. Peval je v cerkvi, ali glasa ni imel skoro nobenega. Pop ga je mnogokrat poučeval, toda našega dobrega učitelja se je malo- kdaj kaj prijelo. Sicer pa se je trudil, ko- likor bolj se je mogel. V nikakšno stvar v vasi se ni mešal, vsakogar je skušal zadovoljiti, a popa se je bal. Pravzaprav se ni niti čulo, da je živ. Mi smo bili ž njim zadovoljni : kakoršen je, takšen je — naš je ! Jaz bi ga tukaj niti ne omenjal, da ni imel tudi on deleža na Marijini od- goji. Videli bodete, kako I Lepo sq pazili na Maro v Gluvičevi hiši. Napredovalo je dete, da ti je bilo milo gledati. Ženske so se nadkriljevale s ponudbami in darovi. Ni še ji bilo niti leto dni, pa je že imela nogavic, srajčic, obrisač in drugih takih stvari poln kovčeg. Ko je dovršila leto in devet mesecev, je pop, v dogovoru z vasjo, dozidal k hiši še jedno sobo ter vzel dete z Ikonijo k sebi. Njedve sta imeli eno sobo, on sam pa drugo. Tako mu niti žene niso bile na potu, ki so vsaki čas prihajale k Mari, jo vodile v svoje hiše in jo zopet vračale popovim. Ona je rasla v hiši pri očetu do svo- jega osmega leta. Nekega večera so sedeli pop, kum Ninko in Stanoje Gluvič na po- povem dvorišču. Tedaj je začel ])op : — Čuješ, kume, in ti, brat Stanoje ! Dete, kakor vidita, raste, hvala Bogu, in napreduje. Še malo, pa bo si sama plela lase. Jaz sem — je rekel — mnogo mislil in si razbijal glavo, kaj da sedaj ž njo storim. Dete treba da se po malem uči hišnega reda in dela. Kaj naj se — je re- kel — nauči v moji hiši, kjer nimamo niti preslice, kamoli tkalske statve? Pa tudi Ikonija se je postarala, da se jedva drži na nogah. Kaj — je rekel — mislita vi- dva? Pogovorimo se mi, potem pa vpra- šajmo še druge pametne može, da vidimo, kaj porečejo oni. — Jaz pravim, da jo zopet daste meni v hišo, — je rekel Gluvič. — Nak ! — je dejal kum Ninko. — Pri tebi je bila skoro dve leti, pri meni pa enkrat na teden. Ampak dajte vi meni dete v hišo. Pri meni je tudi zadruga večja, in hvala Bogu, tudi družino imam pametno ; lahko bo se tudi pri meni kaj naučila. — Hvala ti, kume 1 — je dejal pop. — Tako nekako sem tudi sam mislil. Jutri se pomenimo še z narodom, pa naj v imenu božjem pojde dete v tvojo hišo in naj se začne učiti ! Toda drugega dne se je spremenilo pri cerkvi vse. Tam je pop razložil vse starešinam in starejšim možem ; vsi so bili zadovoljni, in kum-Ninkova gospodinja je že vesela vzela dete za roko, kar je začel učitelj, kakor da je vstal od nu-tvih: — Prosim vas, bratje, in vi, gospod pop, ako dovolite, da povem tudi jaz kaj. Moški so se začudili : — Reci, no I — 'Jaz, pravim, gospod pop, in vi go- spoda starešine in kumi, da ni prav, da se dete pri tolikem svojem premoženju ubija po tujih hišah. Pop je zarudel, ko je čul besedo : pre- moženje, kuni Ninko pa je raztegnil oči ter vzel pipo s cevi : — Kaj ti — je rekel — bedak, zoveS mojo hišo tujo, in kaj se bo to dete ubi- jalo v moji hiši? Učitelj se je ugriznil v jezik. — Prosim, prosim, gospodar*) Ninko in kum, in vi, gospod pop, in ostala go-^ *) z besedo >gospodar« so nagovarjali Srbi do 1. 1804. samo Turke (bege in vlasteline). Pozneje so ime- novali tako tudi srbske prvake, ki so imeli oblast v rokab. Miloš Obrenović pa j" zapovedal, da se sme le njega tako imenovati, a druge dostojanstvenike z besedo »gospodin«. 8( spoda ! Jaz menim, ako dovolite, da sc dete vzgoji kakor mestni otroci, kajti ono, — tudi vi vidite taUo, — mislim ni rojeno, da bi kopalo in oralo, in to bi bila tudi sramota za toliko vas; vaši hiši pa čast in poštenje ! — tu je učitelj vzel kapo v roke ter se naklonil kuni-Ninku. — Jaz pa mi- slim in rečem, da naj se dete vzgojuje ! — Kaj je to? — je rekel Mojsilo Prokič. — Mislim in pravim, da naj se dete da v šolo. — Kako šolo? Kdo je že videl, da hodi deklica v šolo ? — E, pojdite v mesto, gospodar in gazda Stanoje, pa boste videli. Tam ho- dijo vsi otroci, moški in ženski, in zdaj je prišel čas, da se prične tako tudi po vaseh, pa je greh, da bi dete zamudilo. Ampak jaz tako mislim in rečem, da se naj dete vzgojuje, in nič drugače I Seljaki so se pogledovali. — Kaj praviš, kum ? —je rekel Ninko popu. — Nisem — pravi pop — nikdar na to mislil. Veš, ni tako neumna ta učite- ljeva. — Pa kako bo to šlo ? — je* vprašal Aksentije Smiljanić učitelja. — Lepo, pravim, dete se v šoli pri meni z drugo deco nauči čitati in pisati, pa v svoji starosti ne bo prosila drugega, naj ji čita pisma. A kedar ona odraste, ne bo se pisem'tako redko pisalo kakor zdaj, marveč bo vsaki človek moral pisati pisma. Potem pa se v šoli uči : zemljepis, zgodbe svetega pisma, prve in druge znanosti . . . — Ne bi bilo slabo ! — je rekel žu- pan. — Kaj praviš ti, oče, in vi, bratje? — No, pa poglejmo, a? — je dejal kuni Ninko. In tako je Mara ostala pri očetu ter hodila v šolo. Kakega pol leta pozneje je pop na nagloma zbolel, na enkrat je shujšal in že se mu je zdelo, da ne dočaka niti noči več živ, pa je pozval Ninka Aksentlja Smiljaniča, Stanoja Gluviča in župana. — Bratje — je rekel, — meni se vse tako zdi, da bo nii skoro bila ura. Ampak pozval sem vas, da se dogovorimo o ne- kih stvareh. Kum Ninko je hotel popu dajati po- guma, toda jezik se mu je zavezal in po- žiral je samo pljunke. Tudi Aksentije in Stanoje sta pobesila glavi ter se samo primaknila k postelji. — Pred vsem, bratje, tu v tem le kovčegu je narodni denar, ključ pa je na mizi, pod plaščem — že ve Mičo ! Notri je tisoč sto in eden dukat. Oni so se pogledali. — Od tega zidajte najprej šolo, pa cerkev. Ne delajte sramote sebi živim, niti meni mrtvemu, pa ne zidajte česarsi- bodi. Ne začenjajte, dokler si niste dobro premislili in dokler ne bo dovolj denarja, da se ne osramotite pred svetom- To vam bodi v zalogo, in zdaj glejte I Oni so hoteli nekaj odgovoriti, toda besede so jim ostale v grlu, pa so samo pokašljevali. Molčal je nekaj časa tudi pop in si odpočival, potem pa je nadaljeval pomi- šljaj oč : — In moje dete . . . puščam vam je v zalogo . . . pri Bogu in pri vaših dušah ! Kum Ninko je iztegnil vrat, malo hrknil in rekel : — Gledali bomo nanje kakor na svoje ! On je uadaljeval : — Umrljivi smo ljudje, ne zamerite mi, bratje, moram se dobro z vami pome- niti, ker se ne vračam s poto\'anja, na katero pojdem. Bog ne daj smrti ali ka- kega prepira, kaj bi ta sirota potem ? . . . Ampak, bratje, jaz bi vas prosil, da ji za vsaki slučaj odločimo malo imetja od na- rodnega premoženja. — Kume — je rekel kum Ninko — ni majhno tvoje premoženje, a glej, tudi jaz bom še dal . . , 82 Pop je nestrpno odkimal z glavo : — Stojte, niste me razumeli ! Nimam jaz svojega premoženja, Bog ne daj ! Vse je vaše in te hiše božje. Mnogo bi za njo bilo, če bi ji odločili tudi to, kar sem jaz dosedaj držal. Čemu bo deklici toliko pre- moženje, in Bog ve, čija bo kdaj in v kogar roke pride premoženje ! Samo pra- vim, toliko ji odločite, da se je ne bo ra- čunalo baš za siroto in da bo se imela s čim preživeti, ako je, Bog ne daj, vas ka- teri . . . Čakajte, da dokončam ! Tako sem jaz izračunil in premislil, da ji odredimo, ako je vaša volja, tisti kos zemlje, kjer je hiša, in njivo poleg nje, zabranjeni gozd in livado z virom. To je naj njeno. Ali vam je prav ? — Kakor ti ukažeš ! — V kovčegu ima v robcu zavezanih šest in pol dukatov, s čemur ste jo vi obdarovali, ko se je rodila. Tudi to je njeno ! — Božje pa njeno! — E, zdaj mi je — je dejal — lažje umreti. Odvalilo se mi je neko breme s srca. — Ko pa se je pop znebil skrbi, pone- hala je tudi bolezen. Res, proti