Štev. 51.
V Ljubljani, torek dne 20. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
r arniki h — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ok uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na ^om K 1’50; s pošto celoletno K 20’—, polletno F 10—• četrtletno K 5'—, mesečno I{ 1‘70. •— fri inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se y	pošilja	upravništvu.
*
Telefon številka 118,
Uo*v»»_maK
:u
mtJBM
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
••• • •••
Posamezna številka 6 vinarjev*
:i:	DredniStvo	in npravništvo:	V
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St H
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisat se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglata se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana li zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa» :::	pust — Za odgovor je priložiti znamko. M
s:	Telefjn	številka 118.	■
—————
Aehrenihal in Jugoslovani.
Ko so se predpričela širiti prva poročila 9 aneksiji okupiranih dežel, je avstrijsko-nem-ško časopisje govorilo o avstrijskem Bismar-ku. — Toda resnica je pokazala, da je ta av-striski Bismark posnemal le zunanje znake politike velikega Prusa. Njegove predpostavke, ki je iz njih izvajal svoje zakljčuke, temeljile so vse na napačnih premicah, kar se je pokazalo takoj, ko je začel izvajati svoje politične načrte.
Aehrenthala so imenovali avstrijskega Bis-marka. a danes je mož mrtev, njegovo ime pozna zgodovina, poznamo ga pa tudi mi, ki smo občutili posledice njegove politike. Aeh-rentlial je bil politik in diplomat, ki je spravil jugoslovansko vprašanje v debato svetovne javnosti, iz kulturnih ter gospodarskih stremljenj, ki so tvorila smer jugoslovanskega zbli-žanja, je Aehrenthal naredil svoj politieum, ter onim gospodarskim ter kulturnim smerem pridružil še politiško.
Vprašanje je, ali je storil to sam. ali je dela! sam, ali je pa moral delati, toda imena, ki so se ponavljala v zvezi z njegovo balkansko politiko dokazujejo jasno, da ni imel vpo-Sleda na razmere ali ga pa ni smel imeti. Aeh-rentlial je vodil boj proti jugoslovanski ideji, kateri je pridružil politiški moment, a v tem boju je doživel poraz; aneksiji Bosne bilo je treba poziva in Aehrenthal ga je našel v velikosrbskem gibanju na Hrvaškem, sledil je zagrebški veleizdajalni proces, ki ni osramotil samo justice pred vsem svetom, osramotil je tudi način, kako se pripravlja pot agresivni politiki. Nastopila je aneksijska kriza, ona kriza. ki čutimo nje posledice še danes in vsepovsod! Avstrijska mobilizacija, miljonska odškodnina Turčiji, turški bojkot, to so bile mi-Ijarde. ki so avstrijske finance spravile v obupen položaj, ker gospodarska kriza v Avstriji datira od aneksije. Draginja, ki danes zavzema ves večji obseg, posledica je te politike, ki je uporabljala napačna sredstva v dosego svojih namenov. Gospodarski propad sosedne srbske kraljevine je hotel doseči Aehrenthal, začel je oni dolgotrajni carinski boj, ki mu je sledil brezpogodbeni trgovski položaj med Avstrijo in Srbijo, a Aehrenthal je v pričakovanju zmage doživel poraz; zaprtje srbske meje za eksport mesa in živine jc pustilo svoje občutne posledice, tem posledicam niso mogli od-pomoči tudi poskusi z uvozom prekomorskega mesa.
Pa ne samo na gospodarskem polju, tudi na politiškem je občutilo avstrijsko prebivalstvo posledice Aehrenthalove protijugoslovanske ali pa da rečemo balkanske politike. Avstrijski narodi so se osvedočili, kako sama stoji v evropskem koncertu Avstrija, kako malo je njenih prijateljev! Le Nemčija je rešila Avstrijo takrat, da se ni pričel konflikt, katerega konec naj bi bil tak ali tak, bi ne zahteval samo toliko denarnih žrtev, zahteval bi naše krvi! Ako je za diplomatski konflikt povzročil tako gospodarsko krizo, kaj bi bile šele posledice oboroženega konflikta!
Drago za drago je plačeval Aehrenthal nemško zvestobo in pomoč v usodnem treno-tku, avstrijska politika je dobila svojo smer iz Berlina, Aehrenthal ji je sledil s zavezanimi očmi, videl je kako je ona avstrijska javnost, ki smatra patriotizem za svoj lastni patent, hotela državno-nemške politike, Aehrenthal je zaupal v ono tolikokrat opevano Nibelungen-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Katera doktorica?« je vprašala svati-
nja.
»Nu, Kleopatra.«
Moral bi k nji, podražiti jo in naprositi, da napiše nekoliko vrstic, kajti njen velemožni že gotovo močno koprni po nji, je predlagala Kaka Ginka.
»Mihalaki,« obrne se svakinja k Alafrangu, ."kakšna beseda je to Kleopatra?« Baba Kina
niti ne more izgovoriti, pa pravi »kalevra«.*
Mihalakiju se zamrači obraz; molči nekaj časa. kakor pogreznjen v globoke misli, končno pa spregovori: »Kleopatra je helenska, to |e grška beseda; Kleopatra pomeni: joče za... i°če za ...
»Joče za doktorjem, reci naravnost,« o-meni Hadži Smion ter se nasmeji.
»Eli, takšno ime so ji dali«, seže vmes Hadži Rovoama, — »toda nekdo drugi... se bo
l,uje jokal za doktorjem... in sklonivši se k Hadži Smionovej ter še neki drugi ženski, zašepeta jima nekaj na ušesa. Nato se vse tri nasmejijo na glas. Smeli se polasti tudi ostalih gostov.
fevori, Gina! Ali bi res bejarica?... vpraša Mačovica ter se čudi.
