dar brtnišk m naro Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 3. januarija 1866. Slovo starému pozdrav novemu letu! tar škripac pripoveduje, Ako fantič se rodi, Da vès svet kaj pričakuje Ter se rojstva veseli. Je vesela ga država ; ) Nad ja se y da bo voják Alj pa kaka bistra glava ) j Kak umetnik velják. Cerkev zopet up si delà, Da duhoven bo iskren 9 Sola tudi je vesela, Da bo morda steber njen Le o de klici rojeni Maček je vesel samó Upa mucelj nepošteni, Da neskrbna mati bo ? 9 Da odprte bo puščala Vrata morebiti v klet, Kjer je boh in dosti sala: To bo zlata doba spet! Upa lahko vsak, se vé da Toda nade spodleté godčeve besede 7 So 7 7 Njemu le se modre zdé! Tud 7 jez upam reva Kadar leto se rodi uboga t Da bo bolje, Pa mi vselej spodleti. pasja noga î začetku mi obeta Sreča in izid se lep ; Kaj pa je ob koncu leta? Prazna nada 7 prazen žep t Po navadi tej neslani Leta so přetekle vse: Tedaj pa osórej lani Upal nič vec nisem že Ko mrtvó takrat ležalo Je že leto predlansko ! Ga je čujem Anatomstvo dunajsko. Našli so bolezni skrite preiskValo Nič imelo ni srca 9 Jetra v salo prav žalite, Trebuh lačen pa brez dna! Druz'ga zdrav'ga ni imelo v Kot zobé prav hude Ce bi bilo delj živelo, Kaj bi b'lo požrlo še t Zdaj pa to bi dobro bilo! Kar je brez srca samo? Al pa upanje budilo 7 7 Sin njegov da boljše bo?! Toraj ga v začetku lani Se pozdravil nisem bil Kaj bi pustež preneslani pesmami se cló častil! Pa poznej je pokazalo, Da vsaj volje dobre je; lepo vero to nam dalo Je tud' lepše upanje. Oh! zakaj ljubezni blage Tud' rodilo ni kaj več, In pa vse zavidne vrage Gnalo deleč deleč preč! Je tud' rajnce leto bilo Pusto suho 7 revno Vendar se mi prikupilo boli 7 dobro kapljo je dovolj. Toraj mu na stroške lastne Bom na grob spominek djal Mescem bom pa službe častne Tam po njih zaslugi dal: ; nuar. načelnik lani 7 7 Ja Res zaslug da nima kaj, Vendar naj se čast mu hrani, Naj predstojnik bo tud' zdaj pustna prismoda t Februar Oče narrenabenda", VéPkonemškega poroda Naj bo častna babica! Marc je ščét bil preneslana; Jez mu nič ne dam častí Zbrali — upam — da mestnjana Bodo ga nemškutarji. Ti april neobstoječi Boš pa kustos cerbera; In če voziš jo po sreči: Boš dobil še solda dva! Maj nik, ti bahač napeti Si lepó razevital se; Brez sadů pa so obeti, 9 Pasel si gosence Juni rožni cvet brez sada Gnjezdo kač 9 muh in bolhá Naj te vzame turška brada Za lizúna dvornega! ; Pasj dnevi so začeli 9 Se navadno j ulij a ; Lani pa so konec vzeli Bod' jim težka zemlj In z avgustom oživělo Je prelepo upanje, , ker je senó zgorélo r Da 9 Bo vsaj kaj otávice. zlate bukve naj zapiše Toraj se imé obéh; In naj bota stopnjo vise Kakor paša repov tréh Tuď September v zlato knjigo ! ! In oktober pa še prej î Ki kazala zimskim figo Mescem bota vekomej! Zdaj mber že prot zimi Lepe dni začel je res; Škoda škoda, da med njimi .uua, oiwua, via mcu uj Cmernih je veliko vmes Dobrim venec z lavorike slavi večni naj blišči t mernim pa že duh Čmerike čast se daleč krog kadí t Ti december hudi stari Boš kasir mi kás vsih! Prazne so pa vendar vari Da kaj kdo ne ukrade Ako pa 7z te prazne kase Plaćaš moje še dolgé x. lauao uiujo oc uuigc , Primojčuk! — da večne čase ; njih! ; Bo slovelo imé! Si čulo leto mlado! Kak častiti starca znam? Bodi d ô b 7 če bi rado ; Da tud' tebi hvalo dam Gospodarske stvari. Gospodarske skušnje. * Da sadna drevesa ne pozebejo. — Mar-sikak gospodar je že tožil, da so mu pozebla mlada drevesa, in vendar jim, kadar jih presajajo iz dreves-nie, ni za to mar, da bi jim kole prav postavili. Postav-Ijajo jih na severno ali severno-izhodnjo stran, ces, da jih tako postavljeni kol zmrzlině varuje ; al to ni res. fee raje pozebejo po tem. Ako gospodar hoće mlada drevesa obvarovati pozebline, naj kol na južno ali južno-zahodnjo stran drevesa tako postavi, da (ako je kol 3 do 4 palce debel) sonce prosenca in svečana meseca mladih drevesec od ene do treh popoldne od vrha doli ne more obsejati. Ker so prva leta drevesa najbolj občutljiva , jih tako postavljeni kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi to pomaga, ako drevesa od božica do sušca na sončni strani s slamo ovežeš. •* Da se krava čisto pomolze — je dobro vsak čas, še bolj pa je potrebno, kadar živini klaje prima nj kuje. Tako priporoča časnik ,,Fr. BI." ter pravi: Znano je, da krava čedalje manj mleka daje, ako se ji vime popolnoma ne izprazne, to je , ako se čisto ne pomolze. Ta nemarnost je škoda gospodarju, pa tudi živini, ker iz zaostalega mleka se napravi mnogokrat ovčec ali sajovec na vimenu. Ako pa živini klaje primanjkuje , že zavoljo tega manj molze , — in ako se mleko vrh tega še po nemarnosti kravje dekle zgublja, je škoda toliko veča. Naj tedaj gospodinje pazijo na to, da dekle storijo svojo dolžnost. Gospodarska novica. * Novo — tartarsko — prosó. Neki pošten vrtnar v provincii Padovi (Provinz Padua), kteri kupcuje z različnimi rastlinami, je lansko spomlad iz jutro-vih dežel dobil nekoliko zrn tartarskega prosá , ki jih je vsejal in čuda velik pridelek po njih dobil. Vsaki kalje pognal 5 stebel, ki so kmali nad 9 čevljev visoka izrastla, pri tleh več kot 4 palce debela bila in nastavila kakor turšica perje koša to, ktero Tar-tarci sploh za živinsko klajo rabijo. Vsako steblo je imelo svoje latovje (Aehren), tedaj 5 iz enega zrna, z belim prosom, in sicer tako polno, da v eni lati so jih našteli okoli 10.000, to je, 10 tisoč ali 10 tavžent. Lepa bela moka se melje iz tega prosa, iz ktere same se peče dober kruh, ali pa se mesa s pšeničino ali tur-šičino moko, povsod v Tartarii. Latovje stoji iz začetka pokoncu , pozneje je teža nagne , da visi kakor grozdje, in tudi najhuji viharji ne stresejo zrn z latovja. Seje se takrat kot turšica in obdeluje se tudi tako. — Ker med našimi kraji in tartarskimi ni razločka, se tedaj utegne to prosó tudi pri nas dobro obnašati. Ker je dober človešk živež, pa tudi tečna živinska klaja, je tartarsko prosó skušnje vredno. *) — Tako pišejo „Landw. Blatter aus Tirol." • Narodne stvari. Kmet in národnost. Spisal dr. J. Mencinger. Najimenitniša prizadeva našega veka je napredovanje. To napredovanje posebno v tem obstaja, da se ne samo v posameznih ljudéh, temuč tudi v celih narodih *) Skusili bomo saj nekoliko tega prosá za poskuánjo dobiti iz Padove. i Pis. zatirajo in odpravljajo slaba, škodljiva nagnjenja in navade , in da se dobre omikavne moči za občni blagor budij o, vadijo in rabijo. Med dobrimi mocmi posameznih ljudi in narodov jih je pa nekaj , ki jih dolgo časa niso čislali ali jih pa nezadostno, celó napčno gojili; tudi so se posamezni narodni stanovi in deli proti drugim zanemarjali. Se le zdaj je nastopil čas: da se glasno terja izobraževanje vseh dobrih iu koristnih človeških moči in da naj omika vsak stan, vsak del naroda po primeri obsega. Tirja se tedaj občna národna omika. Omika pa mora biti národna