lev. 30. V Llnbljanl, v torek, dne 7. februarja 1911. Leto XXXIX. =s Velja po pošti: se 2a oelo leto napre] . K 28*— ti pol leta „ . „ 13'— ,a četrt leta „ . „ 6-50 en meseo „ . „ 2*20 H Nemčijo oeloletno „ 20'— {i ostalo lnosemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: 2i celo le.o naprej . K 24'— t, pol leta „ . „ 12— ia četrt leta „ . „ 6-— li, en meseo „ . „ 2'— »opravi prejeman mesefins K l*SO Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat......13 „ za trikrat...... 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice; enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev i Izhaja:; vsak dan, iBvzemšl nedelje lt praznike, ob 5. url popoldne. ICT Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma s« ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tta Avstr. poštne hran račnn št. <"4.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. - Opravnlškega teletona št. 1U8. W Današnja številka obsega 4 strani. iz novega poSolia. Razmere na Koroškem postajajo edno groznejše. Sedaj že ni več mestno, ako se rabi izraz »turške razbere«, ker Turki se vsaj v notranje azmere krščanske vere niso spuščali, oroški deželni šolski svet je pa. izdal edavno ferman, o katerem je »Slove-ec« že poročal, in s katerim se ume-ava v popolnoma notranje zadeve ka-oliške cerkve in koroške mogotce ne riga popolnoma nič, da kršijo s tem meljne zakone avstrijske in ravnajo nasprotju z avstrijskimi postavami odredbami višjih oblasti. Deželni edsednik Hein pa na vsa ta zakono-omstva molči, jih aprobira in izvr-uje! Deželni šolski svet je izdal ukaz, a se mora v nemških šolah na slovenjem ozemlju tudi verouk poučevati v emškem jeziku. Takih šol je naštel 0. 17 jih jc v celovškem okrajnem gla-arstvu in o njih se je izrekla šolska blast, da so otroci takoj od začetka možni slediti verskemu pouku v nern-tem jeziku. Tri so v beljaškem okra-in o njih se je izreklo, da so otroci prvem razredu za verski pouk v emškem jeziku splošno še premalo eli. Okrog 10 odstotkov otrok naj se rvo leto poučuje v verouku še v slo-nščini. Devet takih šol je v velikov-em okraju in o njih se trdi, da naj najo slovenski otroci v prvem letu eloma še verski pouk v slovenščini, na šola leži v vvolfberškem okraju in nji se je izrekel šolski nadzornik, da prvo in drugo leto potreben verski ouk v slovenščini. Tukaj se je zopet pokazalo, da je oturica hujši od Turka! V pretežno ovenski celovški okolici, kjer je šol-ki nadzornik ponemčurjen Slovenec, j bi bili vsi otroci takoj od začetka možni učiti se krščanskega nauka v emškem jeziku. Torej tudi otroci v ikih krajih, kakor n. pr. Bajtišče, er ni niti enega Nemca. V nemškem elikovškem okraju, kjer je Šolski nad-nrnik Nemec, pa prizna, da morajo roci v edini slovenski občini tega kraja imeti vsaj prvi dve leti verski ouk v materinem jeziku. Zanimiva je tabela, katero je delni šolski svet priložil temu ukazu in v kateri se v odstotkih izkazuje število nemških in slovenskih otrok. Tu samo nekaj izgledov: Odstotki nemških otrok: Šola: po vladni tabeli v resnici: Žrelec 244 156 Bistrica v Rožu 16-2 G-5 Freudenberg 762 302 Krka 12-5 1-9 Št. Jakob 57— 19 3 Grabstein 10-6 2-3 Zihpolje 14-6 11 — Pokrče 1-3 —6 Ribnica 32-6 13 3 Št. Tomaž 13-3 95 Timenica 261 2-5 Bajtišče 56 —.— Vrba 58 — 30-9 Pliberk 66-— 31-9 Grebinj 27"— 11 3 Mali Št. Vid 2-8— 6-4 Lipnica 42-8 39 Prevalje 29-— 7'2 Železna Kaplja 41-3 17 3 Vladna skrivnost je, i >dkod je clo- bila te podatke, ki so tako nasprotni z resnico? Na vsak način jih je morala dobiti iz kakšnega zakotnega vira, menda od kakšnih nemškonacionalnih oštarijskih kričačev. Edino katehet zamore oceniti, kateri otroci lahko slede verskemu pouku v tem ali v onem jeziku. Vlada se pa ni nič obrnila na katehete, ampak je za njihovim hrbtom delala poizvedbe in na podlagi teh zakotnih poizvedb je imela nesramno predrznost, da je javno obdolžila slovenske katehete, češ, da ne vrše svoje stanovske in uradne dolžnosti, ker zanemarjajo verski pouk nemških otrok. Razburjenje med slovenskimi kateheti je vsled tega nepopisno in pričakujejo z gotovostjo, cla se bo njihova višja cerkvena oblast z vso odločnostjo postavila za čast kruto žaljene duhovščine. Splošno je tudi mnenje prizadetih ka-tehetov, da se nikakor ni mogoče ravnati po ukazu deželnega šolskega sveta in da bi v tem slučaju noben katoliški duhovnik pred Bogom ne mogel prevzeti odgovornosti na svojo vest. Verski pouk bi postal samo sredstvo germanizacije, nemogoče je pa naučiti otroke, ki ne znajo niti ene nemške besede v nemškem jeziku kaj krščanskega nauka. Ta odredba koroškega deželnega šolskega sveta nasprotuje jasnim odredbam katoliške cerkve, zlasti triden- tinskemu koncilu pogl. IV. in VII., splošni cerkveni praksi od začetka krščanstva do današnjega dne, bije v obraz vsaki pedagogiki in metodiki ter je v jasnem nasprotju z mnogimi avstrijskimi državnimi postavami in odredbami. Ta odredba koroškega deželnega sveta pomeni pa tudi predrzno umeša-vanje posvetne oblasti v cerkvene pravice, ki so v Avstriji cerkvi zajamčene tudi po državnih postavah. Radovedni smo, kaj bo rekla osrednja vlada na Dunaju k temu kršenju državnih postav ocl strani koroškega deželnega šolskega sveta in deželnega predsednika barona Heina in kako bo pristojna cerkvena oblast branila cerkvene pravice, ki so v Avstriji zajamčene po državnih postavah zoper predrzno umešavanje pročodrimskih kričačev. Nov spor s srni? Iz Bclgrada dohajajo zopet vznemirljiva poročila o napetih razmerah med našo,državo in Srbijo. Kakor poroča belgrajska »Politika« ojačuje naša država svoje posadke ob Drini in naslanja vojake celo po šolah. Patruljna služba ob meji je bistveno poostrena Ustanavljajo se zopet takozvani štra-funski zbori. V srbski skupščini jc z ozirom na to poslanec Agalanovic ui-terpeliral zunanjega ministra, češ, da Avslro - Ogrska prelcršuje avstro-ogrsko-srbsko trgovinsko pogodbo, da ojačuje posadke ob bosansko-srbski moii in da koncentrira vojaštvo ob Drini. — Kaj da je na tem resnice, ne znamo. V Srbiji sami kot taki naša država nima nikakih želja, cla si jo prisvoji. Pač je pa samoobsebi umljivo, da mora biti ob sedanjem nejasnem položaju v Turčiji naša vlada pozorna. Razmere s Srbijo so danes po aneksij-ski krizi korektne, nič več in nič manj, prijateljske in prisrčne še niso. S tem dejstvom bi morali računati tudi Srb: in se ne vznemirjati brez potrebe. Ofi-cielno razmerje z Italijo kot zvezno državo je prijateljsko, kljub temu pa imata tako Kalija kakor tudi Avstro-Ogrska ob svojih mejah ne samo veliko vojaštva, marveč vedno in vedno gradita obe državi nove obmejne trdnjave in »dreadnoughte«. Naša vojna uprava, kakor sodimo, zavzema glede na LISTEK. • L. Coloma: jufln Miseria. 