* Pomeni maškara.
treue, ki se je pa skazala kot zahrbtna in skrajno koristolovska.
Aelirenthalu ni zadostoval zagrebški veleizdajalski proces, hotel je novih dokazov za velikosrbsko propagando, hotel jih je imeti in to na vsak način, a kje naj jih dobi ako ne v Belgradu. zahteval je dokumentov od avstrijskega poslaništva v Belgradu, avstrijski poslanik v Belgradu Forgach jih ni imel, vprašal je svoje uradnike, ti jih niso imeli, a ako jili ni se pa lahko dobe.
In tako se jc pričela ona nedostojna igra, ko so se pod pokroviteljstvom avstrijskega poslaništva v Belgradu falzificirali dokumenti, ko se je v teli dokumentih dolžilo vodilne jugoslovanske kroge zvez, ki niso obstojale nikdar. In Aehrenthal, ki je imel tako dokumente v svojih rokah, ni hotel z njimi sam na dan, bil je diplomat, našel je moža, ki je veljal v Avstriji kot kapaciteta na polju avstrijske zgodovine. Mož se imenuje Friedjung. In tako so zagledale luč sveta one suinnje. ki so našle svoj odjek v Friedjungovem procesu. Avstrijska diplomacija si je računala tako: mi imamo v rokah dokumente, kdo dokaže njih nepravilnost, morda oni možje, ki so njih imena v tih dokumentih skrajno kompromitirana. Teh ne bo pred sodišče! Ali treba se je zavarovati, in v dunajskem časopisju so izšle one vesti, ki so pretile srbskim politikom, da bodo doživeli v Avstriji konflikt s kazenskim zakonikom, ako se jim dokaže najmanja krivda. — A zmotili so se, pred forum dunajskih porotnikov sta prišla moža, ki sta bila imenovana v vsakem Friedjungovem dokumentu po parkrat — sekcijski šef zunanjega srbskega ministrstva Spalajkovič in vseučiliščni profesor Markovič! In ta dva moža sta s suhimi besedami podrla vso umetno zgrajeno gonjo. Friedjung je podal izjavo, da preklicuje vse — a izjave niso podali oni. ki so vodili Friedjunga za nos! Pred sodiščem je doživela Aehrenthalo-va politika poraz, a to ni bilo dosti, sledilo je delegacijsko zasedanje in takrat je vstal vseučiliščni profesor Masaryk, ki je neusmiljeno pretrgal zastor in pokazal svetu način in pota Aehrenthalove politike. Sledil je v Belgradu Vašičev proces, ki je dokazal jasno, kako nedostojna je bila vsa ta gonja!
To je spoznal tudi sam Aehrenthal in od onega časa je vodil politiko konservativno in negotovo.
Potsdamski rusko-nemški dogovori so ga osvedočili, kako se je varal v oni nibelunški zvestobi Nemčije; zato je izrabil maroško vprašanje in pustil tradicije svoje dosedanje politike in stopil na realna tla. Aehrenthal, ki je imel svoje oči odprte vse drugam, ni opazil, da se je razvila in ojačila v avstrijski politiki struja, ki je hotela izzvati konflikt s zavezniško Italijo, Aehrenthal ni videl, kako se Avstrija utrjuje na jugu. In prišel je oni historični dan, ko je stopil italijanski dunajski poslanik vojvoda dr. Avarna pred Aehrenthala in mu razložil položaj. Aehrenthal je odprl oči in v enem udarcu porazil bojno razpoloženo vojno strujo.
To je bil zadnji, a mogoče največji in edini uspeh njegove politike. Uspeli je bil, ki mu je tudi izpodkopal tla ...
Klerikalna gonja, ki se je uprizorila proti njemu jc imela uspeh, ko je Aehrenthal umiral, triumfirala je, cesar je sprejel njegovo demi-sijo in položil na njegovo krsto plavo polo in dijamante Leopoldovega reda!
V dobi Aehrenthalove politike je Jugoslovanstvo dokazalo svojo moč, ni omagalo pod
pritiski od vseh strani, čisto je izšlo izpred sodnega ter parlamentarnega fora. Jugoslovanska ideja je v tem boju dokazala, da ima pravico do obstoja, napredka in zmage! In oni ki so hoteli ti jugoslovanski ideji pridružiti politiški moment, videli so poraženi, da zasleduje danes jugoslovanska ideja popolnoma druge cilje, nego oni, ki so falzificirali Friedjun-gove dokumente. O fantastih, ki hočejo vzeti v zakup jugoslovanstvo, a njega bistva niti ne razumejo seveda ne govorimo, mi govorimo o oni jugoslovanski ideji, ki se izvaja praktično na gospodarskem in kulturnem polju, ki je dokazala sijajno pravico do obstoja. Diplomacija si je ob nji skrhala svoje zobe. resnica je razkrinkala laži. dejstva so izpodbila temelj starih sumničenj in naklepanj.
V trenutku, ko je doživela svoj konec Achrenthalova osebna politika v obliki cesarskega pisma, ko leži nositelj te politike na mrtvaškem odru, praznuje jugoslovanska ideja svoje zmagoslavje.
Aehrenthal je zdaj last svetovne zgodovine, slučaj in usoda sta ga poklicala na čelo avstrijske zunanje politike v času. ko so se reševala vprašanja svetovne zgodovine, Aehrenthal ostane last avstrijske notranje zgodovine, ker posledice njegove politike čutimo v današnjem gospodarskim položaju vsi prav občutno.
To je položaj danes ob mrtvaškem odru Aehrenthala, a kaj pride pokaže bodočnost!
SPLOŠNI PREGLED.