ne samo po obsegu, temuč tudi po duhu; postaviti se mora na dušni narodni temelj, ako hoče biti primerna, zdatna in stano-vitna. Narod in vsak stan izobraževati se mora z ved-nim ozirom na svoj značaj, na svoje posebne lastnosti in zmožnosti. Tište podedovane posebnosti, ki razločujejo narod od naroda, stan od stanu, so pa sta-novitne moči, na ktere se dá omika opirati, in komur je mar za občni napredek, moral bo pri národnem iz« obraževanji gledati na pri roj eno narodno posebnost, na tisto staro in blago narodno moč, ki jo imenujemo: národnost. Ne tuja dojenica; lastna mati naj redi slovensko omiko! Narod se pa ne smé v duhu narodnosti samo iz-obraževati, ampak tudi želeti in vedeti mora, da se narodno izobražuje. Le otrok in suženj delà brez zavesti ali volje. Naš narod je pa že odložil sužnji jarem in dorastel je tako krepek, da mu je premajhna otro-ška zibel! O tej narodni zavesti sem se namenil nekaj pisati in sicer pretresati vprašanje : kako bode pogla-vitni stan našega naroda: kako bodo kmetje, polje-delci, sploh tisti naše domovine prebivalci, ki so do zdaj najmanj vživali prostosti in omike, sprejeli novo idejo (misel) národnosti? Prevažno je to vprašanje. Ne namerjam in ne morem resiti ga, ker premalo sem imel Časa in priložnosti o tej reči dosti premišlje-vati. Tedaj pišem le za poskušnjo in z namenom, spod-buditi veljavne pisarje, ki bolje poznajo kmeta in narodnost, ki tudi znajo razlagati bolj urjeno in temeljito. i Najveći del našega naroda odštejejo kmetje. Nad 800.000 imamo poljedelcev. Pa ne samo po številu, tudi po narodni kreposti so kmetje največi del naroda. Kmet je narodu tisto zdravo deblo, ki poganja vedno nove mladike, tista korenina, ki skupni narod vedno navdaja z mladim krepčavnim sokom. Kmet je narodu pomla-divna moc; vendar je vedno star. Svoje šege, kmečko nošo, celó besedi zavijanje je prinesel iz starodavnih časov. Stari običaji so mu podedovani po davnih oča-kih, vendar tako lepi in mladi so mu , da jih zapustí tudi svojim potomcem. Kmet nam je edina shramba naše stare zgodovine. Rešil nam je stare pravljice in lepe pripovedke, starinska imena in besede; rešil nam je nepokvarjeni slovenski značaj in obraz — vse slo-venstvo nam je le on rešil. Velik del mestnjanstva, skoraj vse plemstvo se je izvrglo, to je, poněmčilo ali poitalijančilo ; kmet pa je ostal Slovenec stare korenine , kakor ga je Bog ustvaril, akoravno so se naše meje na vseh stranéh ožile, kakor otoki iz glinjaka sredi burnega morja. Kmet je ostal slovensk z dušo in telesom, z besedo in djanjem, z vsemi segarai in navadami, — samo navdušena narodna zavest ni se še izbudila v njem. On vidi vsaki dan solnce izhajati in zahajati, pa za Newtonove in Kopernikove nauke mu je malo mar; on vsak dan vidi da Je SIo- neznanega. j. .u w*^ v u« ^gvuuviu» u»ocg<» uaiuu«) j u kmeta napravila tacega, kakor ga vidimo, je naredila Ti80čletna ne ne pa kaj druzega, on to vidi in čuti, premisljuje rad. Za vprašanji : zakaj godovina našega naroda ki J© venec f^ n v ndffovora ne išče rad posebno ne v visokem eemur oug # r . oremišlievanji in duhtanji. On si sploh ne beli rad temuč v svojem mišljenji in delovanji se drži tud gače y da kmet gospodu malo zaupa ; a to skoraj dru ni mogl biti glave ; sko Naši kmetj 80 bili ljenje, dokler je bilo ekdaj prosti. Njihovo obČin sege in oavade svojega kraja in stanu. uva.ui jy OO Oploh slovansko, UHU ji obravnano po načelih najbolj proste družinske svobodě bilo Se bo kmet kmali za vedel svoje narodnosti? Ta popolna svoboda družin, občin in pokrajin celó Kmet, ki nam je řešil sîovenstvo in toliko dobrega napravila, da narod ni bil toliko skupaj vezan, da bi blaga drží se tudi trmasto marsičesa, kar je starinsko se bil mogel braniti tujih napadov. Ňeslog in , ---------- -----------7 ----J ----------------------- O tu in tam prestaro. Kako trdno se drží starih pri- čila, da so sloviC , ©li*AlJJ uuilojct pil ACiitiirauj v o ixi iLiau , v uutcaij a i v/ov* auiw jv luuu jjuotoi puuiu^ui ti avja celó v obdelovanji svojega polja. Posebne navade so letij je tlako dělal, in kar je bilo najhuj starih običajev pri ženitvah 08minah, v obleki, Prosti kmet je tako postal podl e vknvi predniki zgodaj naložili sužinski jarem tlačan: veliko sto v posameznih okrajih in selih. Tu imajo svoje posebne tujim gospodom kmečke svetnike in pomoćnike, imajo posebne priimke ? j del jo Bili so sicer in otrokom dajejo svoja posebna kmečka imena. kmetj podlo tudi pri drugih na- Kdor rodih. Pa ta kmečka podložnost je bila pri Slovencih dá otroku pri krstu ime nenavadno v soseski (gosposko huja kakor pri mnogih drugih narodih iz dveh vzrokov ime), zasmehovan je, in kdor bi vrival gosposka imena y Prvič Slovenci nekdaj bili bolj svobodni kak drug «dražbo delal. kakor se trdno drži svojega zemljišča, «« * uajv^i iu j/.vmvui^uit sj««^ ^íw^u^i U4ov sili kaj proč prodá, kakor z oštro pazljivostjo varuje tedaj so potlej jarem teže čutili. Spomin na nekdanj Kmet hoče stari kmet ostati, in postavimo, nemški kmetje. .Razlocka med sužnjimi, pro y da v največi stimi in plemenitimi ljudmí stari Slovenci niso poznali svoje mejnike, tako vanega stanů. se tudi trdno drži svojega podedo- svobodo in prosto gibanje se dolgo ni dal zatreti y « • j i 1 j • • 1*1 V w i • i Se v sestnajstem toletj Marsikteri gospod hrepeni po častnib svetinjah kmetj so bile kmečke ustaj ko so se bili za stare pravice — za „staro pravdo." Drugič marsikteri mestnjan si prizadeva doseči imenitnost in pa so novi gospodje naselili se iz tujega naroda plemenitaštvo. Kmetu pa ni mar ne za lišp brez cvenka naroda, ki je bil po svojem duhu in značaji, po rojih in ne za ime brez dobička: on hoče kmet ostati. Več- družabnih in osebnih pravilih vse drugači osnovan kakor krat so se kmetje uprli proti grajščakom in gosposkam, naš. Ti naselniki, ki so si med našimi kmeti sezidali pa nikoli niso terjali, da bi sami bili grajščaki in go- /J i /\ 4* w\ 1*1 A ^ A VII a 1 1 n A D f a MA n trd građo y dali niso razumeli duha, besedi spodje, temuč terjali so „staro pravdo y dajte nam nase pravice in ne zatirajte nas, da moremo kmetje ostati. potu svojega obraza boš kruh jedel navad našega naroda; opiraj tujo ; t se na lastno moč in ivi. Večkrat sli - a Je se kmetu osodna beseda. Žuljave roke so njegova ded- sicer je prevzeten šina od nekdaj. Pa on se tudi ponaša z žuljavimi ro- Kmet teh tujih , silnih gospodarjev ni mogel ljubiti in pomoč niso bili posebno ljubeznj šani pregovor: „kmetu se ne sme nikdar dobro goditi na Slovenskem temeljito rabil kami. Kadar s pestjó ob mizo vdari, takrat si več spoštovati, ker v jih misli kakor gospod takrat, kadar pritisne svoj pečat roparje svojih starih pravic videl samo svoje tlacilce in pod pismo. Kolikokrat se sliši: kmečki stan je prvi stan; kmet vse redi ako kmet pšenice ne sejal y bi Ali ta nameravna in nepravična odvisnost ni rala pustiti v kmečkem