večeru Je gorel v ognju, toda vročina ni trajala dolgo in on je trdo zaspal. Ob zori se je zbudil ter šel na dvorišče. Mara mu je polila vode, da se je umil, in starec je, čeprav oslabel, ipak s trdnimi koraki šel čez ulico in se podal v cerkev. Toda njegova razdelitev premoženja je ostala. In narod še dandanes imenuje tisto livado z virom : Marin vir, m zabra- njeni log : Marin šarampov. Kdor ne ve- ruje, naj le vpraša koga iz moje vasi. Ko so minula tri leta in je tudi Mara dovršila tretji razred, tedaj je učitelj na- govoril popa in druge moške, da jo je obdržal še leto dni v šoli „na privat". Tako je ona začela učiti tudi četrti razred. Že so jo zvali seljaki, da je pisala pisma njihovim sorodnikom, ki so bili pri voja- kih. Učitelj pa je poleg nje izgubil še tisto \ malo učenjaškega nimbusa, ker je Mara = naredila vsa učena dela ravno tako kakor; on. Seljaki se že ne kesajo več, ker so jo; dali v šolo, pop pa, kedar jo pogleda, I vzdigne oči k nebu, in kedar koli jo kdo i pohvali, mu tečejo solze kakor malemu- detetu. Celo se je že postaral, oslepel je ! in postal pozabljiv. Vem, kedar koli sem j se mu približal k roki, da me je vedno I vprašal, čegav da sem. ¦ (Pride še.) | 83 ŠOLSKA IKOxNA. SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVIĆ. PREVELA L IN F. KLEMENČIČ. (Nadaljevanje.) Tako smo mi računali, pa tudi učitelj ni imel ničesar proti temu, da je Mara že dovr.šila »v/.gojo« in da bi se zdaj naj liitro začela učiti domačega dela. Že je pop mislil pogovoriti se o tem z narodom, ali se je zgodilo nekaj, kar je prečrtalo naše račune. Tega leta je prišel v naše okrožno mesto vladika (škof). Nočem vam pripove- dovati, kaj se je tu vse pripravljalo, niti o tistem tekanju in upitju popov. Dosti da veste, da je bil naš pop najstarejši v celem okrožju in da mu je vsled tega pripadala neka posebna čast in naloga pri pozdrav- ljanju novega vladike. Narod je sklenil, da za ta dan da popu napraviti novo obleko in učitelj je cela dva tedna šival kapo ter jo izvršil, kolikor bolje je znal. Ko se je pop vsedel v voz pred našo cerkvijo, spre- jelo ga je dvanajst konjenikov, ki so bili iz našega sela pri brambovcih in oni so spremljali popa v mesto, a med celim po- tom so streljali iz pušek in prepevali. Za popom, v drugem vozu, vozil se je kum Ninko in Gluvić in za njima še mnogo ljudstva. Pravijo, ko je naš pop prišel v mesto, da so zvonili zvonovi in pokali možnarji, kajti konjenik, ki je s! al na kri- žepotju, ko je zagledal popa v takem slavju, je mislil, da je vladika, pa je zabodel ko- nju ostroge —- za nagrado. Pa bilo. temu, kakor drago, vladika je prišel in naš pop je tu postal sokol. Vla- dika je takoj priredil obed. Bilo je vse polno ljudi, a naš pop, pravijo, je sedel na gornjem koncu mize. Kdo bi se hotel me- riti 1' nami ! Po obedu, pravijOj se je ljud- stvo pomalem razišlo ter so ostali pri vla- diki le popi. Tedaj je začel vladika drugega za drugim vprašati, kako se zove, odkod je, kakšna mu je župnija itd., pa je vprašal tudi našega popa. On mu je vse povedal, kako je, pa nas je hvalil — hvala mu ! — kakor svojo deco. Potem, pravijo, je rekel sveti vladika: — Ti si, oče, od najstarej- ših tukaj ; a, za Bog^a, koliko ti je let ? — Jaz — je rekel pop — in narod računamo, da mi je tako kakih sedemdeset. — Lepa starost ! — je dejal vladika. — Bog daj, da bi še dolgo živel! — A, za Boga, oče - ne zameri mi — kje si bil ti v šolah? — Jaz sem se — je rekel pop - učil pri mojem očetu, ki je popoval v starih časih ; ko pa so ga ubili Turki, ostal sem sirota ter zbežal v to selo, kjer me je po- zneje oblast posvetila v popa. — A tako se nisi, kakor praviš, učil nikakih šol ? — Nisem nikakih. -- A poznaš li pravila božje službe, kakor treba, in obrede ? — Jaz, oče vladika, lahko ponovim, kar je rekel neki stari pop Stoko : kogar sem krstil, ni se poturčil, kogar sem zve- zal v sv. zakonu, ni se ločil od svoje žene, in komur sem pel na grobu, ni se povol- kodlačil. Pop Mitar je potegnil našega popa za suknjo. Vladika se je sladko nasmejal. — Lepo, oče ! — pravijo, da je rekel. ¦— Hvala ti ! Take jaz tudi potrebujem ! Ko so potem odšli, pa je pop Mitar skočil na našega popa : — Kako, da ti govoriš tako pred njegovo prevzvišenostjo ? ! — - Pa kako bi ? — je dejal naš pop. — Tako je vse na dlani ! Pozabil sem še mu reči, da sem tudi enega Turčina po- krstil, in glejte ga, vsi ga poznate, zdaj je vrl kristjan in gospodar, kakor nobeden v selu. Vladiki pa se je zares omilil naš pop, kajti prvo nedeljo po tem, je baš pop de lil anaforo, a rrr ! kočija, ki je postala pred cerkvijo. Skočil je ž nje mož, ki je sedel s kočijažem, ter poljubil popu roko : — Pojdite, — je rekel — pozdravlja vas gospod vladika, da pridete na kosilo. Pop se je vsedel v kočijo, pa tudi Maro je vzel s sabo. Gugal se je, brate, voz, človek bi rekel : zdaj padejo ven, ko- nja pa kakor zmaja ! Narod je snemal kape, kjer je pop prošel, in vsakemu je bilo srce polno. Ni šala, naš pop ! Pa je tudi mo- žak ! Saj bi se mu .spodobilo, da bi bil sam vladika! Ko je pop prispel v mesto, pravi Janko Radulović, pri katerem mi kupu- jemo sol in ki ima hišo poleg vladikinega dvorca, da ga je vladika pričakal na vra- tih in pomagal popu z voza, pa mu ni po- dal ni roke v poljub, nego sta se, pravi, poljubila v obraz. Mara je takoj skočila ter poljubila vladiki roko, on pa njo na čelo. — Tvoja ? •— je vprašal vladika. — Božja, pa moja ! — je rekel pop. — Da je živa in zdrava ! — je dejal vladika, milovaje dekletce. Vseli so se za kosilo. Posadili so Maro k popu, pa so ji visele nožice raz stola in sam sveti vladika jo je namestil. Tedaj je vstopil star mož ter prinesel skledo z je- dili, a Mara je skočila pa mu poljubila roko. Starec je ves zardel. Ko je starec odšel, je vladika pogla- dil Maro ter rekel : — Temu starcu, hčerkica, ne moraš poljubljati roke. To je moj kuhar ! — Le naj, oče vladika, — je dejal pop. — Star možje! Tako sem jo jaz učil. — Od tebe se, oče, — je rekel vla- dika, — ima tudi star človek česa naučiti. — Kako pa je ime tvoji mali ? — Mara. — Da je blagoslovljena ! Po kosilu se je vladika mnogo in o marsičem razgovarjal s popom. Vabil ga je, da bi ga vzel v konzistorij, ali pop je re- kel, da nikakor ne more zapustiti sela, »a zbog samega mene«, je dejal, »pač ni vredno, da bi premeščal konzistorij v vas!« Vladika se je dobrodušno in lahko nasmejal. Tudi z Maro je marsikaj govoril. — Kten je to svetnik ? — jo je vprašal ter pokazal sprstonana neko sliko na steni, HZ — Car Lazar ! — je dejala Mara. — Glej, g-lej ! A od kod veš ti to ? — Precitala sem tisto tam doli. •— Ja, Kaj ti znaš citati ? — Znam. Vladika je prinesel neko knjigo pa jo dal Mari, da bi čitala. Ona jo je odprla v sredini. Namrdnila je obraz pa začela glasno in monotonno, kakor čitajo vsi otroci : »Mače vojsku starac Jug-Bogdane, u Bogdana silna vojska bila . . .