'ovest. — Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) Z veliko težavo je dobil dovoljenje, a sme obiskati Salamanko. Dobil ga vendar še tisti večer, in starka ga je Prejela tako, kakor sprejme vsak jet-ik najmanjši videz upanja. Že večkrat slišala govoriti o tem duhovniku, ei' je mnogo znancev iz predmestja, 9 tudi iz Grahovega okusilo ječo in njih jc izvedela, da je bil pater ranče vedno tolažba in pomoč vseh tnikov. »Ala, lepa roba!« jo je nagovoril s sto robato prijaznostjo, ki jo je kazal ' navadi pri svojih jetniških ovčicah. vakšen čudež te je sem prinesel?« »Nič, pater Franc, prav nič,« je kla Salamanka skesana: Bog Vas 'Vari hudobnih jezikov in krivega pri-vanja!« »To je res!« je odgovoril menih. In 5 da bi si oddahnil, je spustil nad njo ?njeno pridigo, kako strašna reč je fivo pričevanje, in ji risal, kako trpi ""ekljivec na dnu pekla in žveči go-l£o žrjavico in kako plava v kotlu ele smole in samo konec nosa mu Ma ven. »To pa zato,« je skončal pater Franc s strašnim glasom, »da se ne zaduši, ampak cla to trpljenje celo večnost ne mine.« Salamanka je poslušala kapucina z grozo, namesto da bi mu pritrjevala, kakor bi bila pravzaprav morala, ko se je delala nedolžno. Vzela je te besede, kakor cla veljajo samo nji, in je. poslušala patra strme in prestrašena ter grizla ustnice. Pater je videl, kar je hotel videti in jo je iznova vprašal, kako je prišla v ječo. »Slaba, slaba, slaba!« je vzkliknil, ko je slišal čudovito storijo o ječmenu. »Pa, ali Vi mislite, da bo iz tega kaj hudega?« je vprašala in bolj sc ji je poznal strah pred človeško pravico kakor prej pred božjo. »Kaj hudega?... Kaj je treba še izpraševati? Ali misliš, cla se more javni red motiti brez nevarnosti? Verjemi, Salamanka, najmanj obesijo te, najmanj!« »Jezus, Marija! nikar tega ne govorite!« »Bojo že sami naredili, če jaz tudi ne govorim. Obesijo te, za gotovo te obesijo. Saj zaslužiš, spaka! Zaslužiš, cla ti vrat zavijejo kakor koklji! Kako ti le na um pride, da si upaš zoper vlado rovati in takim lopovom smodnik skrivati za njihove zarote?« »Ali, pater France, za božjo voljo, položaj ob srbski meji to-le stališče: Z vojaškega stališča je potrebno, da je zastražena srbska meja in to timbolj, ker železniške zveze proti srbski meji niso kdosigavedi kako ugodne. — Po našem mnenju se Srbi brez potrebe razburjajo, če tudi mogoče naša država nekoliko ostrejše straži Drino, kakor pred aneksijsko krizo, česar seveda ne moremo kontrolirati. V OGRSKI DELEGACIJI je odgovarjal včeraj zunanji minister Aehrenthal kritikom. Med drugim jo naglašal, cla ni trozveza proti nikomur naperjena. Utrditi hočemo harmonijo med kabineti. Potsdamski razgovori bodo koristili nam, ker se je potrdil naš program z ozirom na bližnji Vzhod. Napačno je mnenje, cla se evropske velevlasti sedaj drugače grupirajo. Razmerje trozveznih držav je izvrstno, nemogoče je, da bi bilo trdnejše in bolj prisrčno. Bajka, posneta po angleških listih, je, cla pomnožujemo vojno bro-dovje na željo Nemčije. Res tudi ni, da je pomnožujemo glede na Italijo. Jasno je, cla se naše brodovje mora ojačiti zato, ker smo zaostali in nastane vprašanje ali opustimo vojno mornarico ali jo pa ojačimo. Glede na razmere s Srbijo je naglašal Aehrenthal: Veseli nas, ker vladajo zopet normalne politične« in gospodarske razmere s Srbijo. Soglaša z željami, cla postanejo razmere s Srbijo vedno boljše na temelju medsebojne vzajemnosti. Odsek je nato pohvalil zunanjo politiko in sprejel proračun zunanjega ministrstva tudi v podrobni razpravi. BOSENSKI SABOR. V seji dne 4. t. m. je bil na dnevnem redu predlog clr. JankieViča, cla naj bodo vse lisline, ki se kakorkoli tičejo odkupa kmečkih posestev, proste kolkovnih in vsakih drugih pristojbin. Poslanec čurič je stavil protipredlog, da naj velja ta olajšava le za revne kmečke težake, da se podpre res le potrebne, ne pa tudi bogatinov. Poslenec Gavro Gašič pa stavi tretji predlog, cla se združita oba prejšnja predloga tako, da se Jankievičev izpopolni s Ču-ričevim. O revnem in neukem bosen-skem kmetu pravi, da ima na sebi več krp in uši, nego novčičev v žepu. Generalna debata o tem predmetu se nadaljuje v prihodnji seji. ko pa ni bil smodnik, ampak ječmen; samo od vlage je začel trohneti.« »Vidiš, Salamanka, če bi ti tako tekla, kakor lažeš, te sam vrag ne ujame ... Toda Bog te bo ujel, ki samo roko stegne, pa vse doseže. — Torej ocl vlage je strohnel? Boš že trohnela ti sama v grobu! S tistim ječmenom bodo pa puške nabasali, kadar te ustrelc!« Salamanka je začela jokati, pater je pa stopal z rokama na hrbtu gori in doli po ječi. Naenkrat obstane in jo nagovori z ostrim glasom: »Kdo je tvoj sodnik?« »Gospod Matej Vaskes,« jo odgovorila starka in ihtela. »No, to je. že malo manj hudo.« »Manj hudo?« je ponovila za njim; novo upanje ji je zasijalo v očeh in stopila je. bližje. »Tvoj sodnik je nad vse pravičen; ampak nazadnje, moj prijatelj je, in morda, morda, če bi jaz ž njim govoril . . .« »Oh pater France, naredite za božjo voljo to dobroto meni ubogi starki, ki nimam nikjer na svetu nobene opore! In če moj stričnik . . .« »Tvoj stričnik? Kako si le upaš tega lopova topovskega v misli vzeti? Kaj ne vidiš, kako je tebe na cedilu pustil, sam jo jc pa odkuril?« »Prav imate, pater France, prav i imate; on me je spravil v to nesrečo!« »In te bo spravil še na vešala ... Verjemi, Salamanka, obesili te bodo, gotovo te bodo! . . .« »Jezus Marija! Tak nikar mi s tem ne žugajte, pater; saj so vešala odpravili, odkar je . . .« »Te bodo pa ustrelili, no... Te bodo pa zadavili, spaka! Saj je vendar vseeno, ali te na oni svet spravijo tako ali tako . . .« Salamanka se je vsa potrta razjokala. Trdno prepričanje, s katerim je pater govoril, in pa vera, ki jo je imela v njegove besede, to j: je vzelo'pogum. Kapucin je bil močno zadovoljen, ko je videl, da, je njegov načrt rodil za-željeni uspeh; zato je pristavil bolj prijazno: »Jaz bom s sodnikom govoril in morda se bo dalo kaj narediti. Ampak, glej, Salamanka, od tebe je odvisno: roka roko umiva, obe pa obraz . . . ln če misliš resnico trdovratno tajiti in še zanaprej Lopezinka izgovarjati, naj bo v tej stvari ali pa v kakšni drugi, ki ima opraviti s pravico,« — in duhovnik je izrekel te besede z grmečim glasom, zažugal s kazalcem in premeril starko z očmi od nog do glave, — »potem . . . potem te že vidim, kako se premetavaš na vrvi... Verjemi, Salamanka, da te bodo obesili, prav gotovo te bodo!