značaji slabega sledů ? m gospod ne jedel belega kruha. Bolj častno mu je delati z drevesom kakor s peresom , pa zdí se mu tudi Ti podložni časi so predolg je še přeživ med kmeti. trajal teže. Kadar vidi uradnika, ki je šest ali sedem ur le-pega dne sedel med prašnimi pismi in se zvečer spre-haja po polji, da užije nekaj krepkega zraka pod milim nebom, ga od strani pogleduje kakor lenega postopaca ki čas trati in živi ob kmečkih žuljih. in njih spomi (Dal. prih.) Slovensko slovstvo. * • • Tako ima kmet svoje moštvo in neko trmo y da se v • Se enkrat g. Jesenkotova zemljepisna terminolog Ker sem svoje dni trudil se nekoliko tudi - zemljepisjem slovenskim ter odbral po kak izraz odteguje od druzih stanov in se nerad sprijazni z rega sem zasledil zopet v Jes. zemljepisu, naznanil mišljenjem, ktero ni prišlo iz kmečkih možganov. sem unidan, želeč slovenščini lepega napredka in raz- Kdor se je trudil za blagor kmeČkega stanů y ve cveta ; ne povedati: kako nerad pusti stari red ali prav za prav nered poljskega in hišnega gospodarjenja ; kako nerad nice na-nje pomisliti. Le tako se je zgodilo ob kratkem nektere dozdevke po „Novicah", se hotlo gosp. Jesenko-tu pri drugi izdatbi začet- da sem neprofesor, drznil Črhniti besedico o tem. Ali oglasil se loči od nezdrave obleke-ali nezdravega prebivališča in kako težko je pri njem vpeljati vsakoršno pobolj- se je na to v strastnem, mojo malenkost čez 30krat I I il III É|MIHÉ| I II I kteri savo za ktero je treba drugačnega delà ali daljnega imenujočem zagovoru brezimenik P. čakanja na gotov dobiček. Kmet si ne beli rad glave iste začctnice nedavno z brezimeno vljudnostjo plani! z reČmí, ki ne segajo v njegovo vsakdanje življenje, tudi nad ako mu Prigodi se ti celó, da bo z glavo majal, nenavadnega iz bukev razlagaš ali učeno dokazuješ če boš menil, da si ga trdno prepričal Ogrinca v „Slovencu", češ > rekel bo kaj in da da za pretre- sanje bukev hoče se sposobnosti, s čimur jo menda jaz dobivam da imam dosti. imenik Dobro jo je zadel naš brez-toda sposobnost ne sodi se niti po lastnem doni vse res, kar je v knjigah zapisano. Kmet tudi nima mišljevanji (sicer bi jaz in brezimenik bila lahko slo-tistega spoštovanja proti učenemu ali zeló omikanemu venskih pisateljev prvaka), niti po profesorskem dekretu, člověku, kakor ga ima manj omikani gospod proti bolj marveč sodi jo potem, kar je kdo kos napisati ter na-omikanemu. Njemu je omikan gospod ravno gospod, pisano dotrditi, večina sprevidnih čitateljev, sodbi kte- ki to zná, kar anati mora zavolj svojega pokliča, kakor rih se tudi jaz zaupno izročam. Dogovorivši to imel tudi kmet delati mora po Bvojem stanu. Idealni svit umakniti se, vendar dopustite mi caprina «v» vaa iluiv il vivam va 1uva n 1 %) »vwuv4» jluvului u t 1 w vi 1ju vilaull v jl wv j » v omike in učenosti mu je neznan: učenjaka s pičlim za tiste, kterim ni „lana y a drage v Novice" da y kako se ktera slo- premoženjem in malimi potřebami utegne celó milovati, venska beseda piše, povem vodila, iz kterih undanje da se je toliko trudil, toliko nocí prečuval in še kmet ni postal ! moje opombe iztekajo, in dodam nekaj v dopolnitev i a a m mr m • % « % ^ t • s é i i t t # istih. Moja vodila pa so Kogar ne častiš, od tega se pa rad ne učiš kaj še dalje od Hrvato-Srbov. Ne odhajajmo vsaj v knjigi Terininologične nuvinke * naj bodo po naravi slovenščine , v njih bodi razviden raznih cerkveoih praznikih najbolj potreba. Narocnina pojem, kteremu imajo služiti; podobnoglasne besede raz- za celo leto znašala bode 2 gold., za pol leta pa Nesestav- List se bo razpošiljal v križnem závitku gid. o r J----j - 7 -------q— licnega pomena naj ne motijo čitatelja. Ijenke s pomočjo končnic (-ovje, -ina, -išce) utegnejo dovno. res biti jako priročne, niso pa tako razločne, kakor dobim dovolj pomoči, vabim prijazno vse tište, kterim posti re- Ker pa morem list le tedaj izdajati , ako grške ali nemške sestavljenke, niso torej povsod na je mar 2 svoiem mestu , niti se jim sme oktroirati služba naravi hovščino J A................. ^ . •» • niso torej povsod je mar za povzdigo cerkvenega petja, visokočastito du gosp učitelje, pevce in pevke, ter vse druge končnice nepriležna. 4) Pisatelj knjige nižim šolam in prijatle petja, naj me blagovolijo podperati in mi tudi ljudstvu namenjene naj skuša po izgledu nekdanjih La- še po svojem kraji nabirajo narocnikov. tincev in sedanjih Italijanov in Francozov reč kolikor nikov naj se mi potem z natancnim napisom kraja in Imena naroč- se dá dopovedati z navadnimi besedami, ter naj ko- zadnje pošte naznanijo vsaj do 20. dne t. m. v franki-vanje naučnih izrazov, ki po navadi ostajajo tuji narod- ranih pismih z napisom: „France Grbec, konservatorist nemu govoru, prepušča obširnejšim delom. AMuiu ^/louiiu a ua^iov/m • j)*- 1 v>* 1 vvv^ v Pragi (Prag) malo namestje štev. 140 141 v III. Tacih vodil držeč se rekel sem, da je osvetje za nadstropji." Ker pa ne vem za gotovo, ali bom dobil naj se mi ne Weltall neprilično zavolj nerazločnega korena. Pomi- dovolj podpore od strani narocnikov, slimo na: osveta, osvetiti, osvetek, svet (Licht, heilig, pošilja še denar prečoj, ko se mi naznanijo imena njih Rath). , . isov^ui», ----- f * ~ " <- j ----"©7 Potrebno pa tudi ni, ker že svet je Weltall. Kdor pogleda v slovar zastran samostavnikov, ki se ampak se za- izdajal ta list. potem, ko naznanim za trdno, da bodem Naj se to omenim y da vtegnilo čenjajo sè so, bode videl, da beseda so sve tje še tudi našim pevkam in pevcem učenje veliko zlajšati to f solnce diminutivna oblika iz so Ino, vedeli smo manj veljá. Da je smo Slovenci tudi brez Miklošičevega slovarja, vendar vse izpeljevanke delali iz solnce, ne iz so Ino, mm MitaH ■ | srbi tudi ako bi si naročili teh napevov, dasi tudi ne poznajo se-kiric (not). Da stojé pike na vrsticah više ali niže, to pa lahko vsak razumi in se potem toliko lože ravná pri ter pišemo solnčni, soin čit i se (ne: solniti) imajo suncarica za Sonnenstich učenji y y njim itd. kje je treba glas bolj povzdigniti ali pa pasti že veliko pospesi To pa gotovo učenje in ne sunanca senčiti se, ne seniti se. pravimo: osrcje, ne osrdje, Světlina je ali to, kar 8vetloba (primeri beloba, belina, toplota, toplina itd.), ali pa ein „glánzendes Ding, olajša. Ob enem prosim pa še vse pesnike, naj mi Zeug;" nikoli pa ne:Photosphaere (svetlobni krog pa ali po čeških profesorjih y svetlokrog), ker obsolnčne sfere ne nahajamo niti duha niti sluha. pošiljajo obilno primernih pesem za različne praznike in sicer toliko zgodaj , da se morejo porabiti, ker se morejo dati na pr. napevi za praznike v drugem mesecu vedno kakih 20 dni pred v tiskarnico , da jih morejo pa v isti od kake potem naroČniki še o pravém času dobiti. Pesmi Zastran svojivnih prilogov bodi mi dovoljeno napo- kitice v obsegu po naj ne bojo preobširne, najbolje je, ako so kake štiri ali vrstic v kitici