« — Stoj ! — je rekel vladika. — Kdo je to. Jug Bogdan ? — Ne živi on, — je odgovorila Mara. — On je padel na Kosovem. — A kaj je to, Kosovo ? — Kosovo je polje, kjer so Srbi izgu- bili carstvo in kjer je umrl srbski car Lazar. Tu so njene očice znova poiskale sliko Lazarjevo. — Lepo, dete moje, zelo lepo ! — je dejal vladika. — Vzemi to knjigo pa čitaj doma ! — V dar? — je vprašala Mara izne- nađeno. — V dar! To je bila velika pesmarica, vsa v zlato vezana. Pop je sklonil glavo in od radosti so mu padale solze na krožnik. Potem jo je vladika vprašal, kaj se je učila, in ko mu je odgovorila, da dovršuje četrti razred, je vprašal popa : — Pa kaj misliš sedaj ž njo ? — Mislim, oče vladika, da jo dam v kumovo hišo, da se otrok navadi dela. — Skoda bi bilo ¦— je dejal vladika — iztrgati dete iz šole. To je — je dejal — glava, kakor jih je malo. Ni se ona rodila, da bi pobirala lan. Ampak ti jo daj dalje v šolo ! — Nisi-li čul, oče vladika, dovršila je ! — Vem ! dovršila v selu, a zdaj jo daj dalje v mesto, v Belgrad, Popa je zabodlo, kakor da ga je kdo z nožem zadel. — Ja. ali se naj ločim od svojega otroka ? — In brada mu je zadrhtela. —^ E — je rekel vladika, — ti želiš svojemu otroku najboljše. Zato pa pravim, ne treba, da stopiš njeni sreči na pot. — Bog ne daj ! — je dejal pcp jec- Ijaje. — Pa kaj naj storim ? Pouči me ! — Pošlji jo v Belgrad v šole. — A koliko časa traja to ? — Štiri leta ! Pop je prebledel kakor platno ter raz pri oči : — Kaj se tam, za božjo voljo, toliko uči? — — Znanosti, — je rekel vladika. — Pa čemu bo to njej ? — Kako, čemu, oče ? Drugačen je danes svet, nego je bil za tvoje mladosti, a še bo drugačen, ko bo ona močna. Kedar dovrši šole, more biti, ako hoče, tudi uči- telj. In potem, v mestu čaka otroka druga sreča. Pop je obmolknil ter se potopil v misli. Tudi vladika je molčal. To je tra- jalo tako nekoliko časa, potem je rekel pop : — Ali treba tu kaj potrošiti ? —• Kakih pet, šest zlatov mesečno. Popu je čisto odleknilo : — Ni nič s tem, oče vladika ! Kje je toliko denarja ? — Pa ti — je dejal — imaš premo- ženja, kakor so mi pravili, kakih tisoč zlatov. Pop se je začudil : — Kakšnih tisoč zlatov, kakšnega premoženja ? Jaz nimam ničesar. Njej je res narod nekaj odločil, ali ni vredno vse niti sto zlatov. Tu ni govora o šoli ! Vladika je malo pokašljal. -¦- Lahko je — je dejal — za denar, če le ti privoliš. To vse lepo uredimo. Tudi jaz imam neka malenkost, ki sem jo za šolo določil, a — je dejal — ne vem za boljšo priložnost od te. U3 — Oče vladika, važnejša je tvoja be- seda in pametnejša od moje. Samo da še vidim, kaj poreče selo. A kdo sme v selu kaj reči proti vla- dikini volji in besedi ? Niso se dolgo pre- pirali. Seljaki so se potuhnili, le srce jih je bolelo, toda kar mora biti, mora ! In čez mesec dni se je že otroka pri- pravljalo na pot. Velikanske priprave so delali. ^ 114 ŠOLSKA IKONA. SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVIĆ. PREVELA I. IN F. KLEMENČIČ. (Nadaljevanje.) Dan pred odhodom motale so se žene iz cele vasi po popovi hiši. Tu so bili kupi potic in kolačev, bidrov in pogač, loncev se smetano, živih in praženih pi- ščet, ^uhega mesa in toliko »provijanta«, 147 dći bi četovodja Vojin ž njim zlahlsa na- hranil celo četo. Mićo je prinesel nedavno iz mesta nov pisan kovčeg in vanj baše Ikonija neštete nogavice, srajce in obrisače. Žene posedajo na klop pod orehom, božajo Maro in se jočejo, ona pa gre pre- plašena iz naročja v naročje. Ne joče se, ampak z zamišljenimi očkami gleda v karsibodi. Puli čipke na srajci in ne go- vori ničesar. Ničesar ne je in ne pije. Otrok je čisto iz sebe ; nekak ogenj mu je stopil v ličeca, in kedar kaj poreče, je to kakor v nekakih sanjah. — Bog daj, da bi vse to dobro mi- nilo ! — pravi stara Stevana. Ko se je že mračilo, razišle so ženske in moški domov ter so pu.*tili popa sa- mega. Gotovo tudi on ni ničesar večerjnl, a to noč je vzel Maro k sebi v posteljo. Ikonija se ni mogla od nje ločiti, in ko je mislila, da je Mara s popom zaspala, iz- nesla je svojo odejo ter jo prostrla pred vrata popove sobe ter se vlegla. Ko je spanje, ki g-a ne more pregnati nikakšna skrb otroške dobe, prevladalo nemirno Marino dušo ; ko so črne trepal- nice pale nad zarudela ličeca in so se za- čele prsi jednakomerno dvigati, se je pop vzravnal v postelji. Sobo je osvetljevala lučica, ki je gorela pred ikono. Če bi Ikonija v tem hipu polukala V sobo, bi mislila, da vidi podobe svetnikov. Nagnilo se je uvelo starčevo lice nad življenja polni obraz deteta, a z bele brade pada kaplja za kapljo in se takorekoč kadi na njenih ličecih. In komaj se je pop nagnil, da jo poljubi, pa je dete v spanju mahnilo z roko. obrnilo se v drugo stran ter na- daljevalo spavanje. Globoko je pop vzdih- nil ter se zavalil v posteljo. Davno je pala rosa, že se tudi vstok rudeči, a pop še ni zaspal. In ko je slišal, da se je pred njegovo hišo ustavil voz, vstal je in šel vtnkaj. Pred hišo je kum Ninko napuščal po- veznice konjema, ki sta se kadila v svežem jesenjem jutru. Kočijaš se je popel na voz ter poriva z nogo seno pod sedeže. Pop je stopil v vežo, v selu je bilo še vse mirno ; samo tuintam je zaškripala klada na studencu ali pa zaropotala oknica. Ko- koši so potezale glave izpod peruti, a niso še skakale z gredi. — Dobro jutro, kum, in blagoslovi me ! — je dejal kum Ninko, ko je zagle- dal popa. Tudi kočijaš se je vzravnal na vozu ter vzel kapo z glave. Pop mu je odzdravil : — Rano si vstal, kum ! — Kaj čem ? ¦—-je dejal kum Ninko. Zbudil sem se prej, pa ko nisem mogel zaspati, sem poklical otroka, da napreže. — Pojdi v hišo ! — je rekel pop. — Mara še spi, a Ikonija nam lahko skuha kavo. Nisem vam rekel, da je bil tak dogo- vor, da kam Ninko popelje Maro v Bel- grad in odnese pismo vladike, kamor treba. Pop ne more zaradi cerkve in za- radi starosti. In kje bi njega starca pustil narod na pot, in kako bi njemu bilo, da pusti dete v Belgradu, pa da se sam vrne ? Bog ve, če bi on to sploh mogel prenesti ? Tu sta njedva govorila o marsičem, največ pa o potovanju in o Mari. Pop je mnogokaj svetoval ter prosil kum-Ninka, da pazi na to in ono in da si vse dobro zapomni ter da mu potem vse pove, ko se povrne. Tako sta se njedva brig-ala za vse, ko je Mara še spala trdno spanje. Že se je zabliščalo od vztoka. Se dvoje vozov se je ustavilo pred popovo hišo. Prišle so žene z moškimi iz sosedstva, pa tudi taki, ki so stanovali dalje. Se pol ure, in dvo- rišče je bilo polno ljudi, pred hišo pa nad desetorico vozov, a Mara — še spi. Kum Ninko je pogledal v solnce, ki se je prikazalo. — Dani se — je rekel — jaz pravim v imenu božjem in s tvojim blagoslovom, kum, da se vzdignemo. 148 Ikonija se je pririla z redečimi očmi : — Spi še dete ! To je bila zapreka. Kdo bi mogel biti tako trdega srca, da bi zdaj zbudil otroka ? Ko pa je minilo kake četrt ure in ko se je s kupice začelo kaditi in rosa se dvigati s trave, vstal je pop ter šel v h'.šo. Vsi .so obmolknili, nihče se ni ganil niti z ušesom, in pop je vstopil v sobo. Dolgo je gledal mirno in brezskrbno vest, kako je spala. Stopil je pod ikono ter molil k Bogu, potem pa odločno šel k postelji. Položil je otroku roko na čelo : — Mara, dete moje, vstani ! Deklica si je otrla oči ter jih odprla. Globoko je vzdahnila ter gledala z veli- kimi, nedolžnimi črnimi očmi popa. — Kako lepo se mi je sanjalo, oče ! —¦ In kaj se ti je sanjalo, hčerka? — Sanjalo se mi je, kako da sem v nekem velikem mestu, pa kako da so tam velike, velike hi.