« {Dalje.) DRŽAVNOZBORSKE STRANKE IN VOJAŠKE ZAHTEVE. Z Dunaja so poroča, cla bodo imele danes stranke konference, kakšno stališče da naj zavzamejo v delegaciji glede na zahteve vojno uprave. Nadalje se tudi naglaša, da ni gotovo, če i ozirom na obstrukoijo v ogrskem državnem zboru ogrska delegacija pritrdi brambeni predlogi. Položaj na Ogrskem vpliva tudi na položaj avstrijske delegacijo. Zato sodijo, da bodo zborovalo delegacije do srede marca. OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU Se vedno traja. Vlada zdaj še Jaka, a te bodo opozicionalci obstruirali bančno predlogo v podrobni razpravi, namerava energično nastopiti proti ob-strukcionistom. ITALIJANSKO IN AVSTRIJSKO VOJNO BRODOVJE. »Agenzia libera« poroča, da se po obnovitvi trozveze sklene konvencija glede na moč zveznih vojnih mornaric. Italija in Avstro-Ogrska se baje že o tem pogajata. Italija zastopa stališče, da mora glede na brodovje vladati med obema državama razmerje 1 V« : 1. SPLOŠNA ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA ŠPANSKEM. Iz Madrida se poroča, da je sklenil Železničarski odbor uprizoriti splošno železničarsko stavko. Vlada strogo nadzira anarhiste, ki delajo na stavko. NAPAD NA EVROPCE V MAROKU. Iz Melille se poroča, da so maro-Čanski roparji napadli 5 Evropcev, ki 30 potovali iz Orana v Melillo. Roparji do 4 Evropce umorili, 1 je ušel. MEHIKANSKA VSTAJA. Vstaši so 5. t. m. uničili železniški vlak polkovnika Rabagos. Ob tej priliki se je unel boj. Padla sta 2 vstaša m 170 mehikanskih vojakov. Polkovniku Rabagos se je posrečilo, cla je ušel i 300 vojaki. EKSKRALJ MANTTEL V ITALIJI. Na želje kraljice Marije Pije se bo bivši portugalski kralj Manuol najbrže nastanil v Italiji. SMRTNE OBSODBE BOLGARSKEGA REVOLUGIJSKEGA ODBORA. »Balkanska Tribuna« poroča, da sta dobila bivša ministra dr. Danev in t\. Lukanov ter poslanec de Krištof pisma recolucijskega odbora, s katerim se obveščajo, da. so zaradi svojega političnega stališča obsojeni na smrt in ;la se bo izvedla obsodba tekom enega meseca. Obenem se obveščajo, da jim bodo v svarilo prej ustrelili publicista Kipsova, ki so ga tudi obsodili na smrt. ANGLEŠKI KRALJ O ANGLEŠKI POLITIKI. Angleški kralj Jurij je s kraljico Marijo včeraj otvoril angleški parlament s prestolnim govorom, v katerem 5e spominja smrti rajnega kralja Edvarda. Razmere z zunanjimi državami so prijateljske. Z Japonsko se prično poga janja o novi trgovinski pogodbi. Vlada je nastopila pri perzijski vladi, ker škodujejo nemiri v Perziji koristim angleške trgovine. Nadalje naglaša prestolni govor, da se mora urediti razmerje obeh zbornic, da se morajo razširiti starostne penzije, da se mora uvesti delavsko bolniško, invali-ditetno in brezposelno zavarovanje. — Nemškemu tajnemu svetniku Ilar-nack-u in dr. Spiecker-ju je kralj Edvard v avdijenci 6. t. m. izjavil, da hoče pospeševati mir in dobro voljo med narodi. Dnevne novice. O nastopu tir. šusteršiča v delegacijah piše »Slavisches Tagblatt«: »Hudoben človek je ta-le poslanec dr. 5ust,eršič. Izjavil je v vojaškem odse-tcu avstrijske delegacije, da bo glasoval za velike mornariške kredite. Vse špekulacije Nemcev na »velciz-:lajstvo« Jugoslovanov so se s tem izjalovile. Nemci so vsled tega tako kon-sternirani in tudi tako nerodni, da svoje jeze nad tem niti ne skrivajo . . .« + Zagrebški nadškof koatljutor Sr. Bauer je prevzel posle zagrebške aadškofije dne 5. t. m. — Iz politične službe. Okrajni komisar dr. V i 1 j e. m 13 a 11 i č je iz Pa-sina premeščen v Gorico, okrajni komisar dr. Ivan B a s i o 1 i iz Trsta v iJazin. — Novi sejmi v št. Petru na Kra- «u. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je lovolila in potrdila za občino Št. Peter ia Krasu dva nova sejma, ki se bodeta vršila dne 15. februarja in 18. aprila vsakega leta! Prej so bili v št. Petru oa Krasu i sejmi, zdaj jih je z novima 6 sejmov. Na vso sejmo jo dovoljeno prignali konje, govedo, prešiče in drobnico, obenem so pa tudi ^ si sejmi za kramarje. — Vsled kužne bolezni goveje živino je sej m dne 15. februarja samo za konje in kramarje. Posebno se opozarja konjske kupce in prodajalce, da se mnogi udeležijo, ker imamo mnogo lepih konj na izbero. — Vlaški pop diktiral na mrtvaškem odru oporoko. Pod tem naslovom jo prinesel neki tukajšnji liberalni list članek, na katerega bi se ne bilo vredno ozirati, če bi se zaradi nekoga vino-tržca ne žalilo vsega hrvaškega prebivalstva iz Žumberka. Če se ima kaj zoper toga vinotržca naj se ga pokliče pred sodnijo na odgovor. Pisatelj tega članka se je na zelo neokusen način obregnil ob Žumberčane. Drugi resni ljudje in časniki se zanimajo za politične, kulturne in socialne prilike v Zumberku, dopisnik tega lista pa pripoveduje o vlaških popih razne storije, ki si jih je najbrž sam izmislil in iz katerih se vidi, kako so nekateri pa-troni okrog Metlike in Novega mesta bratski naklonjeni Žumberčanom. Naziva jih Vlahe, Žumberk pa divje vlaš-ko kraljestvo. Da bi tako pisal naobra-žen človek, je težko verjeti. Dopisnik naziva tamošnje Hrvate tujce, ki škodujejo domačim trgovcem. Torej Žum-berčani naj bi ne smeli vina iz svojih vinogradov, ki so večinoma na Kranjskem, prodajati Slovencem? Obenem pa opozarjamo one Vlahe, ki so za časa volitev šli v ogenj za tiste, ki jih zdaj zmerjajo z divjaki, na hvaležnost, ki jim jo s tem izkazujejo. — Lička železnica. V ogrskem drž. proračunu za leto 1911. je uvrščena vsota 10 milijonov za ličko železnico. — Rezistenčno gibanje med urad-ništvom državne železnice v Trstu. Uradništvo državne železnice v Trstu namerava pričeti s pasivnim odporom, ker ministrstvo zahtevam po dveod-stotni dokladi ni ugodilo. Afera Kleindienst - Praprotnik še vedno vznemirja živce »Narodove« gospode, ki se je včeraj zaletela prav »ko-legialno« v Kleindienstovega zagovornika g. dr. Josipa Furlana najbrže zato, ker je sodišče zadevo Kleindienst-Praprotnik tako razsodilo, kakor jo mora razsoditi vsak objektiven po »Narodu« ne »panani« človek, da namreč Kleindienstova klofuta ni povzročila Praprotnikove smrti. »Narodova« gospoda je jezna, ker se je v tej stvari tako korenito osmešila, da se ni mogla bolj in bi bila menda najrajše videla, da bi bil prišel zaradi klofute g. Kleindienst na vislice. Znamo, prijetno ni, če se kdo tako osmeši kakor se je »Narod« zopet enkrat urezal! »Narod« je pogorel v Tuškovi zadevi, zdaj pa še v Kleindienstovi. Razumno, da to zdaj gospodo boli in da se pere in da zavija, kakor