itd. Ker titi tište, kterim nauk o tem ni „lana caprina << y na želim y Novice" od leta 1859, list m da bi 12 listov obsegalo vse najbolj potrebno za y in pa Miklošičev slovár, kjer se svojivni prilogi dobro ločijo od drugih. na Vukov in celo leto, sem stvar tako-le prevdaril in razredil: Ker y ni več mogoče y Miklošičevem leksikonu sem jaz zasledil še o pravém času dobili list da bi za mesec januar naročniki letos dal uu Ul Uglu« » àjjl iiMvoiuu w ivagittuuu ovjlu j»a £*%,lotvui* oo \J ji/iaibui uaou uvutit not x> , uai ui 86 nâjprej II., sam en nepravilen prilog, namreč: i g li ne uši (po Vuku ki bo obsegal napeve za mesec svečan se pred koncem. dobro: iglene). Jeli se res kje pravi „brinna mladika", ne vem, januarja natisniti, III. z napevi za sušec pa že redno 15. svečana itd. Razposlal bi se tedaj list najprvo z niti mi je brezimenik priča dovoljna. Jaz bom vsakakor napevi za svečan, da jim še o pravém času v roke pisal brinov dotle, dokler nam jugoslovanska akade- pride in potem pri drugem razpošiljanji I. in III. list. mija ne dovoli podvajati n-a. Ali služi besedi obor v začetnici za jo Kraševci za „Einfriedung" > Srbi priporočilo, da fur Prosim vse slovenske časnike, naj blagovolijo razglasiti za „Einzaunung Schweine" in Rusi za „Ausschuss, Brack"poznajo, sodijo to vabilo. Stvar skusite! y mislim, da je dobra; cena nizka; tedaj po- naj drugi. Kar se pa pri tem tiče našega slovarja y ne bode nikdo razumen zahteval od tevši literaturo da bi prehi- Pragi 1. januarja. France Grb ec. * njega, — , odloČil vsem znanstvom trdno , neovr-ženo terminologijo, vendar pa je brezimenik pozabil iz istega navesti, kar * Slovenski Glasnik, edini lepoznanski list sloven-je přišel po obsegu pomnožen in preobražen edino sem spada, namreč (na strani 1254) „«lio u UOIUUO , »Ol U^IOKYAtCHa, ClCtJtl, on navaja za „das Reich der Nátur" , poslovenjeno je dobro z besedo: stvarstvo, ker je Heinsius to isto hotel reči. (Kon. prih.) allé 3Reiche", vsi trije deli stvarstva kajti, kar ski, je přišel po oDsegu pomnožen m preobražen, in kar nas tudi veselí, tiskan brez polglasnika e pred Blaznikovi tiskarnici na svitlo; obsega pa memo om y raznih manjih reči sledeče zanimivo gradiv mamu lijctujiu i vwi aivuvvo uauiuiivv giauivu • ,,BogU (pesem) od Flegeriča; začetek izvirne novele „Klošter-ski žolnir" od J. Jurčiča, „Na Kumu" (pesem od Levca, humoristično črtico „Brtavsov Jurček" od A. Z., « * Vabilo na „Liro Sionsko.6£ Na gih prijatlov in da se učiteljem ne j ua se ucueijem ne očita, da „zmiraj ie „ ^ u« iiicujaaum VVA . ^«Yiauio J o^/io „v/ oiv sem se namenil izdajati perijodičen list, venskem lepoznanstvu" od J. J., „Narodske reči : prazne _____ ___1______• y__J____i ^ I ___! _ - ___ TTAra «fîAû« if A Uf \7«lí QTTOQ AAftlr a 1C+H in H r\ ( C a W prigovor rano- t u j e m u (pesem) od Gomilsaka odop Na sestavek yy eno CUU godejo , QOUI ov uaujcuil IfiUCIjOU J/OliJUUHjCU HO b, -------- kteri bi z ozirom na cerkveni čas donašal vedno po- vere y pnče „zmiraj „Uskoki na Kranjskem" od J. Navratila, spis o slo- (( y yy itd od M. Valj trebnih napevov Ime naj mu je „ Lira Siónská." Luíze Pesjakove in razna knji y yy češke legende od naznanila in do Izhajala bode redno 15. dne vsacega meseca ter obsegala na osmih stranéh velike osmerke vselej napeve , kakoršnih je potreba za rabo v prihodnjem me- tako na priliko napeve sv. maše, sv. obhajila, vseh praznikov, kteri se obhajajo v naslednjem meseca. Tudi pise Naročnina za celo leto secu UV vU ^ I/O CL v" 11 Ch Illttvr uujyv> » ^ O f • LU AGU y O v • U vj sv. Matere Božje, druzih svetnikov in posebno Glasnikovemu vredništvu v Celovec niku" želimo toliko več narocnikov sam pomnožil. gid se VI» posilj Iz srca ..Glas y y y za kolikor se je zadevah yy îlirsk. Primorjana." Akoravno se je oglasilo še precej veliko čitateljev, jih vendar ni primerni napevi za „Tantum ergo" itd. se bojo vvrsto- se zadosti, da bi se moglo že zdaj začeti s tem časnikom, vali. Ta list bo tedaj tako rekoč koledar cerkvenih List bo izhajal dvakrat na mesec, ako se jih se neko-napevov, in konec leta lićna knjiga, v kteri bodo uči- liko naročí do 18. prosenca; ako pa ne, ostane ne spol-lelji in pevci našli vredeno, kar jim je med letom o njena moja želja. Prosim tedaj hitrega naročila. Za- 5 hvaljujem Tovarša" na znanje ob enem vredništvom „Novic y Šolsk tacij • I t m d Danice", da so moj program tako lepo cije poprodá. pa mnogo zemlje, posestev in his se brez licita Kdor ima denar, si tukaj lahko lepe dali Pri sv. Ivanu v tržaški okolici 29. decembra I P I telj * Gospod pl. Radič, marljivi in izvedeni preisko- in Sokol-u. Ta turška t • V • 1 • . I li • i # m % m « zemlje dober kup vsaki čas nakupi, kolikor mu je drago. Kakor slišim, bo srbsko opraviteljstvo kmali prodajalo kuče in posestva izteranih Turkov po Beligradu, Užici vavec do vi ziku godo nase tiškeg t ravnokar na svitlo dal posestva, ki so večidel podrtije most v nemškem Geschichte der ehemaligen Cisterze Sittich je m Die Gegenâbte Albert und Peter von Sittich." Bravši naslov te knjižice smo se bali, in razvaline, in kterih je v samem Beligradu na tisoč, imajo lepe in velike vrte , v sredi rodovitnih vrtov so dobre vode , in ker jih je sila veliko , bojo brž ko ne, hoparne tvarine ki smo da leto ne našli v našli v nj letop naše realke, in naravnost rečemo, da nekako mrzlo smo tudi Jladičevo knj v roke vzeli. Al napak smo bi ne bilo napčno šla po ceni. V Beligradu, za trgovino najpripravnejšem mestu, si košček lepe zemlje kupiti, ne bi bilo napčno. HBHHHflI mĚĚĚ Moravi in Lepenici bode šla železnica, zato mislim, da Po Moravi se delajo priprave za parobrodovje in mislili! knjiga, ktera nam odkriva zgodovino zatiškeg stana od začetka njegovega, o kterem le pra vij voré, noter do 1784. leta, ko je přestal ta samostan po em več smo brali, temveč nas je zanimavala dveh rekah naseliti se, a še posebno bi bilo dobro samo go rodovitni zemlji imenovanih ■■■■Al ■■ Bpri Pa- upni in ki mestih Kragujevcu, Smederevi, Jagodinu, račanu kako dobro gnjezdo poiskati si. Dober mlinar, us-njar domovine je skor vso dolensko st v rodovitno zemljo, ki jejunaško pomagal odbijati t ško šilo in je v poznejih vojskah zvesto stal za strijo, mamÊ ^■^■■j ^■■ nekoliko , in klobučar bi pri teh mestih živel kakor v raji. predelal Usnarja (ledrarja) in klobučarja v Srbii nisem še videl; gotovo jo zadene , kdor prvi v Srbijo pride. Dobra, zdaj sila bogata mlinarja poznam samo dva, jedan je v samostana, v kterem je tudi naš Linhart Beligradu, drugi v Požarevc-u. Da bi v se časa bival > samostana vredno knjig z drag y ki imel veliko se ve ktera je prišla v Ljublj ) knjigarnico ali 1787 leta ustavlj lahko in dobro živel mlinu valjano žago napravil > posebno ako ktere tudi tretji bi si pri videl nisem. še v Srbii nikjer Dozdaj po Srbii deske iz debelih hlodov kmetijske družbe ali splesnila ali pa do leta 1791 