še ; pa kako da se vozim na zlatem vozu, pa vse se je zibal, kakor od vladike ! — Pa zdaj pojdeš, hčerka, v božjem imenu, v Belgrad, — je rekel pop ter se silo raztegnil usta. — Tam boš videla vse to. •— Belgrad ! ? — je dejala deklica ter se spremenila v obrazu in srce ji je za- kucalo. — Vstani ! .. . vsi te čakamo ... — je rekel pop ter zbežal iz sobe. Potem je vstopila Ikonija z drugimi ženami in čez kake četrt ure so pripeljale jokaje deklico, ki se je tudi sama kopala v solzah. — Pa kaj se cmihate ve, ženske, in silite otroka, da se joče ? Vi tudi druga ne znate ! — je dejal Aksentije Smiljanič ter si obrisal z rokavom .solzo. Mičo je prinesel Marin kovčeg in ga porinil v seno pod sprednji sedež. Pop je poljubil Maro ; — Pojdi z Bogom, IMarica ! Naj ti on pomaga ! Potem so začeli vsi po vrsti poljub- ljati deklico in nazadnje jo je Ninko od- nesel, kakor da sta ji dve leti. Rekel ji je, naj se prekriža, ter jo položil na voz. Potem se je še šam prekrižal ter se vse- del poleg nje in ji zašepetal : — Poljubi še enkrat očeta in mu reci : blagaslovi me ! Ona se je nagnila z voza k popu ter mu podala roko : — Blagoslovi me, oče! — in na.slonila je ustnice na uvelo popovo roko. Zene so si zakrile oči, možje strugajo s palicami po prahu in gledajo na drugo stran v plot. Nastala je tišina. Pop je položil obe roki na IMarino glavo ter začel šepetati. In ko je vzdignil in vzravnal glavo, je zaklical Ninko kočijašu : — Udri! Konja sta šla. Pop je stopil k vozu ter se hode objel s kum-Ninkom in dejal : — Čuvaj mi dete, pri tvojem življe- nju in pri samotvorcu Bogu ! Ninko je prijel deklico z roko pod pazduho ter jo potegnil k sebi, a konja sta začela dirjati. Mara se je obrnila k očetu in prestrašeno zavpila : »Nečem v Belgrad, nečem !« Ali slab ji je bil glasić. Ni čul tega niti pop, niti kum Ninko, niti kočijaš. (Nadaljevanje prihod.) 149 ŠOLSKA IKONA. SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVIĆ. PREVELA I. IN F. KLEMENČIČ. (Nadaljevanje.) Konja sta dirjala bolj in bolj, in ona je noslonila glavo na Ninkove prsi, pa je neutešno in silno zajokala. Se malo se vidi skozi oblak prahu, kako se voz giblje. Že se je obrnil po Zebićevi poti, a pop ,in za njim ves narod ne gane se z mesta in ne trene z očmi. Ko je voz že izginil, si je pop obrisal oči in pogledal po na- rodu. Mahnil je malo z glavo, kakor da bi rekel »z Bogom«, in stopil je čez cesto. Odprl je cerkvena vrata in padel je na obraz pred oltar, da se je s čelom dotaknil tal. Ležal je tako, more biti, četrt ure, a ko se je vzdignil in obrnil, zagledal je polno cerkev naroda. Ko se je Ninko čez teden dni vrnil iz Belgrada, ni mogel dovolj odgovarjati ljudem. Pripovedoval je mnogo čudnih stvari, ki jih je videl v Belgradu, da smo mu jedva verovali. Glede Mare je dejal, da je .šel najprej s pismom vladike v neko šolo in ga izročil šolskemu predstojniku. Ta, je rekel, ko je preč'tal pismo, odišel je ž njim in z Maro na dom nekega pro- fesorja Vučetiča, in tu je izročil Maro. Pravil je, kako je v tej hiši marsikaj, da niti za deseto ne veš, čemu je in zakaj je, in kako se človek lahko osramoti, ako dobro ne pazi. Tako on, je rekel, niti ni gledal, marveč je pljuval poleg sebe. Ko je slučajno obrnil oči, pa stoji na tleh ve- lika peskarica, — malo, je dejal, da ni v njo pljunil. Pozneje, je pripovedoval, vse to pri tem profesorju, so mu ponudili, da bi si nalil juhe na krožnik, a on, je dejal, je rekel: »Naj le bo, hvala, jaz lahko tudi iz sklede«, ter ni hotel mazati krožnika.— Vedeli smo mi že v naprej, da nas on ne osramoti ! Pop ga je vsaki hip prekinil ; »A Mara?« ali: »A ona, kaj je rekla?« in Ninko je skušal povedati vse, kolikor lepše je znal. Rekel je, da je vesela kakor ptica in da jo ljudje, pri kojih je, imajo radi, da ne more bolje biti: »Ne pride«, je rekel, »s krila«. Bog daj ! Samo da je nekoliko zmedeno pripovedoval, kako se je poslovil od nje. »Ni se niti Jokala!« je dejal. Kje more to biti, da bi se otrok ne jokal ? Kaj da vam pravim, kako nam je bilo brez nje, kaj da vam opisujem, kako je bil siromak pop čisto zmeden, kako je mnogo- krat hotel to, a je delal ono, kako je mislil eno, a govoril drugo. Čemu da vam pri- povedujem, kako smo bili kakor ubiti in kako je kum Ninko ves zarudel, ko je čez deset dni dobil pop pismo od Mare, v ka- terem je pravila : kako se čuti samo, kako se je hotela uloviti za kum-Nlnkov voz, ko se je vračal, kako se vedno skriva pred gospo za drva in v šupo, pa se na samem joče in kako, je dejala, hoče umreti. Ne treba mi se niti pri tem zadržavati, 164 kako je pop na vrat na nos pripravil voz za Belgrad in kako je s tem pismom od- letel k vladiki. — Vse to bi le raztego- valo povest in vse to bi samo tisti razu- mel, ki je svojega lastnega otroka I moral poslati v tujino ali ki je sam v svoji mla- dosti moral zapustiti svoj dom. A kdor je vse to prestal, ta ve, kako nazadnje tudi žalost pojema ; njeni valovi poležejo po srcu in trudne površine se dotakne samo še pismo od milega, kakor lasta vicino krilo mirnega zrcala vode. Dan za dnevom, teden za tednom, pa tudi meseci so minevali, ne da bi se ču- tilo. Kar je prošlo, se zdi, da je bilo malo poprej, samo v bodočnosti vidi srce, ki čaka, večnost. Ko je bil poslednji mesec šolskega leta, ni mogel človek živ priča- kati konca. Toda žalosti ni več. Obrazi so se razvedrili in nekaka nemirna radost ozarila je tudi oveneli popov obraz. Na- stala je vročina. Ikonija že beli popovo hišo in pripravlja se sprejem za Maro. Nekega dne se je vsedel tudi kum Ninko na voz ter se v božjem imenu odpeljal v Belgrad, a veseli narod mu je samo eno priporočal: »Le hiti! ne zadržavaj se!« Marina soba — kakor raj. Okna na- kičena z lipovimi vejami, pod tramovi na stropu vise šopki resede. Na peči vsako- vrstno cvetje ; nova pisana odeja je raz- prostrta po postelji. In samo smo še ne- strpno pričakovali milega vladalca, ki niti ni sanjal o svoji moči nad našimi srci. Moj Bog ! ko je ona prišla ! F'op je izven sebe od veselja. Ikonija malo da se ne zaduši od solza, pa ne pusti otroka iz rok. Žen polna hiša, pa samo javkajo : »Joj meni ! Kako je dete shujšalo !« — Ej da, draga, lačno in žejno v tu- jem svetu ! -— Pa trpaj detetu kolače in druga jedila v roke in v usta ! A ona se je malo spremenila. Samo da je malo porastla in da je v obrazu postala bolj bleda, tako da so ji črne oči še bolj črne in se ji še močneje svetijo. , A ona ni vedela, kaj bi delala. Pre- polno ji je bilo srce, pa je ni moglo nikjer dolgo trpeti. Vsela se je na posteljico, držala je kolač v roki in zvonila z nogami. Tedaj je skočila, letela v kuhinjo in silila Ikonijo, da ji je pripovedovala to in ono. Potem je tekala po dvorišču, klicala ko koši. gledala, kako je Mićo grebel žrjavico iz peči za kruh, ali kako je sosed Cerić delal strašilo za ptice. Potem pa hajd ! v Ninkovo ali Gluvićevo hišo. Oni pa, kakor da je prišel k njim vladika ; ogledujejo jo z vseh strani in se je ne morejo do sita nagledati. Tako je ona razveseljevala popa in selo. Sla je s popom tudi k vladiki. Bila je v šoli. Potem je spet z dekletci pri igri ali na delu. Ličeca ji postajajo okrogla in rudeča, dokler ni minil tudi že mesec julij in dokler ni kum Ninko zapregel konjev, da odpelje dušo vasi iz vasi. Ko je odšla drugikrat, se je godilo vse po starem. Znova je trebalo čakati leto dni, in ko se je to završilo, prebodlo nas je neko lepo pismo, v katerem je rekla: »Sladki oče! Srce mi hoče počiti, ker ne morem priti k tebi. Pravil ti je vladika, da me je premestil v neki penzi- jonat, kjer se govori samo francozki. Celo leto sem hodila v šolo, a sedaj me niti o razpustu nočejo pustiti domov. Pravijo : moram se učiti francozki, da dospem druge itd.« Morete si misliti, kako nam je bilo! Ali kaj čemo ? Popu ne smeš niti omeniti, da gre k vladiki, da bi jo on kako iztrgal odtod ter jo poslal nam, čeprav le za te- den dni. To bi njega siromaka še bolj bolelo, kajti on je gotovo tudi že sam z vladiko o tem govoril. Nagnili smo glave, pa molčali. Še smo pretrpeli leto dni. Ko bi mo- rala priti, prejel je pop pismo, da pojde to leto v počitnicah gospa, pri koji je Mara, na Dunaj pa hoče da povede tudi njo se sabo. Volja vladike je, da dekle, prej nego se zavsem vrne domov, vidi; 165 kolikor več sveta ter se nauči vsega, za karkoli se ji ponudi prilika. Popu je rekel : »Potrpi, oče, še leto dni ! Naj dekle spozna svet. A pozneje, ko pride k tebi, ne boš se več od nje ločil!