ve in zna. Sicer smo pa v tem oziru že dovolj pisali, stvar vsestransko pojasnili in nimamo drugega pripomniti, kakor da so trditve »Narodove« neresnične. Kdor pa tega ne veruje, naj se pa o tem prepriča pri sodišču. Zadnjo besedo, galantni kakor smo, radi prepuščamo stari domišljavi liberalni klepetulji, »Slovenskemu Narodu«. — Varaždin. Dne 1. februarja jc umrl kapucin o. Ivan R a j h v 70. letu svoje dobe in 53. letu mašništva. Rodom je bil od Sv. Tomaža v Slovenski goricah. — Na varažiinsko mestno župnijo je resigniral prošt Makso Kolarič. Naslednika mu voli mestni zastop. — Varaždin dobi več novih ulic. Med drugimi tudi Vrazovo in Spinčičevo. — Nadškof Bauer je dne 31. januarja pokopal tukaj svojega očeta. Svedrovci zopet na delu. 4000 K ukradenih. Včeraj zvečer ob deseti uri so v Starem mestu v Trstu aretirali moža, ki jo nosil debel zavoj. Ker se je zdel sumljiv, so ga ustavili in privedli na inšpektorat v ulici Rettori. V zaboju je bilo raznih svilenin, ženskih plaščev in drugo. Stvari so večinoma nosile etiketo tvrdke Tropeani na Borznem trgu. Redarji so se podali tja. Res, svedrovci so bili poprej tam na delu. S strani ulice Beccherie so ulomili vrata, potem podrli steno in vstopili v prodajalno. Blagajna je bila prevrtana, a v njej niso tatovi našli ničesar. Odškodili so sc s tem, cla so ukradli iz nekega predala 50 K in potem nabrali svilenin, kolikor sc je dalo. v skupni vrednosti 4000 K. —-Tatvina je morala biti izvršena v noči od nedelje na ponedeljek. Tatovi so bili bržkone maskirani, ker se je na licu mosta našel star cilinder. Arotiranec je neki Grudevizza, ki je bil že neštetokrat, kaznovan. V pozni uri so šo dru-zega aretirali. — Iz Gorij, dne 5. februarja. »Slovenski Narod« v številki 27 v dveh zmedenih dopisih hoče naprtiti dacar-ja Kožuha, ki je bil radi goljufije na Bohinjski Bistrici aretiran, naši stron- i ki. Resnici na ljubo povem javnosti, da jo I »i 1 isti toliko pristaš našo stranke in prijatelj moj, kakor dopisun v »Slovenskem Narodu« in da som jaz bivšega dacarja politično ravno tako cenil, kakor zlobnega clopisuna. Nadalje izjavim, »Slovenskemu Narodu« ne bom odgovarjal, dokler se dopisnik ne podpiše, ker preveč robato laže. — J. Piber, župnik in deželni poslanec. — Nezgode. Novo mesto, 6. februarja. V soboto popoldne je Kastelčev hlapec iz Ivandije peljal težko obložen voz z novomeškega kolodvora v Kan-dijo. Ko pripelje do Škabernetove gostilne, zavijo konji na levo stran, vsled ledeno opolzke ceste zdrči voz na stran, ker ravno tam cesta proti kraju zelo visi, in cel voz se prevrne na hlapca. Težko poškodovanega in nezavestnega so potegnili izpod voza in ga prepeljali v kandijsko bolnico. Skrajni čas je, da se državna cesta v Novem mestu regulira ker ta obilni promet, ki se tu vrši, je pasantom v največjo nevarnost. — V nedeljo popoldne se je težko poškodoval pri sankanju dr. Škapin, odvetniški kandidat dr. Slanca. Sankališče so napravili na bivši državni cesti od Grmske šole do novega železnega mostu v Novem mestu. Pri sankanju je zadel ob cestni kamen s tako silo, da mu je počila lobanja na glavi; ker je s tem zaprl drugim prosto pot, se jih je več navalilo nanj, mnogo jih je pri tem popadalo čez škarpo pod cesto in nekateri so dobili večje ali. manjše poškodbe. G. Golja si je ves obraz odri, eden izmed poškodovancev si je tudi nogo zlomil. Nikakor ni umestno, da se dopusti sankanje na javni cesti, ker ta cesta služi osebnemu prometu za vse vasi in pešpotnike čez Gorjance. Tu so pešci v vedni nevarnosti radi sankačev. Nekateri so toliko drzni, da se spuščajo celo na novi železni most. Nikdo sankačem ne zavida, ako se žele zabavati; le želeti bi bilo, da si kje drugje omislijo kak primeren prostor. — Zmrznil je v odprtem hlevu v Velikem Mengšu 68 let stari Anton Koman. — Opekarna je pogorela na Bregu pri Radovljici posestniku Jožefu Prešernu. Škode je 15 000 K, ki je pa večinoma krita z zavarovalnino. — Obesil se je na lestvi pred hlevom hlapec g. Hriba v Vipavi. Ponoči od 5. na 6. februarja. Baje se je nekoč že hotel — ali so mu vrv vtrgali. Doma je iz Štijaka; pri g. Hribu je služil šele štirinajst dni. — Ceneno meso. Listi javljajo, da se v Mitrovici vsled odprtja srbske meje prodaja govejo meso po 80 vin., svinjsko pa po 1 K kg! — Sneg v Dalmaciji. Že več let neviden gost se je dne 3. t. m. pojavil v Zadru: sneg. Seveda je proti poldnevu skopnel. Sicer imajo pa v Dalmaciji precej hud mraz — včasih 6 stopinj pod ničlo. — Pesnikujočega kerporala je našel v 78. pešpolku polkovni poveljnik pl. Matašič v osebi nekega Pavla, ši-miča. Dal si je predložiti Šimičeve pesniške izdelke, ki so mu zelo ugajali. Sedaj jc pesnikujočemu korpora-lu nabavil vsa dela najboljših hrvaških pesnikov cla so dalje izobrazi in v pesnikovanju opili. — Zrepovedani živinski in kra-marski sejmi. Vsled nevarnosti, cla se ne razširi kuga na gobcu in parkljih pri živini, prepovedani so živinski in kramarski semnji dne 9. februarja v Zagorju, dne 17. februarja v Izlakah in dne 21. februarja 1911 v Šmartnem pri Litiji. — Št. Peier na Krasu. C. kr. poštni uslužbenci prirede dne 12. februarja v »Narodni gostilni« svojo prvo veseii-co v korist revnim vdovam poštnih uslužbencev. NA KUGI UMRLO 31000 OSEB. V Harbinu je umrl na kugi oboleli zdravnik dr. Michel. Dne 5. t. m. jc umrlo na kugi 40 oseb, med njimi dva Evropca. V kitajskem okraju Fudsja-dan harbinskega mesta je umrlo do zdaj 34.000 oseb. LjuDilanske novice. lj Somišljenikom in somišljenicam naznanjamo, da so razgrnjeni volivni imeniki za prihodnje občinske volitve od jutri, 8. t. m., dalje od 12. do 1. ure in od 6. do 8. ure zvečer v »Rokodelskem domu«, v prostorih šentpeterske-ga prosvetnega društva, sv. Petra cesta št. 101 in prostorih krakovskega Izobraževalnega in gospodarskega društva pri Repniku, Konjušne ulice št. 4. V nedeljo bodo pa Imeniki v istih prostorih na vpogled od 8. do 12. in od 3. do 7. ure zvečer. Te pisarne preskrbe tudi brezplačno vse reklamacije. Pri-ditft vsi pogledat, ako Vas niso ispUBiUi iz imenika. lj Predavanje g. kaplana Kopiti, ja »O Slovencih na Kočevskem« s prične danes točno ob pol 8. uri zvef(i v »Ljudskem Domu«, na kar vnovi opozarjamo občinstvo. lj Čitalnica S. K. S. Z. v »Ljut skem Domu« se otvori danes zvetc pri predavanju. Opozarjamo vse p( setnike današnjega predavanja, da s ogledajo čitalnico in redno zahajaj vanjo. lj Predavanje »Leonove družbe< Opozarjamo na jutrišnje predavanj dr. J. Adlešiča o agrarnem i k o 1 o n i z a c i j s k e m vprašanj v Bosni. Začetek ob 6. uri