tešejo in razkoljavajo, ali pa jih marljivi Bolgari te-tako raznešena bila, kakor_vihar raznese prah. Na veke žavno na rokah za lep denar režejo. Vseh druzih umet- škoda za take knjigarne! Tudi o zadevah J A pfa 11 !) od ta kn j i zanimiva ko di da dnega nikov in rokodelcev pa je po Srbii obilo. ki bi jo pa zadeli ako 1489 se pridni slovenski zemljedelci drug mož kakor naš deželni po- (kmetje) v Srbijo preselili. Marljivi Slovenci bi bili leta v zatiškem samostanu kot po- precej lenim Srbom lep izgled deio- in trudoljubivosti. sveten pravdnik v slovenskem jeziku opravljal svojo Jaz mislim, da za Slovence bolje zemlje ni memo ro- i i i i pr r* a a m /i • i i i • i • . / « tt« • • •«•» i • službo f leta 1764 opat Taufe pisal » mali katekizem za otroke in kmete" itd lo venski dovitne Srbije, in ako se mislijo res preseliti, jim na Tako od konca do kraja važna ta najnovejša knj J« Ra dičeva * k venije Slavna pisateljca naša gospá L dovrši kmali nemški prevod Kosesk Pesj Slo druge zemlje še misliti ne svetujem, kakor na bližnjo, silno rodovito, blago podnebje in lepo slobodo vživa-jočo Srbijo. Da sem kmet na nerodovitnih dolenskih hribih, kjer si ubogi siromak kosček črnega kruhka in u ivmun n^moivi puTuu ^xvovoxvu v c „uiu- kapljico kislega vinca krvavo služi, ui puotu iu u* jveličastnejše pesmiv mislih in jeziku, jo po Savi v Srbijo popihal. Kako strašno trpi kmet bi vse pustil m ki jo ima slovstvo slovensko. Navdušila je ta moister Kose ski dal 1844. leta na svit esem 9 } ko vse na neplodnih dolenskih hribih, s svojo družino in ži-f iv je mojster Kose ski dal 1844. leta na svitlo, vse vino, se muči in delà noč in dan, pozimi pa z družino doljube tako, da je bila po pravici „visoka pesem slo- večkrat strada in živini nima kaj v jasli položiti! Ko-venska" imenovana. Vsa polna zgodovine slovanské in liko Slovenec in njegova živinica trpi, dokler potreb-veličastna v besedi, ostane nam to delo pravi biser slov- nega gnoja na svoje puste njive in vinograde navleče ! stva našega, vredno f da restavi tudi v^ druge jezike. Tukaj pa ljudje ne vedó, kaj je gnoj, še manj pa vedó, kaj se pravi delati in trpeti, in Bog jih nikoli s točo Težkega delà sicer se je lotila gospá Pesjakova kdor ima tolik talent kot ona, more si tudi v svesti ne" kaznuje. Pa naj bo dosti hvale! H koncu še samo to povem, da kdor se misli v Srbijo preseliti, naj ni biti da dovrši nalogo svojo izvrstno * Tom M S il vij Žalostna igra v 5 djanjih Po daj Pelliko-tu poslovenil J. Križaj Severj ^ rr c% rtars "Î n o^ £ Šestka ^rrrifíoíí to igro zacenja se ^oiaa „w^jo, , prof. Janežič. Ce tudi kritika more še Cvetj ktero iz- renja i ko- ajde in prosá in semena raznih detel; kajti Srbin kakor ne pozabi teh-le semen seboj vzeti: repe tedaj ne pozna niti ajde, niti korenja, repe ali prosá; srbska —r- ^ „v™ — Av, xv „V.VICJ živina ne ve, govoriti, ko dobimo vso igro v roke, vendar že zdaj iz- poznajo lepe ajde kaj je sladka detelja, srbské čbele ne ktera g^vs * VSAJ.M1, «.u uu uxjLLii^ y ou \j v x v cuurti ii u cvj iz«- puzuajo lepe ajue, tutora ui tukaj pod milim podnebjem, razujemo veselje, da se nam po sposobnih pisateljih množé kjer se ji mrzlih jesenskih mrazov bati ni, gotovo dobro glediščine igre, kterih bomo čedalje bolj potřebovali. Iz- rodila. — Srbské pisarnice so činovnikov (uradnikov), datelj naznanja še 4 delà | jeva" šestka. Pri tej priliki ponavljamo priporočilo Pega ker zvezek s 7) Cvetj ki jih bode přinesla ta „Cvet- mesta advokatov in srbské šole so tako polne učeče se mladeži, da Srbija kmali ne bo vedela kam s tacimi kteremu je cena celó nizko postavlj polarni 25 nov. kraj i veljá ljudmí 9 ako se čez Dřino, Timok in Kosovo polje ne wĚm da bi slovenski či- Dopisi. Kragujevac v Srbii 25. dec razširí; zato zdaj nikakor ne kaže, novniki in pravoslovci na Srbijo mislili; kogar pa vendable mika v Srbijo priti, naj se obrne do gospoda mi- Od preljubih mi nistra notranjih oprav Bogom! Dr. Janez Podliščekov. Slovencev raznih stanov in raznih krajev nepozablj mi domovine dobivam pisma, Iz Gradca 31. dec. T. ktera lit v Srbij Vsem me poprasujej o 8eljem Naznanjam Vam z ve- j da navdaja tukajšnje Slovence letos celó drugo dgovarjati nikakor ne navdusenje za národno stvar, kakor pretekla leta. „Slo- morem > zato vas prosim ljube „Novice", povejte jim venija", ki je zaspala še pred koncem minulega šol- sopet in vrlo se to-le : Zemlje in posestev je po Srbii povsod in zmirom skega leta , oživěla dosti na prodaj povsou in zmirora e^eg» , u^ivci» je naivui „iguio ov^» bodi si v mestih. obnaša prek in prek. Ze je praznovala lepo „besedo" kakor fenis bodi si Srbské zvanične novine po vaseh zmirom pol prodaj in lici- vrlim našim slovenskim poslancem na čast 9 w sopet * 6 namerava obhajati v spomin Prešernov 10. dne t. m. druzih okrajin, ki ste se pri volitvaih v svoji nadi zela spodobno svečanost. Že se razpošiljajo vsem rodoiju- goljufali, da varn je bridko pri srcu,, ako slisite, da po~ bom vabilni listi; v svesti smo si, da bo sijajna in slanci vaši se ne vedejo po vaših misilih in vaših željah obilno obiskovana. Živili iskreni slovenski dijaki! Iz Sevnice na Štaj. 29. dec. ('Vabilo.J^M niška čitalnica, prva v dolenskem Zasavju nuarja t. UiWHWA » «w* UV «v » VVIVjV J/V V cl O 1 li LUlOJilU i JL1 » « O » U ilCljitll, ampak da le svojo trdijo. Ali mar z;astopajo taki možje bode bev-ja" vas, ki ste jim vse zaupali? Dirugo pot bote tedaj že vedeli drugače voliti, ako Bog d&! ~ Pravo in po- ca , pva V UU1CU8JVCIU t^iaoa vj «.<, uuuo ». ja- vviivi, ottu uču, { - JTIttVU i U pu praznovala svoj začetek. Prijazno vse slo- steno je , da na Moravském volivcl svojim poslancem da mi venske čitalnice in tudi druge rodoljube vabimo pridejo obhajat rojstveni dan tega našega mlađega otro- na njih mestu bi enako storili; saj poslanec je zata ki v njih smislu ne ravnajo, nezaupnice pošiljajo; čiča. Nacrt svečanosti je: Sprejem gostov na kolo- poslan ; dvoru; ob 10. uri dopoldne slovesná sv. maša s petjem; ----- -- .----~ , ----JV da zastopuje splošne želje im potrebne ljudstva ne pa svoje osebne nagibe. r Vrerme imamo lepo ; ne zvečer ob 7. uri beseda , ktero ravnatelj začne z ogo- koliko bistre burjice pa lepo jasno je bilo vsaki dan vorom temu sledi gostesprejemna pesem ; po tem ná- skoz vès advent. Blagó še vsaki dam na pašo hodi; res* y vi vin y vv ui u OlvUl ^vu VVU^/I. v/j w lAJ tiv* vvj v lxj y y V« VM » W ^v« r vu v* WV » UMWi UU Ul UU liUUl y 1 rodne pesmi, kterim govori sledijo in zadnjič ples med da malo vec pribere, vendar je dobra pomoč letos v raznimi veselicami. Ker bo odbor sestrám čitaloicam v Ljubljani, v Mariboru, v Celji, na Ptuji in rodoljubom v Zagrebu vstopnice poslal, po kterih dobo na polo- tako hudi stiski za klajo. Z Bogom ! Brkinski. Pivke vi co znižano ceno za vožnjo po železnici jan januarja, bi slovesnost njeno bratovska ljubav! Nova prenaredba politi-činih uradnij bo na Notranjskemi bolj primerno skuse nadjamo toliko več predragih gostov; naj paj spravila posamezne strani, kakor se je bilo pa to> počastili tudi „Sokoli." Odbor čitalničiu. Iz Teharij na Štaj. 31. dec. Naj veljá zgodilo 1852. leta. Idrij ska in ložka stran se najbolj nagibate na Loga tec, ki je tcedaj boljše središče ----------^ —o—;— — ^o ^ ' J J vv^.