Sprememba v avstrijskem zunanjem ministrstvu. Aehrenthalovo politično dedščino prevzame bivši avstrijski poslanik v Peterburgu grof Leopold Berchtold. Trdi se, da je Aehrenthal zahteval, da naj prevzame ta njegovo nasledstvo: torej ni nikakega vzroka več, da bi se razpravljalo o kaki spremembi kurza. Grof Berchtold je diplomat, ki je vodil avstrijsko politiko v Petrogradu tako, kakor je hotel Aehrenthal, ki je poznal Rusijo; njegov odstop raz to mesto se je komentiral že takrat tako, da je določen kot Aehrenthalov naslednik v času, ko se je omajala njegova pozicija. A Aehrenthal sc je držal, hotel je pred delegacijo podati svoj veliki obračun, a tega ni dočakal več, obračun Aehrenthalove politike bo dajal Berchtold. — Obenem s smrtjo grofa Aehrenthala pa je podal svojo demisijo tudi skupni finančni minister Bu-rian, ki je bil tudi mnogokrat imenovan med kandidati za Aehrenthalovo nasledstvo. Kot Bu-rianov naslednik, dasi cesar še ni sprejel njegove demisije, se imenuje tržaški namestnik princ Hohenlohe, ki je prišel v kombinacijo že takrat, ko je Burian čakal na imenovanje zunanjim ministrom. Pa tudi v uradništvu zunanjega ministrstva se pripravljajo večje osebne izpre-membe, razni sekcijski šefi puste svoja mesta in prevzemo diplomatska mesta na raznih dvorili. Tako bo tudi Aehrenthalova smrt provzro-čila premembe v Avstrijski diplomatski službi, ki bodo pa vse le osebnega značaja.
Avstrijski ministri za zunanje zadeve. Praška »Union« objavlja ob priliki smrti zunanjega ministra grofa Aehrenthala vse ministre za zunanje zadeve od leta 1742, ko je cesarica Marija Terezija z dnem 14. svečana podredila temu centralnemu uradu vse zunanje zadeve: Anton Corfiz grof Ulfeldt 14. 2. 1742—13. 5. 1753, Vencel Anton grof Kannitz-Rietberg — 19. 8. 1792, Johan Philipp grof Cobencl — 27. 3. -793,
Johann Amadaus Franz Maria d. P. baron pl
9* 18°°’ Franz «rof Colloredt W allsee do konca meseca novembra 1805 kot kabinetni minister, kateremu so bili podrejeni ^ cf'?enn"ra1 u Lehrbach od 26. 9. 1800— oa	JoIlai™ Ludwig grof Cobenzl —
-4. L 1805 in pa kot samostojni uradnik kabineta knez Ferdinand 1 rautmannsdorff od 26 • 1|,01~17- 9- 1801> Johann Philipp grof Stadion- I annhausen —4. 10. 1809, Kleinens Wenzel Lothar grof (pozneje knez) Mctternfth-VVinne-lnirg-Ochseiihauseii 7. 10. 1809—13. 3 1848 Karl Ludwig grof Ficguelmoiit 20. 3. 1*848—4. 5! 1848, Franz baron pl. Lebzeltern —2. 6. 1848^ Johann Philipp baron pl. Wessenberg —21. 1L 1848, Feliks knez Schwarzenberg —5. 4. 1852^ Karl Ferdinand grof Buol-Schanenstein 11. 4!
185..—17. 5. 1859, Johann Bernhard grof Rech-berg 111 Rotlienlovven —27. 10. 1864, Aleksander grof Mensdorff-Poully —30. 10. 1866, Ferdinand Beust 8. 11. 1871. Julij grof Andrassy
14.	11. 1871—8. 10. 1879, Henrik baron Haymer-,e„	10. 1881, sekcijski šef Benjamin Kallay
{-■ 10. 1881 20. 11. 1881, Gustav grof Kalnoky 28. II. 1881—16. 5. 1895, Agenor grof Golu-chovvski —21. 5. 1906 in Alojz baron Lexa pl. Aehrenthal 23. 5 190()—17. 2. 1912.
•I Hrvaška. Kakor smo poročali, se je hrva-sko-srbska koalicija obrnila na hrvatsko stran-
voli^r-^6 e!10tne!a nastopa pri bodočih tvah, izvrsevalni odbor je sprejel v princi-
« ie pa obrnila koaMJa tudi na srbsko radikalno stranko, da tudi ta nri-
strmke hiVv °"h°HPeracii0' Vse °P°z»cionalne stranke bi v svojih dosedanjih okrajih ohranile
svoje posedno stanje, v negotovih bi se določil skupen kandidat prema številu glasov oddanih pri zadnjih volitvah, v sedanjih vladnih okrajih pa bi opozicija s skupnim kandidatom nastopila proti vladnemu. Tudi srbska radikalna stranka je pristala na ta predlog in izvolila poseben odsek, ki bo vodil dogovore z drugimi strankami, v časopisju se je poročalo, da je prestolonaslednik šele po dvakratni prošnji sprejel v avdijenci bana Čuvaja, pa ni hotel vzeti na znanje njegovega referata. Uradni list sedaj izjavlja, da ban Čuvaj sploh ni bil v avdijenci pri prestolonasledniku. Včerajšnji protestni shod socialne demokracije je bil dostojna manifestacija proti vladnim nasilstvom. Shoda se je udeležilo nad 15.000 ljudi. Govorniki so obsojali režim, teptanje zakonov in ljudskih pravic. Po shodu, ki ki so na njem govorili zastopniki vseh strank, se je razvil veličasten obhod. Mir se ni kalil nikjer. Policija, žandarmerija in vojaštvo je bilo pripravljeno, a ni imelo povoda intervfnirati.
DNEVNI PREGLED.