« Tako je zopet nasto- pila večnost, po kateri menda pač tudi nam zašije solnce. Med tem se je spreminjalo marsikaj v vasi — čas dela svoje ! Naš stari učitelj nas je zapustil — odišel je siromak na potovanje, na katero se gre zaprtih oči. Bog mu daj večni mir in pokoj ! Žal nam ga je bilo. Siromak je bil nekako prirastel na selo. Lepo smo ga pokopali. Potem smo razpustili deco in zaprh šolo. Zdaj smo vsi upali, da nam pride Mara za učitelja. Že je bil pop z nekoliko starejših ljudi zbog tega šel tudi k vla- diki, in on mu je za trdno obljubil. Siro- mak pokojni učitelj čisto nam je bil . . . človek zares dela greh ! . . . hotel sem reči : čisto nam je — Bog mi greh odpusti — bil stal na potu. Da vidite, smo-li pričakali, čemur smo se nadali. (Pride še.) l66 ŠOLSKA lKOi\A. SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVIĆ. PREVELA L IN F. KLEMENČIČ. (Nadaljevanje.) III. Bild je nedelja popoldne. Ljudstvo se je zbralo pri znamenju. Iznesli so iz sod- nice mizo, poleg nje je stala dolga klop in nekoliko tronogih stolcev. Starejši ljudje in pop so se vseli, pa se razgovarjajo o tem in onem, a mladina pleše in se raz- veseljuje. Po cesti proti naši vasi pa se pelje voz in v njem gospodski človek. Malo ču- den na prvi pogled. Na glavi mu je širok slamnat klobuk z rdečim trakom. Izpod klobuka mu padajo rjavi lasje na čelo. Goste obrvi se skoro dotikajo, a med njimi je globoka guba, ki se tudi tedaj ne po- ravna, kedar si gospod klobuk potisne nazaj ter si z robcem briše znoj s čela. Mora biti, da se je ž njo narodil. Ona je v čudnem nasprotju z mladim licem, sredi katerega sedi malo sključen no.s, a pod njim majhni gosti brčići, ki si jih je on 228 na obe strani razčesal, tako da so na kon- cih raztreseni in širji nego pod nosnicama samima. Dolnja mu je ustnica malo visela, a gornja je malo vzdignjena, da se vidijo kakor sneg beli zobje, ki stojijo malo po strani, kakor plot, ki se podira. Lice mu je nekoliko bledo, toda ne suho, a velike temno-rjave oči, napol zaprte, žmirijo in gledajo vedno na stran. Star je dva- do triindvajsti let. Ničesar ne govori s kočijažem. Kadi cigaro eno za drugo. Gleda samo okoli sebe in kakor da ni vesel. Toda zaradi tiste gube na čelu ne more človek niti vedeti kako mu je, ker izgleda vedno mra- čen in nevoljen. On se pelje v našo vas, in žeje tukaj. Hajd, hajd, pa naravnost med ljudstvo. Ustavil se je voz. Mi gledamo, kdo bi to bil. Gospodski mož je nespretno skočil z voza ter se težko, in kakor da je Bog ve kako utrujen, približal mizi, kjer je sedel tudi pop. Ni pozdravil, le malo je poki- mal z glavo. / — Je-li tu župan ? Mi smo mislili, da je nov pisar, ter smo ustali. Župan je skočil kvišku : — Jaz sem, gospodine ! Gospodski mož je izvlekel gotovo sval- čico ter jo utaknil v usta in se po strani, a vedno gledaje župana, približal mizi, potisnil klobuk na tilnik, se nagnil proti popu in pomolil roko. — Da si mi živ, sine ! — je dejal pop. Ali gospod je prijel škatljico z žvep- Ijenkami, ki je stala pred popom, ter hitro potegnil roko nazaj. Vzravnal se je ter po strani vrgel pogled na popa, še bolj za- škilil, in brazda na čelu kakor da mu je postala še globlja. Potem se je zopet z levo ramo obrnil k županu : — Kje je tukaj šola ? — Tu je, gospodine, takoj pri cerkvi. -— Pelji me ! — je rekel gospodski mož. — Zaprta je ! I — A ti jo odpri ! Jaz sem imenovan za učitelja v tej vasi. Glejte ! . . . Nov učitelj ! . . . Kako to ? Pop se je vzravnal pa ga začel gle- dati. Tudi mi smo si oddahnili. Poseli smo zopet ter napravili tudi zanj prostora, toda on se ni hotel usesti, ampak je zopet de- jal županu : — Daj, kmalu! utrujen sem. Odpri šolo in pošlji mi služabnika. — Usedi se, človek ! je dejal ojunačen župan. - -Ni sablja za vratom. Učitelj se je nasmehnil, toda le z le- vim krajem ust, in levo oko se mu je povsem zaprlo, a z onim drugim je pogle- dal župana najprej v opanke, potem pa v kapo. — Nečem — je dejal, — pojdi, pelji me ! — Torej vsedi se vendar, da popiješ kaj ! — je rekel župan. — Nečem ničesar — je dejal on ostro, in vrh tiste brazde sta se pokazali še dve novi zraven, — pelji me ! Župan je šel ž njim. — Kakšen je to čudak? — je rekel Ostoje Purešević — al' je nekoliko preveč moder, al' pa je docela bedak ! Seljaki so skomizgnili z ramami ter se, sami nevede zakaj, udali nekaki temni slutnji. Drugi dan je prišel učitelj v krčmo. Vsedel se je sam za-se, namrgodnil obraz ter molčal. Naročil je nekaj jesti, pa zopet v šolo. Otrok ni bilo, ker je bil že julij mesec, pa zbog teh nekaj dni do počitnic nismo hoteli sezivati otrok. Popa se je ogibal, da je bilo čudno. Že je bil teden dnij tu, a žnjim ni še spre- govoril niti besedice. Ko je bila nedelja, ga je pop čakal, da bi pel pri službi božji. Da, ali učitelja ni ! Po službi božji vzdig- nil se je pop, da pogleda, ni li učitelj kaj bolan. Stopil je v sobo, a on je ležal na postelji, ki je bila napravljena s kuhinjskih vrat, pod katera je bilo podloženo na šti- rih krajih po pet do šest kosov opeke. Na 229 nog'ah je imel hlače, a gori samo srajco. Bosonog je ležal in citai neke raztrgane bukve. — Pomozi Bog ! — je pozdravil -pop. Učitelj je prenesel nogi kakor ojesi ter ji spustil ob postelji navzdol. Položil je znamenje v knjigo ter jo dejal na krilo. Priklonil se je malo popu ter obsedel na postelji. — Pa kje si ti, učitelj ? — je vpra- šal pop. — Evo me ! — Vem ! A kako, da te ni v cerkev pet ? — Nisem pijan, da bi pel ! Pop je stopil korak nazaj, nagnil se pred-se, zamežikal ter gledal v učitelja. — Kaj me gledaš ? — Nič ! je rekel pop. — V cerkvi se s pesmijo slavi ime božje. — Pa če ti je do slave, slavi ga ! A mene pusti na miru ! Vidiš, da delam ! In zopet se je izleknil na posteljo in odprl knjigo. Pop se je prekrižal ter zapustil, nazaj se pomikajoč, sobo. —• Odtod se je podal počasi domov. Se- ljakom ni rekel ničesar. Sam se je zatopil v neke misli. Od te dobe on ni učitelja nikdar več za nič vprašal, niti je ž njim prišel v do- tiko. Tudi učitelj, čim je zagledal popa, je nagnil glavo, izpačil obraz, še bolj, igral se s palčico ter šel mimo njega, kakor mimo turškega pokopališča. Kdo ve, zakaj je on to tako delal ? Kdo ve, kaj je pop o njem mislil ? In tako je učitelj osamel. Na prste bi vam lahko naštel, tako malo je govoril. Ko je videl, da mu tudi teh par besedi, ki jih je semtertje spregovoril, nihče ne razume, napihnil je lica, obrnil glavo na drugo stran ter jezen odšel. Enkrat je šel počasi mimo kovačnice. Kovač je nekaj težkega delal, ves moker od znoja, pr'lepila se mu je srajca na ši- roka ledja, a on je stopil med vrata ko- vačnice ter si oddihal. Nasproti teh vrat so bila druga, in tako se je igral veter skozi kovačnico in hladil znojnega kovača. Ko je učitelj prišel do poleg njega; se je obrnil : — No, kaj pa si se ti postavil sem ? — Ker sem utrujen, — je odgovoril kovač. — Vem ; a zakaj stojiš na prepihu ? — A? — Kaj stojiš tu, ti pravim, da te tako znojnega brije veter ? — Tako sem navajen, kedar se spotim ! Stopim na veter pa čisto zmrznem. Pa kedar pozneje zopet vzamem kladivo, zdi" se mi, da v njem ni pet lotov, in v ledjih mi čisto