^v, 28. dne t. m. je memo Planine, ker je ondi tudi železmicna postaja ; ondi srenja naša imela sejo, v kteri je iskreni domoljub go- so tudi nektere soseske predjane odi vrhniškega okraja spodar Miha Vizjak, nasvèt předložil, naj bi naša srenja na logaškega , da ne bo nobena f?arna soseska raztr- slovenski Matici kakor nesmrten ud se pridružila, gana; to se je namreč zgodilo piri Rov tah in Ži- Enoglasno je bil ta predlog potrjen, in sklenilo se je, bršah. da Enako bistriška, senožeška in vipav leta se bo po obrokih vsako leto 25 gold. a. v. ska stran najbolj namerjajo na Postoj no UČt 1 1C Lč* OC UU uui umu vcimiiv a viv ^v/iv*» m« » • m » m v u i mu juioj ksvjaj uctuj^ijaju Ud JL V O t V J U V/ j kj8T OC plačevalo. Slava možu, ki je blagi predlog srenji na- zopet velike ceste vjemajo z železnicco; za vse te strani se redil pa slava tudi domoljubni srenji, ktera je predlog itžuu, pa o lay a tuui U'UUJ'> v ~ . ~ J ~ . . enoglasno sprejela! Naj bi bila izgled mnogim drugim ! najraji Iz Trnovega na Notranjskem 1. jan. xy Ne ni lahko boljšega središča, dasiravmo bi zlasti Vipavci domá imeli političino uradnijo. *) Pri posameznih morem vam danes drage „Novice", soseskah bi bila pa tudi tukaj še ktera prenaredba na uiuiciu vam uauca , uia^w jjmvtivv , uav » ^«v*^^« j/i»'viu znaniti. Ko so bili namreč v nedeljo pred Božičem spadate nič veselega na- pra vem mestu. Studeno in Strmiica namreč zdaj íuauiu. jlvu ou ui li ucnui^v, t ťivu ^viííuvuí o^uavu pod Planino, B U k O V j e puu , iu ljudje pri Božji službi zbrani, se prikaže v Harijah tedaj je stud en s ka farna sosesk:a pod dva okraja silni plamen, ki je v kratkem času 20 gospodarjev na razcepljena; ako bi se vse te tri srenje skupaj djale beraško palico pripravil. Harije, uro bodá od farne pod Po stoj no, bi tista fara osttala soedinjena pa^ pod Senožece v se in in cerkve trnovske svojega duhovnega pri takem bi bila vsa Pivka zopett pod eno uradnijo zdaj ga pa že dve leti pogrešajo in morajo v djana, kakor je tudi nekdanje čase bilo. Kadar pride oddaljene, so sicer imele, „ _ Trnovo k Božjim službám hoditi. Tudi kvaterno ne- vrsta na prenaredbo sodnjih okrájev, bo še deljo so bili tukaj pri véliki maši, ko je nemili ogenj tudi ktero voščilo na dan sepokazallo; Razdrčani na po njihovih poslopjih gospodaril. Hiteli so domů — pa , Ker niso nič, kakor to, kar so na sebi imeli, ze zdaj poti delajo, da bi uradlnijo spravili v svoj Pr..... kraj, ki bi sicer tudi res bolj v srecfli okraja bil, kakor prepozno.I oteti mogli in ker se je ta nesreća v sredi zime pripe- Senožece, vendar za Vremsko (dolino bi zopet ne tila, si dragi bravec lahko misliš, da je stan teh pogo- bilo primere. — Naj gré beseda na drugo reč. Ža piv-relcev zares milovanja vreden. Na besedo naših du- ško stran velik zleg so nerazdeljeni , med celimi sose- PriČa zasjtran tega zlega je hovnih pastirjev se je res že nekoliko denarja nabralo skami vzajemni pašniki. v domači fari, pa kaj je to v taki revščini ? Slovenci! bil uni dan omenjeni boj med Selčiani in Slavinci, * znano je vaše dobro srce; spomnite se toraj revnih v zadnje vendar ni imel toliko neesrečnih nasledkov ki Harijcev, ker gotovo ni večih revežev na svetu, ko so f sedaj. Nimajo strehe nad seboj, nimajo živeža za se se je ízprva kazalo; ozdravilii so se namrec in za zivmo i nimajo obleke za se in za svoje borne med posameznimi soseskami otročiče. Pošljite, kolikor utrpite, ali prec. gosp. trnov-ikemu dekanu ali pa vredništvu naših „Novic", ktere kakor tisti, ki so bili nekaj pobiti. Pa taciih praved je še tako) Kočani, med Orehovci in Studenčanii y med tudi dosti Slavinci m } Vam pa ) da kmetje vsegdar rade pogorelcem pomagajo slovenski, naj bojo Harijci v žalostěn izgled SIUVCIJOIM , U&) UUJU xxailjv^l V í»aiUOkCU lisicu. , \xa osj rx JU ICI», SUUOKkl OC UttUliajU Už bolj pridno v zavarovalnice zapisujete, ker izmed dvaj- se množí, in pašniki dajejo se vi med Hruševci in Slavinci, med Stranjci in Smihevci,, med Razdrčani io Ubelšcani, in še med drugimi. Pnavde se vlečejo leta in leta, stroški se nabirajo na kupe,, razpor in sovraštvo setih lostno ! ) ki so pogoreli > bil Je eden zavarovan. Ža- manj vžitka, i» gredó bolj pod zlo. Tudi v tacih p>ravdah bi mogli že vendar bolj nagli izvodi in sklepi ina svetio se kazati f; vcuuai uuij uagu iůvuui i u otvicpi 1x1« ovcu u y. Iz notranjske Bistrice 28. dec. (Vabilo.) Vsem političnim in sodnjim uradnijam see ukaz za ukazom častitim udom naše čitavnice bodi naznanjeno, da bo v daje VaObA V1UJ UUUUJ UMWU VviVM f UiVV MVUA MWMUWUJVUV J vm w f VAC*JWj D âJ UIUJU ÂJ UUI1 O V VJJiUJl ^ UJI ^Ji a V VU UJWUJ IU XJXJJ& nedeljo 7. januarja v čitavničini dvorani beseda in rabijo; kaj bi taka ne bila na mestii pri pravdnih zago- h i tij o z deli svojimi, ini zraven manj moči po besedi volitev novega odbora. Čitavničini odbor. vornikih? Kaj pravde dolge ne izjeedajo ljudstva hudo? ne včasih še huje kakor davki velilki? — Take-le reči Iz Notranjskega 30. dec. — Hvala Bogú, dobro se mi zdi vredno po časnikih bolj ma drobno pretreso ssine ira et studio iz Senožeč delajo smo volili, in veseli smemo biti, da smo si deželnega bil Kdo ne «»«V ' , . —---«.v», — poslanca gospoda dr. E. Košta zbrali ! | vesel, ko čuje in bere jedrene govore njegove v deželnem zboru , v kterem se krepko poteguje za našo pravično reč! Bog nam ohrani blagosrčnega poslanca, Ljub- vati, in sicer zložno in zmerno ne tako kakor brezkončni dopisi „Novieam" nadlego in njihovim toravcem ; Sen o že * ljančanom pa vrlega župana! Jelite > predragi rojaki Kaj pa: ali bi ne bilo Razđ primerniae središče? minogira tem okrajem »e Vred, se £ani naj , . «aj kaj d.UjJJ 6 ne m & toj ni že enkrat domá pomirijo med seboj, in kadar društvo potřebuje izvanrednih denarnih dohodkov Se eno. kraji božični kres za uboge šolske učence Tudi na Pivki je bil v v ktero vrsto spadajo tudi tišti rodoljubi 9 kteri v Po- »lOlV IU.U1 tisu lUUUlJUUlj JQ.ICIÍ ov časnike posojujejo čitavnici. Gosp. tajnik Praprotnik svoje na sveti večer dvajset dečkov in dvajset de- poročal o družbenih zadevah klidobi 10 gorko obleko in obutev v dar. in povedal 9 da v " V Cl- \i Ljubljane. Njih eksc. c. k. deželni poglavar ^v^u, —^ JC u^uvma v uvuraunu vc»^, mcu baron Bach je, po dovršenem potovanji po nekterih kterimi je bilo 5 glediščinih iger; v javnem gledišu je na krajih Dolenskega in Notranjskega, včeraj ogledaval pomoč ubogim Notrajncem napravila veliko besedo na .i,íi5nio bolnišnico, delavnišnico , otročjo bolnišnico in