zvečei Lokal: knjižnična dvorana »Katolišk Tiskarne« (III. nadstropje). lj Krščanska ženska zveza ima četrtek dne 9. t. m. ob 4. uri popoletn redno predavnje, in sicer v »Rokodel skem domu«, Komenskega ulica št. 1: lj Predavanje v Trnovem. Jutri sredo predava g dr. J. Jerše v društve nih prostorih izobraževalnega in go spodarskega društva za Trnovo in ivra kovo, Konjušne ulice št. 4 pri Repni ku. Začetek ob po! 8. uri zvečer. lj Kako se je »Narod« sam za svo jezik ujel. Nič manj kot šestkrat včera omenja »Narod« slovensko glasben društvo »Ljubljana«. S tem menda hc čejo gospodje biti po zobeh svoje trdit ve o brezpomembnosti »Ljubljane< Tudi na vseh straneh mladinskega lj sta se blišči »Ljubljana« in povrh š pritožba, cla smo o koncertu »Glasben Matice« priobčili le kratko oceno. V tel razmerah, ko se naše organizacije ne opravičeno in z lažmi napada, je pa pravo samozata je vanje, ako sploh ka priobčimo. Tako seve ne more iti dalj« Ker smo mi vsem društvom, ki imaj liberalne večine v odboru, to jasno, dobrohotno povedali, »Narod« ni bil to liko pameten, da bi bil umolknil, am pak je včeraj izjavil, da reklama »Slovencu« itak nič ne pomeni, d »Slovenčevi« pripadniki nimajo nit smisla, niti potrebne olike i: da nečejo žrtvovati v še tako narode namen niti vinarja ... Tu imajo mno gi naši somišljeniki res krasno zahval za svojo — dobrohotnost. »Narod pa se je s tem ujel za svoj jezik! Če n klama v »Slovencu« nič ne pomeni, j pa priobčevali ne bomo. Malo čudno p je, če tako izrazita liberalna ošabnos od »Slovenčevih« pripadnikov v de odboru in od poslancev zahteva razn podpore in se tako na eni strani h 1 in na drugi pa — p s u j e. Sedaj naj pr mejo »Narod« za predolgi jezik! Ujel s je pošteno zanj. Gospodi bo pač moral iti v glavo, da so naše organizacije ena kopravne z drugimi in da ne more pr čakovati naklonjenosti od naše stran dokler liberalno časopisje ne razum niti najmanjšega takta. Smo tako moi ni, da nam podlih napadov liberalneg časopisja ni treba mirno prenašat Vsem ljudem, ki so pa dobre volje po vemo: Kakor se bo našim dru š t v o m posojevalo, tako bom v r a č e v a 1 i. Vsem našim pevkam so mišljenicam in vsem pevcem somišljf nikom pa, ravno ostudni »Narodovi napadi kažejo, da je njih mesto pi »Ljubljani«, ki bo tudi nadalje vedn bolj napredovala kot pevska central v S. K. S. Z.! lj Iz »Zveze slovenskih pevski društev«. Glasbeno društvo »Ljul Ijana« je naznanilo, da se nc smatr »Zvezinim« članom. lj Trgovec Meglič je, kakor se g( vori, nenadoma zapustil Ljubljani Svoje trgovske prostore je baje pust odprte in popolnoma — prazne. V zac njem času je, kakor se trdi, vnovC mnogo računov, za katere likvidaci •ski odbor »Glavne posojilnice« ni v< del. lj »Bobnčkovo mamo« gospo Ivan Šusteršič so včeraj popoldne pokopal Pred hišo žalosti je svoji zvesti pot pornici zapelo žalostinko slovensk glasbeno društvo »Ljubljana«. Mend ni Ljubljančana, ki bi »Bobnčkovo mi mo« ne poznal in spoštoval. Trudoljul na gospa je delala takorekoč skoro d zadnjega, bila je pač vzor dobrih, d' lavnih slovenskih mamic. Njena g' stilna in kuhinja sta bili vedno slove in srečen je bil tisti gost, ki je bil p mami »dobro zapisan«. Njena hiša bila vedno prava krščanska hiša, 11'V tudi gostilna, v kateri si dobil san naše časopise. V njeni čedni hiši ni 1: lo prostora za liberalne liste. S svoji delom, s svojim trdnim prepričanje je bila vzor ženam. Blag ji bodi sp min! lj Strokovno društvo ljubljans predilnice priredi predpustno veseli v soboto, dne 11. februarja 1011, v pi štorih Frana Poljšaka na Martino cesti. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsto nina 30 h za osebo. lj Mrtvim prorlršcn otrok zor oživel. O tem se nam pojašnjuje, da^ zdravnik nredčasno sestavil mrtvaš list. To se je zgodilo radi tega, ker sploh ni bilo upanja na ozdravljenje, inrok je poiem v nedeijo res umrl. lj Piedpusma zabava I. uvsui.ske-ga druživa ur*.avniii uaiu^biniev je v soboio zbrala v »Unionovi« dvorani izredno veiiko občinstva. ^e nikdar se občinstvo 111 ou/,valo vabnu urzaviuh usiužbeneev v loncem številu, k.ot letos, najboijsi uo^az, ua je ia vsako leio jako spremo aranžirana zanava vtdno boij priljubljena. Na zabavi je svirala vojaška gouua iz Uunce, ki je občinstvu iiuuna iuui neivaj nnu pioutia&a-nih koncertnih točk. Vrvenje v okusno dekonranih prostorih je bito jako živahno in je vsekaivor tudi maiericlni uspeh prav izboitn. Med drugimi so počastili zabavo: uvorni svetniki: grof Chorinski, linančni ravna.tdj jhlunent, l>odpredsediiik dež. sodisča i ajk; vladni svetniki: vitez pl. Laschan, plem. Chron; višji gozdni svetnik llubbia, linančni prokurator dr. Pessiak, okrajni glavar dr. Praxmarer, ueželnosodni svetnik Vedernjak, okrajni komisar baron Lazarini, jetniški ravnatelj Ra-bitseh, odvetnik dr. Furlan z gospo soprogo, pisarniški ravnatelj Leske, državni poslanec Gostiučar, višji davčni upravnik Lilleg, podpredsednik trg. in obrtne zbornice Ivan Kregar in še mnogo drugega odličnega občinstva. Zabava je bila spb-šno hvaljena in je ta sijajno uspela prireditev najboljša reklama tudi za nadaljnje priredbe državnih uslužbencev. lj Slovensko deželno gledališče. Danes, v torek, se poje drugič za par-abonente velika jugoslovanska opere!a »Baron T r e n k« pri navadnih operetnih cenah. — V soboto se igra prvič na slovenskem odru Franca Herczega komedija »Na d o lovske m gra-d u «, ki se vrši v vojaških krogih. — V operi »Bohe me« nastopi slovenski tenorist g. Pavel Gosar kot Rudolf. Za izredno težko dialogno opero se vrše vsak dan po dve do tri velike izkušnje. — Drama pripravlja obenem Gerh. Hauptmanna »Voznika Ilenschela«, opera pa Gounodovega »Fausta«, opereta pa »Veselo vdovo« Leharjevo. V kratkem gostujejo gg. Ernest vitez r.ammarota, Jastrzebski in Krampera. lj Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši dne 21. februarja t. 1. ob 6. url zvečer v m' zejski predavalnici (Rudolfinum). lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Lipovšek, kuharica, 38 let. — Fran Zemljak, zasebnik, 32 let. -- Evfrazija Pauli, usmiljenka, 55 let. — Ivan \ er-bič, sin delavca tobačne tovarne, štiri mesece. lj Tatvina v Rudniku. Včeraj je nek hlapec izvabil v Rudnik delavca Blaža Zeleznika, s katerim sta pri neki posestnici prenočevala. Ko se je Zelez-nik zbudil je opazil, da mu je bila ukradena iz žepa srebrna ura vredna 6 K poleg tega denarnica v kateri je imel 56 K denarja in nov klobuk vreden 4 K. Njegov tovariš pa je neznano kam odnesel pete. Gospodinji in hčeri je pa iz hvaležnosti, da