škripa. Učitelj se je nasmehnil. Tako: z enim krajem usti in z enim očesom. Pogledal je kovača še enkrat, ni mu rekel ničesar. Zavil se je le v ogrinjačo in šel dalje. Drugikrat je Pavel Djerič vozil z vo- loma prazen voz. Živina je bila nekoliko muhasta pa ni hotela z mesta, a Pavel se je razjezil, zarudel v obrazu kakor paprika, vpil na vola ter udrihal s palico, kamor je priletelo. Sedaj je skočil učitelj predenj kakor kakšen stotnik : — A kaj ti — je dejal — biješ živino ? — A kaj čem, ko neče iti ? — Zakaj je ne redii dobro, pa bi šla? Pavel je debelo pogledal : — Ar ne vidiš, da je vsaki kakor bat, apostola mu njegovega ? Pa da ga naj ne bijem ! — In zopet : pljusk ! ¦— Hujši si od te živine ! — je dejal učitelj. Pavel se je vzravnal : — Ne delaj mi zgage, ti rečem, ampak glej svoj posel! Vem jaz dobro, kdo si ti! — Učitelj je zaškilil z očmi : - A kdo sem jaz ? — Cifut, — je rekel Pavel. — Jaz te nisem videl, da bi se prekrižal ali poklonil. Samo, da ne poznam židovske postave. v tem je še hujše udaril vola na desni. Vola sta na enkrat poskočila. Pavel se je zagrabil za zadnjo os in se vsedel nanjo ; malo oddaljen se je obrnil k uči- telju ter mu zavpil : — Le zapomni si, učitelj, komu si rekel, da je živina ! Seljaki so videli zares, da je ta uči- telj docela nekej druga od prejšnjega, in mislili smo vsi, da je učen mož, ali ma- rali ga nismo. Zlasti to ga je črnilo v naših očeh, da ga pop nikdar ni niti omenil. Nihče se ni ž njim družil razun ne- kega Jerotija Kovačeviča, ki gaje zagovarjal in branil. Ta Jerotij ga je celo obiskoval. Kaj sta onadva govorila, to se ne ve. Enkrat je privlekel Jerotij amerikanski plag ter se zaćel hvaliti, da ga je učitelj naučil. Ko ga je pa zabodel v neko krče- vino, pa je plug počil na dve polovici, kakor da je z leda. Psoval je Jerotij, kar mu je prišlo na jezik, zakaj da se je dal učiti od koga, ki ni niti oral niti kopal. Tako je tudi on pustil učitelja samega sebi in njegovi glavi. Odsihmal je učitelj postal še bolj molčljiv in bolj osamljen. Nekega večera je pisal nekemu svojemu tovarišu: ».... Prazen trud ! Z ljudstvom se ne da ničesar storiti. Zavzemaje se zanje, pisaje in go- vore, ugonobil sem svojo karijero ter se ponižal do tega, da sem postal učitelj !... Tu so vse moje poskušnje slabo izpadle. Ljudstvo je neumno in zabito ! Imajo enega farja, ki še z dvema tremi kapita- sti pritiska pol vasi, in vse to s pobožnimi ustanovami. On s temi kapitalisti eksploa- tira vaščana — drži ga vse bolj v neum- nosti — a sam ničesar ne dela !... Počil bi, ko gledam to krivico!«... (Pride še). ŠOLSKA IKONA. SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVIĆ. PREVELA I. IN F. KLEMENČIČ. IV. že se je približevalo Petrovo. Vsak dan smo pričakovali Marino naročilo za vo/. Pa ]>rielo je tudi Petrovo, a pisma od nje ni bilo. Neki večer, tretji dan po Petrovem, vračali so se moški z dela pa so se postavili pred občinsko hišo in go- vorili nekaj o sušilnicah za sadje. Jaz sem bil z Radojem Nikolićem na lovu, in ko sva se vrnils sva se pomešala tudi midva med ljudstvo. Že se je mračilo. V daljini .smo zapazili neki voz. Župan je pogledal na ono stran, zaškil 1 z očmi ter se trudil, da bi spoznal, kdo je. Naenkrat je plesk- nil z rokama : — Mara ! — Mara ! — zavpili smo mi, pisar^ pa, kolikor je mogel teči. da sporoči no- vico popu. Radoje je ustrelil iz dvocevke. Pop je gologlav pritekel pred voz, ki se je ustavil, razširil je roke in stokal, vetrič pa se mu je igral z belo brado in s tisto malo las na glavi. _> Mara je bila sama na zadnjem se- dežu. Hitro je vstala. Z levo roko je zbrala obleko, z desno je vzela klobuk z glave, [ioprijela se lestvic ter je lahko skočila na zcinljo. Pop jo je zgrabil z obema rokama za glavo ter jo poljubil v čelo, nam pa so prišle solze. Pozdravljala se je z nami — kakšn.i je, komaj da jo poznaš ! In ke- dar je komu nas fantov pomolila roko, je ta ves zardel. Zbralo se je mnogo ljudstva, pa smo jo kakor nevesto odveli v popovo hišo. Pop od veselja ni rekel n-i bele ne črne, samo oči si je brisal, in le starejši ljudje so jo semterje kaj popra- šali, mlajšim pa se je čisto zavezal jezik. Ni šala, kakor kakšna gospa ! Pa kakšna ji je tista obleka, in kako hodi !. . . Drugo jutro je ustala, se postavila med vrata pa gledala. Pop je bil že davno v vrtu ter se vsaki trenotek vračal, da vidi, je-li Mara ustala. Pred zoro je bil lahek dež. Zemlja je bila povsod vlažna in z murbe nasproti vrat se še niso izpa- rile deževne kapljice, pa je jutranje solnce obsevalo drevo, da se je svetilo kakor lestenec v mestni cerkvi. Na bukvi je kljuval detel in z oreha se mu je odzi- vala žolna. Solnce se je bliščalo in megle so se razgrinjale. Mara je stala med vrati ter gledala z nekim širokim pogledom. Globoko je dihala in nekaj čudnega ji je bilo v prsih. — A kaj s. se tako zam slila, golo- bica ? — jo je vprašala Ikonija. Mara je še globlje potegnila vase sopar : — Nič ! — je rekla, a pogled ji je bil uprt v daljino. — Kako je vse krasno, polno življenja, kako svež je vzduh ! Ikonija se ji je uprla v oči, potem pa pogledala na stran, kamor so bile obrnjene Marine oči : — Murba ? je rekla. — Kaj? - Gledaš v murbo ? * 305 Mara se je malo nasmehnila : — V murbo in v vse ! In zamišljeno je nadaljevala : — Celo lačna sem tega vzduha. — E, kuham jaz kavo za tebe,- — je rekla Ikonija. — Vem jaz, ti si se poüie- Ačanila. Ti imaš rada belo kavo ! V tem je prišel pop z vrta. Njegov svetniški obraz je bil sprejel zopet po- zemske oblike, ker ga je bila obsijala radost ; usta so mu neprestano raztegnjena in na belih trepalnicah visi vsak trenutek kapljica, kakor jo duša rosi, kadar se ji stemni in kadar se ji zasvita. .Skozi late kaste v sosednem dvorišču pa se sveti eno oko. Ta kasta je Nenada Ćerića, on pa ima sina Pavla, fanta za ženitev. To je tisti, ki mu je učitelj rekel, da je živinče. Pop se je vsedel z Maro za mizo pod orehom. Ikonija je prinesla bele - kave. Pop ni trenil z očmi od nje. —• Kaj si delala, dragica, odkar si ustala ! Mara je vzdignila obrvi. Trudno je okrenila oči krog sebe, a ko jih je uprla v popa, bilo mu je, kakor da ga poliva z nekim životvornim balzamom. — Gledala sem prirodo, — rekla je zaupljivo. Pop je položil prste ene roke med prste druge, stegnil oba kazalca ter jima združil konca in tako sklenjene roke po- ložil na mizo. Nagnil se je malo nazaj na klopico, glavo nekoliko skrivil na desno stran in pogledal v nebo. — Prirodo! — je rekel zamišljeno. — Da ! Tej sem misli tudi sam poklonil ! Velika je to knjiga ! Kdor njo čita, ta se bliža Bogu ! Da, ali pop ne ve, s kolikih se strani more čitati to knjigo. Dnevi izginjajo, Mara je car vasi. Vsakemu so polna usta. Nada, da bo nam ona kdaj učitelj, navdušila nas je vse. Ona pa je hodila po polju. Zamišljena je ^— ali obraz ji je jasen. JSTi to žalost, ne skrb, kar zanima njeno dušo. To je tista sentimentalnost, menda lastna njeni starosti in šoli, katero je obis- kovala. Na teh sprehodih sestajala se je tudi z učiteljem ; najprej se ga je, pravijo, bala, a pozneje se mu je že privadila. Tako je to šlo mesec dni. V tem času je Mara postala še bolj zamišljena. Čudno se je začela obnašat^. Vsela se je časih z nami. Kramljala in pripovedovala je, kaj je kje po svetu, potem pa je poskočila ; samo da je rekla : — Treba delati ! — pa nas je zapustila, a mi smo zijali za njo. Ali pa je prišla popoldne, ko se je pop naslonil na preprogo, ter ga gledala, nagnila se proti njemu, pa se naenkrat