veliki pondeliek, — in da ie nodnornica vsem domačim tavnici je bilo 61 različnih časnikov za berilo priprav- Ij enih da je osnovala v svoji dvorani 13 veselic, med tukaisnjo pa j6 kovaško in živinozdravniško šolo v Ljubljani. Ker přisel » viitti jjuuutiijv/aj - iu ua jo podouimua V OČIJU uutuauiiii narodnim društvom. Gosp. Ivan Vilhar je prav na drobno nenadoma, ni bil ravnatelj te šole dr. Blei- naznanil dohodke in stroške čitavničine; dohodki so weis pričujoč; učenik gosp. Skalè mu je tedaj izkazal znesli 2847 gold. kr. vse. Dal si je od bolnišnice začemši y kjer si bolezni vseh tukaj ozdravljanih konj razložiti J0 y prostore Šolske in bolnišnice, kakor tudi kovačnice , j^« pioiii» m UHU z»upei ictus mu piaučui trti u a, iker su uuiiiu- vse šolske naprave in priprave prav na drobno raz- ljubi darovali za srečkanje namenjenih 10. —Izvoljen je ložiti, in naposled je bii priča neke operacije pri konju bil po večini glasov ves poprejšnji odbor, za blagajnika oa operacijsko mizo položenem. Gospod deželni gosp. Ivan Vilhar, namesti gosp. Kadivnika pa gospod poglavar je s živo besedo blagovolil razo- dr. Lovro Toman. dal vse pa tedaj stroški pa 2810 gold. 21 kr. I • -L XVi . , Oil UOIV1 L/C«» 4JUÍ.V gUlU konec leta ostalo 36 gl. 80 kr. gotovine ; ■■■ brez premoženja, ki je v čitavničinem inventaru. Za dolžna pisma ni bilo zopet letos nič plačati treba, ker so do mo d e t i svojo zadovoljnost nad lepo vredeno šolo in se 11 i c o, do ktere čudil, H^H v se da ima Ljubljana tako učil-ni prišlo nobeno drugo provincij- skih mest. poslednjem občnem zboru kranjske kme- družbe 23. nov. za to izvoljeni odbor da osnuje piavu«, po kterih bi se pri kmetijski družbi ustanovil poseben oddelek za gozdnarske zadeve I ^ . ^ ^ « • lit t m m 28. in 29. decembra imel svoja posvetovanja v pi- sarnici družbeni. Prišli so vsi gospodje iz Gorenskega, Dolenskega in Notranjskega, ki so izmed sebe izvolili . Di m e c- a Pri občnem zboru „Juž. Sokola" 29.dec. bilo je nazočih blizo 80 udov. Po načelnikovem govoru sledilo je sporočilo tajnikovo, iz kterega povzamemo , da društvo veselo napreduje , in da ima sedaj ravno 200 plaČavnih udov, izmed kterih so 4 plemenitniki, 20 je posestnikov, 12 dohtarjev, 30 kupčev, 43 uradnikov, 10 rokodelskih mojstrov, 43 kupčijskih pomočnikov, 38 ro-kodelskih pomočnikov. Tudi blagajnica se je zboljsala. Prejšnji odbor se je po aklamacii zopet volil, samo da y gosp. grofa Barbo-ta za prvomestnika za zapisnikarja in poročevalca, gospodje Fr. Viče i Henrik Likar, in Fr. Schollmajer pa so bili z unima gospodoma vred ustanovljavci pravil. Gospoda . Ter pine c in dr. Jan. Bleiweis sta zastopala kmetijsko družbo. Prav temeljito so izvedeni gospodje gozdnarji obravnavali važno stvar in odločili v posam-nih namesti blagajnika A. Jentlna, ki je prostovoljno iz-8topil, prevzame blagajništvo voljeni g. Grazeli. Skle- nilo se je dalje, da se pravila spremené toliko, da se dostavijo besede: „Društvo ima šolo"; 11. pa ; da se odbor pomnoži za 2 osebe. Poslednji večer pre- teklega leta po programu, tudi v našem listu naznanje- nekoliko premenjenem, v dvorani Čitavnicini nem in ki premembo pravil (štatutov) kmetijske družbe ; na- svetovali so, naj bode 23. dne t. m. občni zbor kmetijske družbe, ki naj konečno sklene prenaredbo pravil. Glavni odbor bo po tem nasvetu sklical še ta mesec občni zbor: želeti y Je ; da pridejo vsi družbeniki ; napravljena veselica si je zopet pritrdila dobro imé ga imajo silvestrice „Južnega Sokola" ; obilo zbrana množica je prav vesela iz starega leta stopila v novo, Večernica društva katoliških rokodelskih pomočnikov na sv. Stefana dan se je zopet zvršila v veliko zadovoljnost vseh pričujočih. Nevtrudlj kterim je mar za zboljšanje domačega gozdnarstva! č poslednjem mestnem zboru je nasvetoval natelj družbeni gospod prof, dr svesti biti, da mične te veselice so si v Ljublj rav- si more v ze gosp. župan, naj odbor dovoli, ker od 33 rekrutov y ki pridobil neko yy gradjansko pravo u jih ima mesto letos dati, jih še manjka 15, da se takim, ki pro s to voljno hočejo vojaki biti, iz mestne kase v pom kaj več na roko dá. Kakor smo že povedali, se je ustanovila družba bolnih in mogli h v Ljublj y ktera Zbor enoglasno dovolil v ta namen 400 do 500 gold. — Za ogled novih ali prede- vsacega vsak teden podp proti temu, da ji družnik vsak teden odrajta 10 nov. kr., ako zboli ali po bolezni lanih his, ki ga zahtevajo hišni gospodarji ljubljanski y onemore y z je bilo po izgledu druzih mest odločeno, da se ogled- kadar družba pride do bolj uouou uuupu ck , aau iuuii aii jl goldinarjema, pa mu bode dala Še več % moči Družba ima v ni n a (taksa) po ali gold, plačuje. Dohodki oddelkih mesta v vsakem svojega denarničarja in po • • mesta so za to leto cenjeni na 99.167 gold. 48 kr., dva odbornika, pri kterih naj se ogl y stroški pa na 126.307 gold. 72 kr. primanjkava za 27.140 gold. 24 kr. , tedaj Kako se dobilo , kar bo zmanjkalo mestni kasi letos 9 naj se kaže bi kdor želi sto piti v to družbo. Casi so težavni, bolezen je huda nad se bo po- log Zltl 9 zlasti ako si oče ali delavec ne more kruha slu ZJLCLO LJL J aau O JL VUV aii VV JJLV> UlVl V UiAMi Wi-M. Na to naj se misli! Vsak dan en krajcar si vendar zneje nasvetovalo. — Grad pod Turnom (Tivoli) naj marsikdo lahko pritrga, ki mu potem v bolezni donaša se dá v najém; pri tleh more biti kavarnica in go- uv * J ? r vivu uiwi o uni aavai uiija ti 6tivnica; po tišti poti drevoreda, ki pelje na grad 25 kr. na dan se napravi plinova svečava. li ua giau , naj — JLZ, ZilćtlC I lagC licvLU je v CÍ5C1U nu v , vic* jç/ konjačem ljubljan- gosp. Ant. Heidrich izvrstno in z vesoljno pohvalo Iz zlate Prage nam je z veselo novico da skim Je bila pogodba sklenjena, po kteri dobiva za dostal teoretično skušnjo, ktera mu je zagotovila stalno svoja opravila 200 gold, na leto in dan za odpelje- mesto v ondašnji konservatorii, došlo tega umetnika —« j_____j___J ________x uu,MrA__ vanje vjetih psov pa si mora na svoje stroške napra- drugo delo pod naslovom: „no č na b 1 ej s k em j ez eru , viti posebna kóla. besede And. Praprotnika, za moški zbor, čveterospev občnem zboru čitavnic in ega društva je in bariton solo. u to naj no vej šo skladbo je g. Heidrih predsednik zahvalo izrekel vsem gospodom in gospodi- pokazal, da pravi umetniški duh biva v njem cinam ki so preteklo leto pomagali pri „besedah", gosp. Ivanu Vilharju, da je po odhodu gosp. Kadivnika v Kranj radovoljno prevzel opravilstvo blagajnika in vsem tištim družbenikom. Tako vodi 0 tem delu znani mojster gosp. Mašek, ki je pre-igravši njegovo „noč" rekel, da si je skladatelj ž njo ^«»»ouv — med slovenskim narodom za vselej ustanovil slavno imé, kteri radodarni pomagajo, kajti doslej nimamo še mnogo pesem, ki bi bile bolj ko ta zložene v narodaem duhu. Obé delí ste na prodaj pri Lercherju ; „Vodniku" veljá 10 kr., „Noc" pa 20 kr. — Deželni zbor se zopet začne v četrtek. — Matičini odbor ima sejo 11. dne t. m. ob 5. uri popoldne v sobi čitavnice tukaj šne. Vabilo z naznanilom razprav se je že razposlalo. — 6. dne t. m. ob 10. uri dopoldne ima v dvorani mestni društvo za kupčijske bolnike svoj letni zbor. .