Protestni shod goriških Slovencev proti
nameravani preosnovi mestnega statuta in volilnega reda goriškega se je ob veliki udeležbi vršil v nedeljo ob polu 11. uri dop. v dvorani »Central«. Shod je otvoril imenom skupnega narodnega odbora dr. Medvešček, na kar je dr. Puc v drastičnih besedah naslikal vso reakcionarnost in zahrbtnost italijanskega načrta. Na predlog profesorja Košnika se je enoglasno sprejela resolucija, ki označuje načrt kot nesprejemljiv, zahteva reformo v kar najbolj demokratični obliki in poživlja poslance, da preprečijo, da bi postal načrt zakon. Dež. poslanec dr. Franko je nato izjavil, da napredni poslanci nikakor ne morejo opustiti započete abstinence, ker jih vežejo taka dejstva in skle-
»Le ne čudi se toliko. Volk tudi sešteto ovco ukrade,« ji odvrne Kata Ginka.
Zopet zadoni smeh.
»Kiriak, kakšna pisma je nosil Sokolov?« vpraša Jurdan, nezmožen si pojasniti ta smeh.
»Puntarska od prve vrste do poslednje. Bej mej je poklical o polnoči, naj mu jih priložim. To je bila. baj Jurdančo. takšna čečkarija in besnota, da jo samo znorelec zamore iztuhtati. Poziv bukareškega komiteta nas je vabil, naj rajše obrnemo vse v prah in pepel, samo da se svobodimo.«
»Tako, tako, da se osvobodimo, za to naj pomro vsi«, omeni Nečo Pironkov zbadljivo.
»Ti pridaniči požigajo ter spreobračajo v prah in pepel, toda čegavo? Oni sami nimajo toliko sveta, da bi mogel kol zabiti vanj. Prah in pepel to je za nje lahka reč! Pridaniči malopridni!« je razdražen govoril čorbadži Jurdan.
»Pravcati razbojniki«, se oglasi Hadži Smion.
Gregor Damianco, ki je doslej nestrpljivo iskal priložnost in predmet za nekak daljši govor, povzerhši zadnje besede Hadži Smiono-ve, reče:
»Hadži, praviš, da so razbojniki in prišlo mi je na misel... toda niso vsi razbojniki enaki... Enkrat sem šel v Ščip*, bilo je to leta
1863.,	tudi meseca majnika dvaindvajseti dan, v soboto ob treh popolnoči in bilo je oblačno... In Damianco se spusti v pripovedovanje dolge dogodbe o razbojnikih, v kateri so razun teh igrali vlogo ščipski handžija (krčmar), dva pašeta, en grški kapitan in sestra rumunske-ga kneza Puza.
Vsi so poslušali Damiancevo pripovedo-
* Mesto v Macedoniji.
vanje z vso pozornostjo, dasi tudi ne s polno vero, ter popivali pri tem svojo priljubljeno kavo.
»Kajpada, ako hočejo požigati, zapalijo tudi »metoh« (ženski samostan) omeni sestra Serafina.
»Naj bi njih same požgal nebeški ogenj!« je momljala sestra Hadži Rovoama.
»Predstavite si«, povzame Štefčev, »to je prava kuga: razprostiranje takšnih spisov! To ugonabjla dobre občutke v mladini ter jo dovaja na slabe steze in na vislice. Vidite Sokolova — kako žalostno!«
»Da, zelo žalostno«, pritrdi Hadži Smion.
Tu se oglasi Mihalaki Alafranga;
»Še včeraj, razgovarjajoč se z doktorjem, sem spoznal odkod piha veter. Jokal je radi tega, da nimamo Ljubibratičev.«
»A ti kaj si mu odgovoril?«
»Odvrnil sem mu, da je dovolj obešen-cev, četudi ni .Ljubibratičev.«
»Prav si mu povedal«, reče Jurdan.
»A kdo pa so to Ljubibratiči?« povprašuje svakinja radovedna.
Genko Ginkin. ki je čital časopis »Pravo« ter '^znal tek politike, je že odpiral usta, da b i odsrovoril, kar Kaka Ginka kakor bi vstre-lil, upre vanj svoje oči in odvrne sama:
»Poveljnik Hercegovincev, baba Dona. Ej, ko bi mi imeli takšnega Ljubibratiča, pa bi jaz postala njegova bajrakterka* in sekali bi zeljnate** glave.«
»Kajpada, ko bi imeli Ljubibratiča, bilo bi kaj drugega, tudi jaz bi stopil pod njegovo bandero«, reče Hadži Smion.
Jurdan ga strogo pogleda. »O takih rečeh,
* Zastavonoša od »bajrak« — zastava.
** t. j. turške.
Gina, se ne govori niti v šali. Hadži ti grozno pretiravaš... In obrnivši se k Alafrangu, ga vpraša: »A kaj se zgodi z doktorjem?«
»Po določbi zakona«, se umeša vmes Šte-fčev, >-je odločena smrt ali dosmrtna ječa v Diarbekru onemu, ki si drzne seči po cesarskem človeku. Po teh besedah se Štefčev zmagovito ozre na okrog.
»Tako mu je prav«, zamomlja Hadži Ro-voama; »kaj mu je povzročil ženski samostan, da ga hoče požgati!«
»Kar je iskal, to je tudi našel, reče predsednik Nečo; »ni bila zaman včerajšnja ujma.«
»Rekel si. Nečo, — tu mi je prišlo na misel — ali, naj nas Bog obvaruje!... ob času krimske vojne sva jaz in Ivan Bošnjakov odšla v Bosno... spominjam se tega, kakor bi bilo danes, bilo je to en ali dva dni pred sv. Miklavžem. Nad Pirotom se je zmračilo in nastala je strašna ujma. toda kakšna ujma!« I11 Gregor je pripovedoval, kako je treskalo in švigal jima blisk nad glavami, kako je vžgala strela neki oreh, ubila petdeset ovac in odtrgala rep njegovemu konju, katerega je potem prodal za slepo ceno.