ga je prenočila, ukradel denarnico v kateri je imela 1 krono 40 v denarja. lj K uboju Vrhovčevega hlapca v Šiški. Deklo Jero Šavs so sedaj ponovno zaprli in se bo proti njej vršila šc enkrat poro! na obravnava. — Razpis vo_'aške ustanove za dekliško balo. Razpisana so 4 mesta ustanove grofa Franca C.odroipota za dekliško balo za vojaške hčere. Natančni pogoji za prošnjo so razvidni iz tozadevnega razpisa, ki jc javno nabit na mestni hiši ljubljanski. lj Poročil se je g. Ivan Fiala. re-stavrater pri Roži, z gdčno. Kati Bevc. Merske novice. š Ljudsko štetje. V hudoogroženem Št. Ilju v Slovenskih goricah se je naštelo 1176 prebivavce v, in sicer 902 (leta 1900 819) Slovenca in 203 (267) Nemcev. Kljub sistematičnemu naseljevanju propalih kajžarjev iz Wiir-temberga je število Nemcev padlo. V Ceršaku so našteli 517 ljudi, od teh 491 (395) Slovencev in 26 (31) Nemcev. V Zrečah pri Konjicah so našteli 1281 prebivavcev, od teh 1265 'Slovencev in 16 (65) Nemcev. V Ljutomeru pa je števni rezultat slab; prebivavcev 1298, Slovencev 552, Nemcev 610, 136 »Ogrov«, namreč ogrskih Slovencev. Tukaj so bili ljudje slabo poučeni. š Gradec ima z vojaštvom 151.783 prebivalcev, 1. 1900 jih je imel 138.080. Civilnega prebivalstva je 146.509. š Umrla jc v Studenicah v torek, dne 6. februarja, č. dcv. Magdalerika M J o z e f a Š a š k o. Pogreb bo v sredo ob desetih. š Trgovke s človeškim mesom. V Konjice je nedavno prišla neka Frančiška Zohar iz Belovara, ki se je j^red-stavljala kot. posestnica hotela »Orlik« v Belovaru. Pregovorila je mlado, lepo dekle Ljudmilo Skarlovnik, da je šla ž njo, misleč, da dobi v hotelu dobro službo. V Belovaru pa je Skarlovnik spoznala, da je zaš'a v sramotno hišo, iz katere jo niso izpustili, ampak prisilili k sramoti. Skarlovnikovi se je posrečilo s pomočjo nekega gosta poslati pismo materi, ki se je pripeljala v Be-lovar in s pomočjo policije dobila hčer nazaj. Proti Frančiški Zohar je napravljena kazenska ovadba. UBOJ V PLANINI. Iz Planine poročajo: Na Svečnico so pili v Planini fantje iz Laz in Planine skupaj, kjer so se slednjič sprli. Ko so šli zvečer Lažani domov, sta ostala od družbe Janez Klemene in Valentin Simšič zadaj in mirno šla za drugo družbo. Simšič steče naprej, da bi dohitel ostalo družbo in pusti Klemen-ca samega iti proti Lazom. Deset minut hoda od prostora, kjer sta se ločila, najde Klemene v krvi ležati sredi ceste mrtvega Simšiča. Dobil jc s polenom udarec po čelu in bil je takoj mrtev. Pokojnik je bil miren fant, ki se je izogibal prepirov in pretepov, in gotovo udarec ni bil njemu namenjen. Kdo je izvršil ta grozni čin, še ni znano. Sodnijska preiskava gotovo najde storilca, vse govorice so prazne. Kaj je krivo tako pogostnih krvavih dogodkov v Planini? Med drugim gotovo nekatere beznice, kjer se daje prilika pijančevanju in prepirom, kjer se že itak vinski pivci na nesramen način molzejo in izrabljajo do zadnjega gro-ša, mesto da bi se jih spravilo na hladno, dokler še niso popolnoma omagani od pijače. Tc pajzelne naj bi mero-dajne oblasti kratkomalo zaprle, da bi se ne dajalo toliko prilike prepirom in pretepom, ki se končajo s smrtjo in ječo. Razne stvari. Redovnikova iznajdba. Časopisi iz R'ma poročajo, da je frančiškan pater Bontempi iznašel električni aparat, ki izmenjavo na tirih cestne železnice jako praktično preskrbi r.a avtomatični način. Na ledu 254 ribičev. V Bjorkesu se je odtrgala ledena plast, na kateri je bilo 254 ribičev. Ledena plast je odplula proti Jamburgu. Upajo, da rešijo s čolni 254 ribičev. Velika železniška nesreča v Nemčiji. Na pruski postaji Baumscliulenvveg sta 6. t. m. ob peti uri zjutraj trčila dva vlaka. Nevarno ranjenih je 6, lahko 11 oseb. Kralj poljskih beračev, mož dvajsetih žena, aretiran. Na Ruskem Poljskem so aretirali takozvanega »kralja beračev« Davida Kočnela iz Homela. Ko je bil še mladenič, je bral v listih, da je umrl berač, v čegar postelji so našli mnogo denarja. To je imponiralo mlademu židku in postavil si je za cilj življenja, da tudi on postane bogat, ne da bi delal. Opazoval je, kako na Ruskem Poljskem cvete beračenje in da nedostaje tem beračem le — organizacije in sistema. V vseh večjih krajih je modri David ustanovil organizacije beračev ter jih vodil po izgotovljenem načrtu. Organizacija se je silno razširila, nakar je David, imenovan »kralj beračev«, v vseh večjih mestih: Lodzu, Kal'šu. Lublinu ustanovil tajne — šole za berače, v katerih so se »gojenci« po »izvrstnih metodah« učili beračenja V tem svojem delu je spoznal David tudi mnogo žensk, ki so se posvetile beračenju. Med temi je bilo nekaj tudi lepili žensk, katerim je David takoj dvoril in se z mnogimi poročil, tako da je »kralj beračev« imel v vsakem mestu svoj dom. To je trajalo toliko čas, da ni policija posegla, vmes. Sedaj je »kralj beračev« aretiran. Dokazali so mu že 20 slučajev bigamije. Sodnijska razprava proti »kralju beračev« bo vsekakor jako zanimiva. Županje na Angleškem. Na Angleškem so trije kraji, v katerih imajo župansko čast ženske. V mestecu Al-dcsburghu, ki ima 2500 prebivalcev, je županja doktorica medicine Mrs. Ga-rott Anderson. Mestu Oldham župa-nuje bogata posestnica Mrs. Lecs, ki je stara 68 let, a še vedno odlična govornica. V mali občini Brccon v Wa- lesu županuje MiS Filip Morgan, stroga pristašinja abstinenčnega gibanja. Pri svojem nastopu je prepovedala opojne pijače pri vseh občinskih slavnostih in je gospodom uradnikom dovolila le, da smejo pri slavnostih kaditi. Organizacijo najemnikov stanovanj snujejo na Dunaju. Organizacija je naperjena proti hišnim posestnikom. Nemška državna banka je znižala diskont na in Lombardno obrest- no mero na 5 V-j %. Edison naznanja nove iznajdbe. Edison naznanja, da bo izdelovanju pohištva v kratkem jeklo nadomestilo les. Pohištvo iz jekla bo petkrat ceneje, trdnejše in lažje kot pohištvo iz lesa. Popir bo izginil. Za knj ge se bodo rabili listi, katerih debelost bo dvatisoči del milimetra. List iz nikla sprejme tisk kot popir. Taka knjiga, debela 2 cm, bo imela 40.000 strani in bo veljala 6 frankov. Tudi izdelovanje zlata bo igrača. Močni stroji, katere bo gonila zračna elektrika, bodo služili kmetu. Kmet bo botanik, kemik in bo izvrševal svoja dela s tem, da bo pritisnil na električni gumb. Tako čitamo v ameriških časopisih, katerim prepuščamo odgovornost. Za prvega državnega pravdni-ka v Pragi je imenovala vlada Sand-manna, Nemca, čudno se v Avstriji vlada. Zadrugo izumiteljev snujejo izumitelji v Ameriki, da varujejo ž njo svoje koristi posebno proti zunanjim