— Stari udje s v. Mohora družba in kdor se hoče iz ljubljanske dekanije z nova vpisati va-njo, naj se pri g. Ant. Lésarji meseca januarja oglasé. — Z veliko pohvalo v gledišču sprejeta kranjsko-zgodovinska žaloigra „Der Untergang Metullums" od H. Penna je prišla na svetio, posvečena našemu pre-častitemu županu gosp. dr. Costa-tu. Cena ji je 80 kr. — Ravnateljstvo c. k. gimnazije je odgovorilo v poslednjem listu „Novic" na naš sestvavek „žalostna prikazen na naši gimnazii." Hvaležni smo mu za ta odgovor zato, da smo izvedeli, da naše „žalovanje" vendar ni bilo brez dobre „podstave", ker nam si. ravnateljstvo pripoveduje, da je letos res bilo 9 dijakov slo-venščine oproščenih, po takem tedaj res „cela kopica", kakor slovenski narod imenuje „kopo", „kopico",^ ne pa kakor „kopico" prestavlja tišti referent, ki jo je v „Laib. Ztg." imenoval ,,ein ganzer Haufen." Ravno iz te „kopice" za leto 1865 pa se vidi, da oprostovanje učencev čvrsto napreduje, kjer v poprejšnjih letih se je izmed 718 učencev jih oprostilo le 15, — da po takem tudi je bilo naše „žalovanje" upravičeno. Čeravno dosihmal nismo tako srečni bili, da bi bili — kar vendar ne sme nobena skrivnost biti! — izvedili imena vseh letošnjih oproščencev, smo vendar izvedili nek ter a, ki jih nikakor ne moremo spraviti pod krilo navedenega ministerskega ukaza. Tudi nismo bili tako srečni, da bi bili navedeni ministerski ukaz v roke dobili, ki ga je si. ravnateljstvo „od besede do besede" citiralo, ki pa se že ne uje ma z besedami, ki jih je isti dan „Laib. Ztg.*, přinesla, kajti naj nam ne zameri si. ravnateljstvo, da nam je le ministerski ukaz ve-ljaven, ne pa kako drugo tolmačenje. Iz vsega tega naj si. ravnateljstvo drage volje povzame, da naše „žalovanje" še — ni potolaženo. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Na čélo današnjemu novičarju stavimo državno gospodarstvo našega cesarstva v letošnjem letu, kakor ga odločuje cesarska postava od 30. dec. 1. 1. Da se danje Belkredijevo ministerstvo, ktero je pre-vzelo od svojih prednikov prežalostno zapušcino, naše zaupanje res zaluži in da pravo pot hodijo tišti poslanci, kteri to ministersvo podpirajo, da se sčasoma reši država iz zadreg, v ktere jo je poprejšnje večletno gospodarstvo pogreznilo, očitno se vidi iz tega, kar je minister denarstva grof Lariš razložil presvitlemu cesarju, ko mu je načrt državnih stroškov in do-hodkov za leto 1866 izročil in ki ga je vsled patenta 20. septembra 1. 1. Njih Veličanstvo tudi potrdilo. Da vseh krivih potov sedanje ministerstvo ne more v enem hipu poravnati, vsak pameten člověk lahko previdi, kdor vé, da še celó pri majhnem gospodarstvu ne more sin v enem ali dveh letih vsega v red spraviti, ako je po očetu prevzel skor da na kant djano gospodarstvo. Poslušajte tedaj, kako bo to leto! Vsi stroški našega cesarstva so izrajtani na 531 milijonov in 272.881 gold., — prihodki pa na' 491 milijonov in 134.735 gold.; po takem bi na koncu leta primanj- Odgovomi vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — kalo 40 milijonov in 139.146 gld., memo 80 milijonov gold., ki jih je preteklo leto zmanjkalo , tedaj lani na pol več. Ministerstvo misli, da 4 milijone in pol bode prihranilo s tem, da se bodo sèm ter tjè nekteri stroški zmanjšali, 35 milijonov in pol pa bo treba na pósodo vzeti. Prejšnje ministerstvo je državne dohodke za preteklo leto tako lepó postavilo, da je na koncu 1865. leta le 8 milijonov primanj kave izkazalo, — al zmanjkalo je, kakor smo rekli, cèlih 80 milijonov! Sedanje ministerstvo noče svojega računa tako sukati ; ono hoče kazati vse le tako, kakor je v resnici. Dolgá ima letošnje leto poplačati strašen znesek od 65 milijonov in 834.998 g&ld., ker do konca letošnjega leta se bo odrajtal dunajski banki vès dolg do kraja, in konec bode potem tudi tistemu nesrečnemu ažiju, ki je begal vso barantijo toliko let. Leta 1867 pa se bojo — ako ne pritisne kakošna vojska — zmanjšali državni stroški za 45 milijonov in 652.638 gold., primanjkava se tedaj more tisto leto številiti le še na 28 milijonov 486.508 gld. — in tako se bo sčasoma cesarstvo izkopalo iz silnih stroškov, kteri so davke napeli tako, da je groza. Ministerstvo živo čuti, da kmetijstvo potřebuje polaj-šave v davkih najbolj in skrb mu bode, da otrese kme-tijam to silno breme; al mahoma mu to ni mogoče. Da pa kmetijski gospodarji vidijo, da ga je resna volja, polajšati jim, kar je danes mogoče, je po njegovem nasvetu presvitli cesar dovolil, da odvsehnenavad-nih přiklad na zemljiščini in hišni davek se že letos odbije četrti del; v vsem skupaj bo ta od- bitek znesel 4 milijone in 600.000 gold. Res, da to ni veliko; al saj znamenje je, da, ko je prejšnje ministerstvo zmiraj le više in više davke nakladalo, je sedanje začelo odjenjevati. Zemljiščini (gruntni) davki v vsem cesarstvu se za letos štejejo na 64 milijonov in 755.100 gold., hišni pa na 23 milijonov in 8950 gold. Ako pomislimo, da stroški za arm a do na suhem in na morji znašajo 80 milijonov gold., se pač vidi, da skor vès zemljiščini in hišni davek povžije armada, in da od znižanja stroškov za vojaštvo zavisi pred vsem po-lajšanje davkov. Da bi Avstrija skusila se v take razmere postaviti do druzih držav, da bi manj rok bilo za puške, več pa kmetijstvo^ in obrtnijstvo, potem še le nam doide zdatna pomoč. Se zmiraj — pravi minister — je denarni stan cesarstva našega težaven ; al vendar, če tudi v oči gledamo resnici, ne obupamo, da se v enih letih zboljša; naj se mu le ne delajo zapréke in zaupanje med ljudstvom ne podira zlasti po tistih, kteri le v tem iščejo sreče, da bi velika Nemčija kraljevala nad vsemi narodi našega cesarstva, za vse drugo pa jim je malo mar. „Mir hočem imeti s svojimi ljudstvi — to so zlate besede cesarjeve, v ktere prisega vsak, komur je Avstrija čez vse. — Cesarski ukaz od 22. decembra zapoveduje, da tak denar, ki ga kdo v nad-logah kot miloščino iz cesarskega ali deželnega zaklada dobi, se ne s me v prepoved ali sekucijo djati. — Tudi zahvalnico od galiciškega in istriškega deželnega zbora je cesar s posebnim zadovoljstvom sprejel. — Veliko radost je v Dalmacii vzbudilo to, da národní mož profesor dr. Kl aie je zopet postavljen v svojo službo, ktero mu je „Verfassungsminister" vzel! — V Dalmacii in Istri pomanjkuje vode. — Na Angle-škem vsaki teden po 5000 do 6000 živine za kugo zboli. — Govor cesarja Napoleona na novega leta dan obeta svetu mir. Dobro! Kursi na Dunaji 2. januarija. 5 % metaliki 62 fl. 75 kr. Ažijo srebra 104 fl. 35 kr. Narodno posojilo 66 fl. 05 kr. Cekini 5 fl. — kr. r in založnik: Jožef Blainifc V Ljubljani.