Gregor je pojasnjeval vse to s takšnim povdarkom in s takšno zgovornostjo, da ga je občinstvo poslušalo do konca z največjo pozornostjo. Stefčev in predsednik Nečo sta smehljaje se pogledala drug drugega. Mihalaki je stal še vedno sklonjen in Hadži Smion je odpiral usta pod vtisom Damiančeve strele, ki je razgrajala v zimski dobi.
Še med tem, ko je Damiančo pripovedoval, se je Kaka Ginka ozirala okrog ter iskala Lalko.
»Kam se je dela Laika, Rada? Pojdi jo poklicat!« se obrne Hadži Rovoama z zapovedujočim glasom k mladi devi v črni obleki.
pi, ki jih bodo mogli šele pozneje naznaniti javnosti. S. L. S. pa lahko prepreči razpravo, če nje poslanci gredo iz zbornice, ki je isti hip nesklepčna. Dasi je bil shod sklican od skupnega odbora, je došel na zborovanje edino še dež. odbornik Stepančič, ki pa vkljub pozivu ni hotel se oglasiti k besedi. Končno je v ognjevitem nagovoru poživljal prof. Košnik na delo za bližnje občinske volitve.
Blamirana deželnozborska večina ali žlvi-nozdravniški tečaj pod mostom na Vrhniki. Včasih je bilo slišati, da imajo na Vrhniki 9. šolo pod mostom. Sedaj pa je jasno, da je ustanovila deželnozborska večina na Vrhniki pod mostom živinozdravniški tečaj. Tega namreč ni več. Komaj se je začel,' že je moral ponehati. Zivinozdravnik Turk je prišel — četudi malo bolj pozno, do spoznanja, da je zanj nečastno in sramotno delati tlako klerikalni nekulturi. Vrgel je deželnemu odboru vodstvo tečaja pred vrata in odšel. Tolikanj slavnega tečaja, ki ga razven na Tirolskem ni v celi državi, tudi na Kranjskem ni več. Deželni odbor do kosti blamiran, si skuša sedaj pomagati na ta način, da se namerava maščevati nad akademiki na Dunaju in odvzeti štipendije vsem veterinarskim medicincem. Kdo postane sedaj rektor visoke šole pod mostom na Vrhniki še ni znano.
Poljedelski minister Braf in grof Barbo.
Poljedelski minister Braf je v znanstvenem svetu priznana prva strokovnjaška kapaciteta kar se tiče poljedelstva. Grof Barbo si je os-melii v zadnji seji deželnega zbora o njegovih izjavah glede živinozdravniških tečajev naravnost nekvalificirano zaničljivo govoriti. »Kaj nas briga Braf, in njegovo mnenje!« tako nekako se je blagovolil izraziti v kranjskem parlamentu grof Barbo. Ne zamerili bi mu tega, ako bi on ne spadal med ono skupino poslancev. ki se imenujejo ustavoverno veleposestvo. ,V duhu te delegacije nikakor ni, če njen član tako govori o avstrijskih ministrih kot je to storil grof Barbo. Zdelo se nam je potrebno to povdariti tem bolj. ker se Barbo in njegova deželnozborska skupina ob vsaki priliki trka na prsi češ: »Mi smo edini drž. vzdržujoč element.« Čudno ni, da Nemci sami obsojajo grofa Barbota radi tega njegovega nastopa. Dva veleugledna člana nemške družine v Ljubljani, ki poznata tudi še druge zmožnosti grofa Barbota, sta čisto dobro pripomnila: »Graf Barbo passt wirklich nicht fiir einen Abgeor-dneten«. (Grof Barbo res ni sposoben biti poslanec.)
Živinozdravniški tečaj na Vrhniki in klerikalci. Klerikalci uganjajo pri nevednih in zaslepljenih ljudeh velikansko demagogijo, ko se potegujejo za živinozdravniški tečaj na Vrhniki. Iz vseh stališč je dokazano, da bi bil tak tečaj za našega kmeta prava nesreča. In vendar se potegujejo klerkalci zanj zavedajoč se vsih zlih posledic samo za to, da ustrežejo strastem svojih volicev. To je ravnotako nemoralno kot bi bilo n. pr. nemoralno, ako bi se klerikalci začeli potegovati za slabe kinematografske predstave, o katerih bi bila že tu enotnccsodba, da so za ljudsko škodljiva in kvarna. Klerikalci si niso zastonj izbrali za svojo stranko ime S. L. S. t. j.: »Stranka Ljudskih Sleparjev«.
»Ljubi svojega bližnjega!« Kako ta lepi Kristov nauk izpolnjujejo ravno dotični, ki ga danes preprostemu ljudstvu utepajo v glavo dokazuje zlasti katoliški župnik P. Iinlauf iz Lukavice (okraj Rychnov na Češkem), ki je z gorjačo v ondotni gostilni g. Ehla razbil črepinjo kmetu Brožu in mu tako pokvaril oko. da mu je izteklo. Župnik je storil zločin ob 3.’ uri zjutraj od 15. na 16. februarja, zagovarja se s tem, da je bil pijan. Ubogi kmet bo skoro gotovo umrl po udarcih surovega in za »zveličanje duš« vnetega duhovnika. Res lepi božji namestnik!!