patentnim uradom. Splošna draginja mesa na vsem svetu. Na glavnem shodu nemških trgovcev za živino v Dtisseldorfu so na-glašali mnogi govorniki, da se letos na vsem svetu meso tako podraži, kakor še nikdar do sedaj. Dunajske podzemeljske železnice namerava zgraditi po načrtu profesorja Hochenegga zaseben konzorcij, ki ustanovi akcijsko družbo. Obresti in stroške upajo pokriti v 50 letih. Teielonska in brzojavna poročila. POSVETOVANJA JUGOSLOVANSKIH POSLANCEV GLEDE LAŠKE PRAVNE FAKULTETE. Dunaj, 7. februarja. Pozornost zbornice se obrača danes v prvi vrsti na posvetovanja obeh jugoslovanskih klubov, ki se bavita z laškim vseučiliškim vprašanjem in sklepata o tem, kakšno stališče naj nasproti njemu zavzameta. »Slovenski k 1 u b«, od katerega je politična situacija glede tega vprašanja v prvi vrsti odvisna, je danes dopoldne zboroval in se je debatiralo o splošni politični ter parlamentarni situaciji in razmotrivalo, kakšno stališče naj zastopnika kluba zavzameta v budgetnem odseku, ki je sklican danes popoldne ob peti uri, da nadaljuje debato o vladni predlogi glede laške pravne fakultete na Dunaju. Debata v »Slovenskem klubu« je trajala tri ure in se je potem prekinila. »Slovenski klub« se zbere potem zopet danes popoldan ob 3 uri in bo storil še, predno se začne seja budgetnega odseka, svoje definitivne sklepe. »S a v e z Južnih S 1 a v e n a« se je zbral clanes dopoldne in tudi debatiral o vprašanju laške pravne fakultete. Dalmatinski poslanci so zavzemali opoz'cijonalno stališče in zahtevali, da vlada prizna reciprociteto zagrebških izpitov in poda tudi precizne izjave, kako daleč so že predpriprave za slovensko univerzo v Ljubljani. Po dveurni debati se je sklenilo, da naj se poslanca hofrat dr. Ploj in Vekoslav Spinčič po-dasta k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu in ga vprašata, kakšno stališče zavzema vlada nasproti jugoslovanskim visokošolskim postulatom. Oba poslanca sta se opoludne podala k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu in ko sta se po preteku pol ure vrnila, sta izjavila, da s svojo intervencijo nista nezadovoljna. Ob 4. uri se »SaVez Južnih Slavena« zopet zbere in bo storil definitivne sklepe. NEMCI RABURJENII LAŠKA FAKULTETA ZOPET V NEVARNOSTI. Dunaj, 7. februarja. Ze samo dejstvo, da sta danes »Slovenski klub« in »Savez Južnih Slavena« v zadevi laške pravne fakultete zborovala, da zavzameta v tem vprašanju vsak svoje stališče, je Nemce silno razburilo. Takoj se je zbrala Nemškonacionalna Zveza k seji, v kateri so zlasti nemški radikalci ropotali, in sicer zato. ker se jim zdi, da*hoče vlada, da spravi laško fakulteto vendar enkrat pod streho, Slovencem popustiti. Posl. Mark hI .0 f) je opozarjal na to, da se v parlamentarnih krogih govori, da bodo Slovenci z obstrukeijo nehali, kar da gotovo nc bodo storili zastonj. Čuje se baje, da je vlada dovolila Slovencem koncesije na nacionalnem in gospodarskem polju. Poslanec Weidenhoffer se je izvajanjem poslanca Markhla pridružil in izjavil, da so vesti o kompenzacijah, ki jih hoče vlada Slovencem dati, zelo verojetne. Nemškim n a -cionalcem da spričo takega položaja ni mogoče za laško fakulteto glasovati. Poslanec Miihlvvert je povdarjal, da se mora od vlade energično zahtevati, da obstruk-cije Slovencem ne odkupi s kompenzacijami. Ako je vlada topot sama zapustila svoje tolikrat nagl&šano stališče, da nobene stvari od nobene stranke ne odkupi, potem je treba, da Nemci iz tega izvajajo takoj vse konsekvence. Naposled se je sklenilo, da se ima podati predsedstvo Nemškonacionalne Zveze takoj k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu in od njega zahtevati, da odločno vstraja na vladnem stališču, da se nimajo Slovencem zato, da obstrukeijo zoper laško fakulteto opustijo, dovoliti nobene kompenzacije. Predsedstvo se poda takoj k baronu Bienerthu, da dožene, kakšno stališče zavzema vlada. — Politična situacija sc je vsled tega zopet jako poostrila. Zlasti so razburjeni Lahi, ki vidijo v nastopu nemških radikalcev le manever. da laško fakulteto sploh preprečijo. Zato se s čedaljevečjo napetostjo pričakuje, kaj sklene »Slovenski klub«. Mnogi domnevajo, da je zopet dr. Šu-steršič vsem skupaj zmešal štrene. POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 7. februarja. V današnjj seji poslanske zbornice je prišla na vrsto od gosposke zbornicc poslanski vrnjena postava glede prepovedi nočnega dela žensk v industrijskih podjetjih. Gosposka zbornica predlaga namreč, naj postava stopi v veljavo 1. avgusta 1911. Referent dr. Drexel predlaga v imenu socialnopolitičnega odseka, naj se postava sprejme v obliki, kakor jo predlaga gosposka zbornica. Proti se je oglasil dr. Benkovič, ki zastopa mnenje, da naj se postava sprejme v prvotni od poslanske zbornice sklenjeni obliki. Po kratki debati se je sklenilo postavo v zmislu predloga gosposke zbornice izpremeniti. Nato je sledilo drugo branje poročila obrtnega odseka glede postave o košnjarjenju in se je začela o tem debata. — Poslanec Dascynski interpelira naučnega ministra grofa Stiirgkha glede vseučiliške-ga štrajka v Krakovu, zahteva, da se disciplinacije senata razveljavijo in predavanja P. Zimmcrmanna omejijo na teološko fakulteto. DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V GRADCU. Gradec, 7. februarja. Danes na tukajšnji univerzi ni bilo predavanj, ker so slušatelji sklenili prirediti za izraz simpatije vseučiliščnikom v Krakovu obhod po mestu. Vseučiliščniki so šli do Bismarckovega trga, kjer so se razšli. PREDSEDNIK HRVAŠKEGA SABORA NEVARNO BOLAN. Zagreb, 7. februarja. Bolezen predsednika hrvaškega sabora dr. Neu-manna se nič na bolje ne obrača. Bati se je težkih komplikacij. Ker v hr.telu, v katerem je doslej dr. Neumann ležal, ni dovolj bolniške postrežbe, so bolnika danes prepeljali v sanatorij. KUGA SE ŠIRI. Harbin, 7. februarja. V vseh vaseh na poti v Pekin leže kupi mrliče v. Poslaništva v Tiensinu so popolnoma izolirana. Promet na kitajski železnici je ustavljen. Pogled na kitajski del mesta Harbin jc tako žalosten, da kaj tako žalostnega še ni videl svet. Dočim so se prej domačini branili vsake pomoči, je sedaj vsak oboleli od svoje rodbine postavljen na cesto in mu ne preostaje druzega, kakor da gre v izo-lačne barake, kjer je pa mraza 34 stopinj, tako da bolniki tu zmrznejo. — Včeraj so zažgali 2400 trupel. — Kitajske oblasti nameravajo kitajski oddelek Harbina požgati, šc živeče prebivalstvo pa izolirati. Kuga je že prestopila rusko-sibirsko mejo. Nekaj slučajev kuge sc jo pojavilo v Čelgubin-skem. Dunaj, 7. februarja. Krščanskoso-cialni poslanci so danes interpelirali v parlamentu vlado, kaj namerava storiti, da se kuga po suhem ali po vodi ne zanese v Avstrijo. H.SUTTNE R u™ra 1nMSl šS^nEP* po nizki ceni exp$>rtnatvrdkg^jr.zlatnine mM® LjuMjana Mesinrtrj:. Ua 5|.ricPttqy^pn a u r v 5vicfe, n?ZXK OTSTVTS. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. februarja. Pšenica za april 1911..... Pšemca za oktober 1911 . . . 11-45 10 92 Rž za april 1911.......8-17 Oves za april 1911 Koruza za maj 1911 8'57 5-86 Kurzi efektov in menjic. ilnc «>. februarja 1911. Skuj.na 4% konv. renta, maj—november ........... 93-05 Skupna 4°,„ konv. renta, januvar —julij.......... 93-05 Skupna 4-2% papirna renta, februar—avgust........ 97-20 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 97-10 Avstrijska zlata renta ... 116-10 Avstrijska kronska renta 4°/o . . 92-95 Avstrijska investic renta 31/2% • 82-75 Ogrska zlata renta 4% .... 111-65 Ogrska kronska renta 4"i0 . . , 91-85 Ogrska investicijska renta 3 V2 % 81-15 Delnice avstrijsko-ogrske banke 18-68 Kreditne delnice....... 675-75 London vista........ 240-021/3 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-30 20 mark.......... 23-48 20 frankov....... . . 19-- Italijanski bankovci...... 94-50 Rublji........... 2-53', Izjava. Podpisani Janez Trampuš, posestnik iz Viž-mn~:ev štev. 26 preklicujem tem potom vse žaljive besede, kajti izvirale so iz moje popolne lahkomišljenosti. katere sem govoril dne 29. in JO. januarja 1911 tako v gostilni „Ta stara bajta" sakor tudi drugod proti raznim osebam čez Blaža Mrharja, posestnikovega sina in mizarja iz Vižmarjev štev. 19 ter se mu obenem zahvaljujem, da me ni sodnijsko preganjal, in da mi te moje žaljivo govorjenje milostno odpustil. Vižmarje, dne 2. svečana 1911. Ivan Trampuš, 392 posestnik. Zahvala. Ob prebridki izgubi naše ljubljene matere in stare matere, gospe Ane Laurin izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, oso-bito pa prečastiti duhovščini pri sv. Petru za tolažbe polne obiske, so-žalje in časteče spremstvo rajnice k zadnjemu počitku, našo iskreno prisrčno zahvalo. Ljubljana, 4. februarja 1911. Žalujoči rodbini šoštarič in Čemažar. 413 :m 3 Peklica crščanskih starišev, ki zna dobro pisati ter računati in je vešča tudi nekaj nemščine v govoru in pisavi, želi vstopiti kot začetnica v kako proda-lalno na deželi za primerno plačo. Razume se tudi aa gospodinjska dela. Naslov pri upr. tega lista. z proste roke se proda pod ugodnimi pogoji velika enonadstropna hiša t mlinom, hlevom. 2 podoma ter vrtom v LA-HOVČAH pri Komendi. Na željo se odstopi tudi lekai zeminSča. Na prodai je tudi še ena HiSA V VO IC H. Več pove lastnik Fr*nc Ambrož, p. d. Ul Ježovec, v Lahovčah. 3 Sadni solil in jedilna mast so najslastnejša pijača in žiuila Popolnoma narauna. Dobro vpeljana, zelo obiskana na Gorenjskem, poleg železniške postaje se proda iz proste roke po primerni ceni. Zelo pripravna brez konkurence, za vsako trgovino. Cena po dogovoru, polovica kupnega zneska zamore ostati na hiši. Kdor je kupec, naj se zglasi pri Antonu Pogačnik-u, posestniku in županu v Podnartu ki da. natančna pojasnila. 387 Več lepih, za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše primernih je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne aii trgovine. — Več se izve pri imejitelju JOSIPU PERDANU V LJUBLJANI. 278 388 15 let staro, slovensko, nemško, lepe postave, dam v trgovino učiti. Cenjene ponudbe na Teod. Brau, Ajdovščina. V četrtek dne 9. februai,a t. 1. ob 10. uri dopoldne se prodajajo v Ljubljani, Sv. Petra cesta, na dvorišču hotela »Lloyd« 402 3 vozovi, sedla za fjospciie aH dame, konjska jahalna oprava, obiske za strsžaje, Silšisa In Mn-slia oprava. iz boljše kmečke hiše želi vstopiti v kako žup-nišče. Razumna je popolnoma v kuhi, šivanju, sploh vsem, kar mora znati vsaka ženska, kod dobra, skrbna in skromna gospodinja. Je zanesljivo poštena, pridna in lepega, mirnega vedenja. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod šifro 150. 349 5 Za sla&ckrinc in prebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 f' 4 steklenice (5 kg) franko K 4»— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. jVIIUCE pismeno in uslmeno, za darovane krasne vence, udeležbo na na zadnjem potu in prekrasno petje kar nam je bilo v veliko tolažbo, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli lajšali našo bol, izražamo najiskrenejšo zahvalo. Rodbina Karol Pollak. Zlatnina srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za žsnine in iieueste velika izbera ur, prstanuv, uhanov, verižic. obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr. IIECCHIET zlatar nasprot glavne p šte Lj'ubijana, Šelenburgova ul. Lastna delavnica. — N.iknp in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. mu bo". RS ttti Pttt trni. Vsak dan sveže priporoča a 5 i B a a a a S s 1 a i9 s a a rj i i rj a i s rs__B Iflsso! H®koši! maslo! Pošilja se povsod franko po povzetju, vse po 5 kg po po ti: goveje in telečje me o, sveže, zadnji del K 6 —. 3—4 race ali kokoši za juho, mehke, tolste, sve2e zaklane, oskubljene K 7'—; kravje mleko — naravno maslo K 10'30; kokoši ki zda| že pridno nc>o jajca I. 1910. zgod. rod, italjanske pasme, poljubne barve, zajamči se da Dride vse ž.vo, franko povsod, po povzetju; 3 kokoši s petelinom K7'-; 6 kokoši s petelinom K 14—; 12 kokoši s peteli-251 norn K 24"-. B. Iflareults, Buczacz. Jakob Zalaznik š pekarija in slaščičarna liana, Stari tri štev. 21. Podružnice: KolodvorsHa ulica št. ii U tis Št i Pošljite 70 vinarjev v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bode te poštnine prosto takoj krasen zastor za okno 80 cm visok, 60 cm širok. Da se na mah vpeljemo damo 1CO.OOO komadov za tako nizko ceno in dobi vsak, kdor ne bi bil presenečen od lepote in izbornosti ako je brez,napake, denar nazaj. Zastori za okna okrase vsako stanovanje in zabranijo mimoidočim gledati v stanovanje. Pri vporabi zastorov zahtevajte že danes naš najnovejši conik, ki Vam ga pošljemo v začetku meseca marca zastonj in poštnine prosto. Čudili se bodete, da dobite za tako malo denarja tako krasne - zastore. j ^ ^ ^ ^ ^^ : Vsa £jubljana govori o tem, da je arol SHaninšek- ova pražena kava najboljša ! ! ! 1 Naznanilo preselitve. Prodajalna pisarna šentjanškega premogovnika preselila se je danes v II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca, Križevniška ulica št. 8. 343 Izdajatelj; Br. Ignacij žitnik, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štefe.