vzravnala, vzdignila glavo, šla v sobo in odprla knjigo. Ali pa je hodila po polju. Zapel je slavček potihem, potem krepko, ljubko in drobno, veselo kakor svatovska pesem, in zopet tožno kakor pogrebni spev. In ona ga je poslušala, poslušala, in pogled ji je hodil po zraku. Sedaj je naenkrat tresnila 7. nožico in vzdignila glavo. — Luscinia philomela ! pa kaj ? — Ali pa je iztrgala trpotec iz zemlje ter opazovala prstič, v katerega se je še kot dete urezala in ki ji ga je Ikonija s trpot- cem ovijala. Gleda lističe in nekaj misli, potem pa ga čisto jezno zažene v stran in z nekako samozavestjo šepne : — Plan- tago lanceolata — navadna stvar. Časih zopet stoji sama v sobi. Strašno se nekaj bori sama se sabo. Vdero se ji solze in joče, joče, pa zopet naenkrat otre oči, zagrabi knjigo, jo tresne ob mizo, odpre ter se spravi nad čitanje. Enkrat se je usela pod oreh. Fletla je in položila si knjigo pred se v krilo; namr- godila je oči ter čitala, brez prestanka. Na kopici nad njo pa stoji mladenič. Naslonil se je na kosišče ter iskal z očmi popovo hišo. Ali pa je izvlekel piščal- ko, piskal v njo, in nje jasni glas je 306 tožno plaval po zraku. To ni znana pe- sem, ni niti poskočnica — kdo ve, kaj je to ! Potem pa je tresnil pi.šćdl ob ledino, pulil si s prsti ono malo dlačice na ustnah in mrko gledal v leseno hišo, kjer je šola. Kri mu je prihajala v oči, ki so bile vlažne in lice mu je gorelo kakor v mrzlici. Ko pa je mrak legel na zemljo, se je nekdo plazil ob popovem plotu. Ne beli se na njem kmečka srajca, niti na potu ostajajo široke stopali opank. Nasloni se na plot iz popove hiše pa kakor lunin trak se lahko giblje druga podoba v dolgi obleki. Bliža se plotu in dolgo in tiho šepečeta. Nihče tega ne vidi in nihče ne opaža na drugi strani izza skladišča črnih Pavlovih oči, kako prodirajo nočni mrak. — Res ne vem, kaj naj storim ? — pravi podoba z dvorišča. — Ostani! — pravi podoba z ulice. — Takoj si se razjezil! — Ne maram za male duše, nečem se tu s teboj cmokati ! Jaz želim dela ! Ali me hočeš, ali me nočeš ! Eno aH drugo 1 Nečem krožnika na dve strani. Ne maram ljudi, ki ne morejo, kar hočejo, a nečejo, kar morejo. Ali — ali !... Vidim vse ... Bolje, da se vrneš, pa čitaš sentimentalne romane in poljubljaš očetu roko. * * * Noč je bila črna, kakor malo katera njenih družic. Nikjer se nič ne giblje, samo sova skovika svojo strašno pesem. Psi so potegnili rep med noge, pa tulijo, in trudni seljak se zdrzne iz spanja, pre- križa se in po pobožnem vzdihu zopet zaspi. Ob steber zvonika naslonjen je stal Pavel Ćerić in kakor sokol zrl v temo V tem se je prikazal iz šolskega dvo- rišča voz, ki je skoro v diru poletel po uici. Pavel je sprožil samokres in goreča cunja iz cevi je odletela pod šolsko streho, v vrabčevo gnjezdo. Voz je hitel še hitreje. Iz sosednega dvorišča je skočil z malo puško starec Matija Djenadič, ki se je, pravijo, bojeval še pod Milošem. — Na pomoč! — je zaklical Pavel, lete k njemu. — Kaj je? — Pobegnil je učitelj. — Brez sledi mu glava ! Kaj delaš krik ? — pravi zaspani Matija. Pavel se mu približa ter šepne še nekaj. Matija sproži tudi sam iz samokresa: — Na pomoč, bratje, ujetnike ženo ! Pop se je prebudil ter prestrašen po- hitel najprej v Marino sobo : — Ustani, dete, nekaka ustaja! Ali z Marine postelje se nihče ni odzval. Pop se je približal k postelji ter po- tipal po njej, da bi zbudil Maro, a po- stelja je bila prazna. Zletel je ven, že se je bilo sKupilo nekoliko seljakov. Nekak strah je bil prev- zel popa, da se je komaj držal na nogah. Aksentije Smiljanič ga je spoznal v temi. — Pobegnili ! — pravi. — Kdo? — Učitelj ! Pop si je oddahnil : — Srečen mu pot ! — Kaj ? — pravi Aksentij. — A Mara? — A? — Tudi ona ž njim! Popu se je zavrtelo in toliko, da ni padel vznak, toda seljaki so ga ulovili. V tem hipu je Pavel' priletel z dvo- rišča z vozom in konji. — Vsedite se ! — je zaklical — zdaj ga vdobimo ! Dva trije so položili popa na voz. Vselo se jih je še nekaj oboroženih, Pavel pa je udrihal po konjih, da je kri brizgala. Njim se je pridružilo še nekoliko vozov. Ljudstvo se je zbralo. Čudno, da so mlajši moški, kolikor so tudi radi imeli Maro, smatrali vso stvar za izgubljeno, in da ni bilo starejših, bi se morda ne bili niti spustili za njima. Toda starejši mečejo 307 puške strani, sedajo na vozove in tirajo iz vasi. Župan je zbesnel : — Živega ali mrtvega! — kriči, — živega ali mrtvega, moja glava velja car- jevo. ¦—• In v hipu so vsi kakor po nekem čudu neodoljivo zaželeli, da bi ulovili uči- telja in mu vzeli Maro. Divji krik je nastal in silno kakor orkan se vali masa po Ze- bičevi cesti. Nekoliko konjenikov je /letelo mimo kakor strela. Tudi jaz sem se priril na neki voz. Zapustili smo vas, dohajali smo ljudi, dohajali smo in dohajali so nas vozovi, in ves ta ropot se je pomikal v jedni smeri. Že smo dospeli v prvo vas. Prevrgli smo šolo, kajti naš učitelj se je s tem družil ; preiskali smo krčmo ; vprašali smo prestrašene seljake, ni-li kdo kaj videl ? — nihče nam ni mogel ničesar reči. — Odišli so čez jarugo ! — je kričala množica, in vse je krenilo kakor jata škor- cev nazaj. — - Sem-le ! Tu ga prestrežemo ! Škripali so vozovi in pokale osi, od- letavala platišča in konjske podkve. Toda, da se pride po poti čez jarugo, morali smo se vrniti skoro celo do vasi. Ko smo se zopet približali, slišali smo z nova puške v naši vasi in videli smo, kako se rdeči nebo. — V vas ! v vas ! — se je slišalo od vseh strani. In vse je drlo zopet po Zebićevi cesti Skozi vas lete ljudje in kričijo : »Ogenj ogenj!« »Šola gori!« »Cerkev gor'!« Pa zopet puške, ropot in praska kotlov in in kavljev; a skozi ves ta dirindaj čul se je drobni glas cerkvenega zvona. Ko smo prispeli pred šolo je ista gorela v plamenu. Cerkev, hvala 15ogu, je bila še zdrava in cela, samo da je ve- ter nosil plamen na njo, in čakali smo vsaki trenotek, da se užge. Pop, ki je do tega časa ležal izven sebe na vozu je skočil ven kakor fant od 20 let. V očeh mu je bilo nekaj straš- nega, da te je vsega jeza prevzela. Bilo nas je, ki smo mislili, da se mu je pa- met zmešala. — Vodo ! — je zakričal. Rekel bi, da se je tisoč kotlov izlilo v plamen. Toda isti se je še huje razvnel ; sekal je visoko nad zvonik, in iskre so letele do neba. Sleme je bilo vse v plamenu. Pokali so tramovi in grede, že se je lotilo tudi stropa ; v šoli pa se je svetilo kakor opoldne. Naenkrat je zagrmel popov glas : — Ikona ! Ikona ! Mi smo pogledali skozi okno, in sveti Sava je gledal z onim istim temnim in resnim pogledom na nas vse. Pop je zletel na eno okno. Dva moža sca ga prijela za rame, toda on se jima je iztrgal in skočil noter. V trenotku je padel en cel konec slemena poleg okna in plamen se je pri- jel hiše tudi s te strani ter popu preprečil vrnitev. Dim se je valil. Ljudstvo je kri- čalo in vlivalo vode, sekira pa Je pela. Mi nismo več videli popa. Tedaj je Stanoje Isaković udaril s se- kiro v vrata. Ista so odletela in mi smo za- gledali popa v plamenu. Držal je sveto podobo ter jo dvigal nad glavo. Nam je pokalo živo srce. Prestrašili smo se in pozabili smo celo gasiti. On pa je stal. Rdeči plamen ga je obsijal, bela brada se mu je razpustila po vseh prsih, dvigal je ikono nad glavo in skozi tisti ropot in prasketanje smo čuli njegov jasni glas, pesem in besede : »... riepBJe 5o npiiuie;] jecii, CBeTiixe.i.y Caso . . .