Načelnik »čukov« — obsojen. Na Ježici pri Ljubljani se lahko ponaša telovadni odsek »Orla« s svojim načelnikom. Pretekli teden namreč se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem v Ljubljani, ker je svojega očeta udaril z utežem po obrazu. Obsojen je bil po § 153. k. z. na 20 dni ječe. 1 a »Dični« oberčuk je imel v enem samem tednu trikrat opraviti na sodišču in sicer vedno zaradi drugega delikta. Zagovarjati se je tudi moral zaradi prestopka, ker je šel klicati ponoči neko dekle, pa se mu ni hotelo oglasiti in je zaradi tega streljal skozi okno. Vse kar je prav! Nas nič ne briga čukovska organizaci-
Lalka je po Stefčevih besedah, izgovorjenih s tako okrutno hladnokrvnostjo, potihoma oddaljila ter odšla v stransko sobo: ondi se je vsedla na »minder« (prečna) z licem navzdol ter se glasno razjokala. Cel potok solz ji je privrel iz oči. kakor bi se bila že dolgo časa zbirale na enem mestu. Bedna deklica je ihtela, da je komaj mogla priti k sapi. Kruta žalost in muka sta se izražali na njenem licu. Ti ljudje, ki so zbijali takšne grozne šale (dovtipe) nad "nesrečnim doktorjem, so razburili njeno dušo. To je še bolj povekšalo njeno trpljenje. Moj Bog, moj Bog, kako zamorejo ljudje biti tako trdosrčni!
Solze olajšajo tudi breznadejno žalost. A 'doktorjeva usoda še ni bila gotova; bila je mogoča še nadeja.
Laika je vstala, obrisala si zalo belo ličice ter se vsedla k odprtemu oknu, da bi čim poprej zginil sled njenih solz. Gledala je vsa raztresena ter ni videla mimogredočih, sprehajajočih se brezskrbno in malomarno. Ta kruti svet ni obstajal za njo, ona ni hotela ni videti, niti slišati nikogar, ker jo je zanimala samo ena stvar.
Takoj pa je konjski ropot obrnil nase njeno pozornost. Pogledala je in obstala vsa otrpne-la. Doktor Sokolov, sedeč na belem konju, se je veselo vračal. Pozdravil jo je spoštljivo in jezdil naprej. V svojem zanosu se ni toliko zbrihtala, da bi odgovorila dostojno na njegov poklon in kakor bi jo podila neka nepremagljiva moč, je poskočila in stekla k gostom, kli-cajoč razžiljena:
___________ (Dalje.)
ja, vemo, da ni prida, toda tak človek kot je načelnik Čukov na Ježici niti pri tej ničvredni organizaciji bi ne smel biti za načelnika. Iz tega sledi, da sedaj sploh nimajo v svoji sredi ljudi, ki bi bili vsaj malo primerni za taka mesta. Vse od največjega oberčuka do malega čukca je že pokvarjeno! Le tako naprej!
Iz vojaške službe. G. vojaškemu višjemu štabnemu zdravniku dr. Antonu Staretu je podeljen naslov in značaj generalštabnega zdravnika.
Odlikovanje. Cesar je odlikoval c. kr. okr. tajnika g. Adolfa Rohrmanna v Kranju o priliki njegovega vpokojenja z zlatim zaslužnim križcem.
Iz seje c. kr. dežel«'— šolskega sveta.
Na ljudskih šolah so imenovani: Marija Pipan za učiteljico v Javorjah, Rupert Smolik za učitelja v Starem trgu pri Ložu, Fr. Kosec za učiteljico na Bučki, Maks Kalan za nadučitelja v Budanjah, Josip Odlazek za nadučitelja v Domžalah, Olga Jonke in Ana Ganselmayr za učiteljici v Kočevju, Vladimir Požar za učitelja v Knežaku, Justina Suša za učiteljico v Knežaku, Ivan Muha za učitelja v Ajdovcu, Stanislav Vrhovec za nadučitelja**V Hinjah. Jo-sipina Mihelič-Majda za učiteljico v Preddvoru, Anton Urbančič za nadučitelja v Igavasi, Božjdar Račič za nadučitelja v Kalu pri Št. Janžu. Roza Gospodarič za učiteljico v Kresnicah, Nežika Klun za učiteljico v Kuželju, Marija Einspieler za učiteljico v Loškem potoku, Irena Pečnik za učiteljico v Šmarjeti, Marija Bortoloti za učiteljico v Šmartnem pri Kranju, Josip Erker za učitelja v Grčaricah, Ivan Kalan za nadučitelja v Velesovem, Pavla Bergant za učiteljico v Špitaliču. Frančiška Lavrič za učiteljico v Dolenji vasi pri Ribnici, Frančiška Grom za učiteljico v Zgornjem Tuhinju, Marija Šibovc za učiteljico v Podlipi, Marija Curk za učiteljico v Št. Petru na Krasu, Marija Rus za učiteljico v Poljanah pri Škofji Loki, Anton Skala za učitelja v Podragi, Ivan Pirnat za nadučitelja v Ribnici, Marija Likar za učiteljico v St. Rupertu, Leopold Ažman za nadučitelja v Žabnici, Ivan Pečar za učitelja v Štalcerjih, Josipina Simončič za učiteljico v Tržišču, Fr. Langer za učitelja v Cermošnjicah, Marija Stumpfl za učiteljico _v Cermošnjicah, Friderik Sadar za učitelja v Št. Vidu pri Zatičini, Marija Grilc za učiteljico v Vrabčah. Aleksandrina Kordiš za učiteljico na Vinici, Fr. Hočevar za nadučitelja v Birčni vasi, Frančiška Sever za učiteljico v Mirni Peči, Adela Turk za učiteljico v Novem mestu, Roza Vetrič za učiteljico v Dvoru, Ivana Merhar za učiteljico v Šmarju. Učna mesta v Bukovici, v Šmartnem pri Krn-nju, v Zalem Logu, v Cerkljah in na Mirni se na novo razpišejo. Stalno se upokojita naduč. J°s. Windisch in Ernestina Clarici, začasno pa učiteljica Pavla Wolfling. Na šolah v Iga vasi in v D. M. Polju se ustanovita paralelna oddelka. Gim. učitelj Anton Lovše, Jos. Lob in vitez Schoppl se definitivno potrde v službi in se jim prizna naslov »profesor«.
V Tolminu bi vojaška uprava rada videli, da bi se zgradila še ena vojašnica. Že lani so se občinski očetje branili na svoje stroške zidati. na kar je vojaška uprava s posredovanjem nekih tujcev v civilu pod pretvezo, da kupuje za novo pivovarno, kupila svet, kjer je zdaj že skoro dograjena nova vojašnica iz votlih betonskih opek. Zdaj želi uprava še eno vojašnico in ponuja občini 7% obrestovanje investiranega kapitala skoz 25 let. Treba pa bi bilo kakih 600.000 K. Kdor le malo pozna, kako pri nas denarja manjka, mora videti, da je želja vojaške uprave nezmisel ne glede na to, da se na ta način v 25 letih kapital prav nič ne amortizuje. Tukaj se spozna, kako malo poznajo na Dunaju naše razmere.
Razpisana srednješolska mesta. Od 17. februarja do 17. februarja so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filogija: Bolcan (realg., L.,G., 2. III.), Dunajsko Novomesto (g., L. Gr., 1. IV.) — Moderna filogija: Dunaj X. (r., Fr. D., 28. II.), Karlovi vari (realg., E. D., 10. III.), Kuf-stein (realg. J. D., 16. III.), Dunaj VII. (g., D.
1. gr., 20. III.). — Zgodov. zemljepisna skupina: Gorica (žen. uč., 29. II.), Trst (r., 15. III.), Gorica (r., 15. IV.), Dunaj III. (realg., 15. III. — Telovadba: Dunaj (akad. g., 20. III.) — Kratice in znaki kakor navadno.
Suplentura za klas. filogijo na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je razpisana do 28. februarja. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani.
Dražbe. Pri c. kr. sodniji v Kočevju se vrši dražba sledečih nepremičnin s pritiklinami vred in sicer dne 12. marca t. 1. ob tričetrt na 11. uro dopoldne: vi. št. 64, kat. obč. Trava, cenilna vrednost 3800 K 50 vin.; najmanjši ponu-dek 1900 K 25 vin. — Dne 27. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne: vi. št. 132, kat. obč. Banjaloka, cenilna vrednost 3546 K 4 viti.; najmanjši ponu-dek 2364 K 4 vin. — Dne 11. aprala t. 1. ob 9. uri dopoldne: a) vi. št. 537, kat. obč. Srednja vas; cenilna vrednost 4104 K 13 vin., najmanjši ponudek 2763 K 8 vin. — b) vi. št. 457, kat. obč. Srednja vas; cenilna vrednost 4043 K 32 vin. najmanjši ponudek 2659 K 54 vin. — c) vi. št. 171 kat. obč. Kovlerji; cenilna vrednost 281 K 84 vin., najmanjši ponudek 187 K 88 vin.
LJUBLJANA.
Nemškutarska surovost. Nemški knjigotr-žec v konkurzu Drischel ima psa, ki ga menda večkrat pretepe nego nasiti; posebno pa njegova boljša polovica, znana zagrizena nem-škuta, nima drugih misli kot kako bi trpinčila to ubogo žival. Pretečeno nedeljo ga je pustila ležati na mrzlem tlaku celo dolgo popoldne do poznega večera, dokler ni žival vsa premrznje-na začela glasno tuliti. Nato ga je vzela v stanovanje, kjer je vihtela palico nad njim tako dolgo, dokler ni pes utihnil Vsa okolica se zgraža nad to surovostjo. — Pri tek priliki naj konsta-tiraino, da brezsrčnost napratn živalim obče v Ljubljani precej cvete. Imamo v naših dnevnikih takorekoč že stalno rubriko za to. In vendar je to, kar pride v javnost, le neznaten del onih brezštevilnih slučajev, ki ostanejo prikriti. Zlasti tovorni konji, ti živi skeleti, so verna podo-
ba svojih bednih eksistenc. Imamo vtisk, da Lavtar v tem oziru nastopa premalo strogo, da, lahko rečemo celo podpira posredno to početje. Prav sedaj to lahko opazujemo, ko posipajo ceste po stari ljubljanski praksi s skalam podobnimi kamenji. Menimo, da bi se bilo že davno lahko žrtvovalo tistih par tisočakov za nabavo strojnega valjarja namesto, da se leta in leta žival tako brez potrebe trpinči. Tudi to je poglavje kulture. Brezposelnim penzionistom se tu nudi hvaležno polje: naj bi na svojih sprehodih pazili na take surovosti in jih ovadili, kot to delajo njihovi kolegi po drugih mestih.