« Ninko je siknil kakor kača, ko je zagledal popa : — Rešujte kuma, četudi vsi poginemo! — Tedaj je skočil na neko vrbo, splezal do slemena ter je kakor besen in ne da bi vedel kaj dela, začel biti s sekiro po neki gredi stropa. Greda je z ropotom 308 padla na sredi sobe med dve klopi, iskre so vsplamtele in prebiti strop se je nag- nil v plamenu, ki se je hotel že lotiti tal. — Podajte m' velik kotel poln vode ! kričal je Ninko. Podali so mu ga. On je prijel kotel z obc-ma rokama. Oprl se je z nogama ob vrbovo vejo, z z ledji pa ob drugo, ter je zavihtel kotel in ga zagnal na prebito mesto. Vrba je počila in Ninko je telebnil na drugo stran ob zemljo, s kotla pa se je razlila vsa voda na predrto mesto. Voda je zacvrčala in dim se je zavalil. V sobi se od dima ničesar ni videlo. Zopet kakor da se čuje popov glas, toda zaglušen je in ne razbirajo se besede. Malo pozneje razgrnil se je d(in in mi smo ga videli, kako je skočil čez gredo, ki se je kadila na tleh, ter se bližal k durim. — Vodo na vrata ! Strgajte grede ! — čuje se krik od vseh strani. Cel oblak vode zlil se je na steno, kjer so vrata. Pop toliko da je še skočil čez prag, ko je Burmazevič, ki je stal na strani in ni videl popa, zamahnil s sekiro po obodu. Pop čez prag- in goreča greda je tresnila nad vrata in udarila popa v tilnik. Padel je na obraz in s prsi na zemljo, ikono pa je držal nad glavo. Zlili smo vedro vode nanj in na gredo ter ga potegnili izpod nje. V tem hipu se je vsa šola se straš- nim ropotom zrušila na zemljo in vse se je zdelo kakor veliko ognjišče. Odnesli smo popa na njegov dom. Iz. ust in nosa mu je v kosih vrela kri, noge pa so mu visele kakor mrtve. Namazali smo mu z oljem opeklo mesto na ledjih, namočili smo mu srajco s kisom ter mu jo oblekli^ in ga položili v posteljo. On se ni zave- del. Zupan je zaklical zbranemu ljudstvu : — Dober kočijaš po doktorja in do- ber jezdec po vladiko ! Dva trije vozovi so v največjem diru zleteli. Vojin Arnautovič pa je zabodel svojemu belcu ostroge v trebuh. , Tedaj se je spustil grozen dež. Iz ve-j likega kupa žarjavice, kjer je bila šola, siknil je še semtertje plamen in iskre soj zletele proti nebu, ali ploha jih je pre- ] magala. Pred zoro se je le še slabo ka-i dilo in vladika ter doktor sta prispela v vas. ; Ko sta njedva stopila v sobo, se je^ pop na našo radost zavedel. 'i Pogledal je krog- sebe : i — Kje je ikona ? Mi smo mu jo pokazali. ; — Denite mi jo sem! — Pokazal jej z roko na prsi in mi smo mu položili i ikono na ista. i Vladika se je približal na prstih, oči j pa so mu bile polne solza : \ — Kako ti je oče ? I Pop se je zdrznil in obrnil oči na ono ; stran, kjer je stal vladika. j — Kaj te boli ? — je vprašal vladika. ; Pop je s težavo potisnil roko pod j ikono in jo dejal na srce : i — Tukaj ! ; Pristopil je doktor, obračal ga reveža j semkaj in tjekaj. Začel ga je bosti z iglo! po nogah in vse do pasa ter ga je vedno' uprašal: I — Ali te boli ? Čutiš li kaj ? Pop je s slabim glasom odgovarjal : — Ne! I — Ali te sploh kaj boli ? — je dejal i doktor. i — Tukaj ! — je rekel pop ter dejal i roko zopet na srce. ^ Doktor je zapovedal, da ga pustijo! na miru, da ga nihče ne dreza in ne nad-! Icguje, vladiki pa je rekel zunaj : ; — Ne more nič biti. Počila mu je j hrbtenica ! i On je šel, vladika pa se je vrnil v : sobo. — i — Oče — je rekel vladika, — alij želiš česa ? j — Da se izpovem ! — pravi pop. i Vladika je ostrmel : — In kakšen greh te mori ? i 309 Pop je slabo mahnil z roko, kakor da se mu naj približamo. Vladika je sel na stol pri post(,lji, mi pa smo se zbrali ; okrog. j S slabim glasom je začel pop : ; — Oče vladika, pomniš li, ko si me ] vprašal, kaj sem se učil? j Pomnim ! i — Pomniš li, da si mi ti rekel, da je to dovolj za dobrega pastirja ? — Pomnim ! — Čuj me, oče vladika, in vi, bratje! Jaz sem izgubil dušo, ker nisem bil v šoli. Zato sem izgubil tudi otroka in odvel mi ga je nekrščen človek. — Kako to oče ? — je vprašal vla- dika. — Tako, oče vladika ! Jaz zapiram oči, a vidim lepo, da je drugi svet nastal. Prišel je izobražen človek, s katerim jaz nisem smel niti govoriti. Vidim, da ni prav, kar dela, ali kje smem jaz preprost človek vdariti na izobraženost ! Ne drži, oče vladika, več preprostih popov, kakor sem jaz ... kakor sem bil ... — Umolk- n 1 je, pokašljal in da se je komaj čulo, nadaljeval ; — In vi, bratje, nikar vzemati popa, ki ni učen. Šolo takoj zidajte in deco učite ... Nastaja drug svet ! Potem se je prijel za srce ter v pre- sledkih dostavil : — Njej pa ... njej odpustite !... Ni ona kriva . .. jaz sem. V tem hipu se je zunaj zaslišal krik in vrata so se naglo odprla. Na pragu se je pokazala Mara, bleda ko smrt pobita od dežja in razburjenja, vsa mokra, in razpleteni lasje so ji padali čez pleča. Mi smo se umaknili in kakor da nas je zadela puška sredi srca. Stopila je en korak in padla na kolena. Nagnila je glavo pokrila oči z rokama in črni lasje so se i razsuli po zemlji. Pop je zadrhtel in solze so ga polile. Mign 1 je s prstom. Prijeli smo jo in pri- vedli k postelji. — Še bliže ! — je šepnil pop. Ona se je na kolenih prplazila še bliže, ali ni vzdignila glave, niti rok z oči. Pop ji je položil roko na glavo in nekaj šepetal. Potem ji je pomaknil roko pod usta. Ona jo je z obema rokama pri- jela in oblila s solzami. Smehljaj je za- igral na popovem obrazu. Prijel jo je z roko za brado ter ji vzdignil obraz proti sebi in ga gledal : -— Služi temu-le ! — je rekel in z očmi pokazal na svetega Savo, ki mu je ležal na prsih. Zopet je željno gledal njeno bolno lice. Smehlja se in kar se je ne more dosti nagledati : — Zdaj mi je celo dobro ! Zdaj me nič več ne boli ! To je bila njegova zadnja beseda. * Minilo je od tega časa do zdaj šest let. Jaz sem se potikal po svetu, dokler me ni naša vojna pozvala domov. Ob koncu iste dobil sem zapoved, da pojdem v B. Moral sem iti skozi našo vas. Na poslednji postaji dobil sem novega posluž- nika, nekega Ilijo Teovilovića, mojega rojaka. Dal sem se mu spoznati. Marsikaj sva govorila. Že sva bila blizu vasi. Tedaj sem si zapel bluzo, poteg- nil čepico na oči, zažmiril ter ga srčno vprašal : — Kaj je, Boga ti. .. — hotel sem reči : z Maro, ali sam jezik me je navel, da sem rekel : — kaj je, Boga ti, s Pav- lom čeričem ? — E, rojak moj in gospod, on je tisto noč, ko je šola zgorela, zginil. Nismo dolgo vedeli, dokler ni prišel Marko tro- bentač iz vojske in rekel, da je Pavel odišel v Belgrad ter .-,topil v vojsko. Ko smo včeraj šli v mesto po potrebščine, 310 pa nam je naš komisar prinesel novine] in nam prečital : »Padli pri osvojitvi utrdlie| iia (iorici dne 29. decembra 1877. ta in t^, ; ta in ta, ta in ta«, in potem je rekel tudi:j »Pavel Ćerić, poročnik!« 1 »— Odkod je? — zavpili smo vsi. j Prečital je našo vas. ^ »— Bog se mu usmili duše!« 5 — A... tisti... vaš učitelj? Ali ste| čuli kaj o njem ? ' i — E, ko se ga je tisti božji angelj j odrekel in se skesan vrnil k popu, pra- i vijo da je šel učitelj v Belg-rad in sej oženil z neko tako, ki dela klobuke. Ostoja ; bogoslovec pripoveduje, da se sedaj hoče i ločiti s to ženo, ker ga ona toži, da joj tepe in grdo ž njo ravna. — Ne bo on,i rojak moj. nikdar imel sreče ! i Že smo prišli v vas. Spomini so mej ogrnili in mi tiščali prsi. \ — Počasi, llja, počasi, še bolj počasi ! i Pritegni uzde ! j Korakoma smo se peljali mimo nove, \ velike zidane šole. Baš je zvonilo k večer- j nicam. Skozi okno sem zagledal dijačke ; j stali so ter — molili. Pred njimi je stala ženska Uprla je pogled v svetega .Savo, j istega, ki je bil nekdaj v stari šoli. j Spoznal sem jo. ] 311