Krščanski socializem v besedi in praksi ali ljubcznjive razmere v Vzajemni zavarovalnici na Dunajski cesti, ki je natisnjen v listu »Dan« št. 44 z dne 13. februarja 1912, izvolite v smislu § 19 tiskovnega zakona sprejeti v svoj list za prvo ali drugo izdajo na istem mestu sledeči popravek: Ni res. da se priganja uradniško osobje, da dela dan in noč, marveč je res, da ima uradništvo določene uradne ure in sicer sedem ur na dan; ni res, da mora vse osobje delati po devet ur in če potreba še več na dan, marveč res je, da sedaj ob zaključku za leto 1911 se je pridejala za čas od 1. februarja do
15.	marca t. 1. po ena ura na dan. da se zaključijo krajevne pole; ni res, da je g. predsednik izdal ukaz, da mora vse uradniško osobje delati vse nedelje in praznike, res je pa. da je vsakemu uradniku prosto, da pride v nedeljo dopoldne v pisarno, da si skrajša nadaljno poslovanje glede krajevnih pol; ni res, da mora uradništvo v nedeljah in praznikih skrivaj hoditi skozi vrata zadaj v urad. res pa je, da so pisarne Vzajemne zavarovalnice v nedeljah in praznikih za vse stranke zaprte in radi tega prihaja uradnik, ako hoče v pisarno stopiti, skozi vrata na hodniku; ni res, da vlada v zavodu nič kaj prijazno obnašanje višjega gospoda do nižjih, marveč pri Vzajemni zavarovalnici se občuje splošno vzajemno in prijazno brez vsake napetosti. Pooblaščen od vseh sedemnajst uradnikov in uradnic Vzajemne zavarovalnice: V Ljubljani, dne 14. februarja 1912. Valentin Režek. — Ni res, da agitiram za volitve v trgovsko zbornico in ni res, da sem rekel: »Naše uradniško osobje je res suženj, dela noč in dan, petek in svetek, meni ne bo treba več pisarne pometati, saj ni časa. ko so vsi vedno v uradu.« Res pa je, da se za volitve v trgovsko zbornico sploh nisem zanimal in agitiral za nje in res je, da nikdar nisem spregovoril besed, da je uradniško osebje sužen itd. Res je nadalje, da lahko vsak dan nemoteno osnažim uradne prostore, ker uradništvo sedaj ob letnem zaključku zapušča uradne prostore ob 6. uri, sicer pa vedno ob 5. uri zvečer. Ljubljana. dne H.februarja 1912. Ivan Jakopič.
Dva katoliška popravka. Zgoraj prinašamo dva popravka radi zanimivosti, dasi bi vsied nepravilnosti sestave lahko obadva šla v koš. Pred kratkim smo prinesli notico, ki je bila naperjena proti zlorabljanju uslužbencev pri katoliški Vzajemni zavarovalnici. Drugega namena članek ni imel kot pomagati trpečim. Sedaj dobimo dva popravka. Poslala pa ju ni »Vzajemna« marveč uradništvo in sluga! Že to pove dovolj koliko je vreden ta popravek, l isto »splošno vzajemno in prijazno občevanje« v »Vzajemni« si menda gospodje šefi tolmačijo drugače, drugače pa uslužbenci. V popravku se prizna osemurno delo. Za nedelje in praznike je vsakemu uradniku prosto, da dela. Tudi v delavnikih je brezdvomno »prosto«, da delajo tudi po 9 in več ur, »da si skrajšajo nadaljno poslovanje glede krajevnih pol.« Tako prostost in svobodo ima končno vsak delavec. A zanimivo je, da se v popravku prizna, da se delo v normalnih uradnih urah ne izvrši. Tudi popravek ne dementuje, da uradništvo dela čez uro zastonj. Bržčas je tudi to vsakemu prosto. Kdor bi, ne delal, bi se ga pa lahko vrglo iz pisarne. Čisto vseeno je za stvar, če hodijo uradniki ob nedeljah in praznikih v pisarno »zadaj«, ali pa »na hodniku«. Dejstvo je. da spredaj ne hodijo notri. Zunaj, s ceste zgleda ob nedeljah in praznikih »Vzajemna« kakor, da bi spoštovala nedeljski počitek, notri pa uradništvo »prostovoljno« gara in dela. Razvidno je torej iz obeh popravkov kako ostuden je krščanski socializem v praksi in kako sramotne nešoci-jalne razmere vladajo v katoliški »Vzajemni zavarovalnici.« Uverjeni smo. da bo naše drezanje kolikor toliko zaleglo.
Deželno slov. učiteljsko društvo v Ljubljani ima v sredo, dne 21. t. m., ob pol 8. uri zvečer sestanek svojih članov v »Narodnem domu« (pritličje desno.) Na večeru govori tov. E. Gangl o temi »Naša načela v javnem življenju«. Odbor pričakuje obilne udeležbe.
Velika Sokolova maškarada se prične danes ob 8. uri zvečer v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma. Veleobsežne sijajne dekoracije obeh dvoran in vseh stranskih sob je izvršil akad. slikar gosp. I. Vavpotič. Buffeti, kavarna, vinarne s postrežbo narodnih dam, lučni efekti, partikulieri. V Slavčevi sobi tragikomedije gledališke družbe neustrašnega razposajenca Ga-šperčka, — živih oseb z lesenimi gestami in dejanji. V veliki dvorani evolucije številnih skupin. Povsod pustna revolucija, smeli in zabava, tudi za nemaskirance. Edina kritika že danes: Nekaj posebnega!
Cercle franco-illyrien ima svoj redni občni zbor v petek 1. marcija ob 6. zvečer v svoji društveni učilnici. Ako bi se občnega zbora ne udeležilo zadostno število članov, se začne uro kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Valčkov večer »Slovenske Filharmonije« ki se je vršil včeraj zvečer, se je nad vse pričakovanje krasno obnesel. Udeležba je bila tako lepa, da si godbeniki »Slov. Filharmonije« lahko čestitajo. S časom lahko postane njihov ples eden prvih ljubljanskih priredb, osobito, če bo tudi še naprej celoten orkester proizvajal navabljivejše in najmikavnejše glasbene točke s tako točnostjo in neumornostjo kot sinočnji. »Valčkov večer« je med drugimi posetil tudi državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar.
Zgubljeno. Znesek 30 K, ki je bil v robcu zavit, ročna torbica s 7 K, zlat prstan s sma-radgom, 1 ročna torbica z različnimi stvarmi.
Umrli so v Ljubljani Josipina Fleš, zasebnica, 41 let, Zaloška cesta 11. — Frančiška Klemenc, posestnikova hči, 21 let, Krakovski nasip 14. —- Marija Bokar, zasebnica, 75 let, Razpot-na ulica 4. — Elizabeta Eppich, vdova glavnega odgonske^a sprevodnika, 851et, Japljeva ulica 2.
— Josip Čebule, železu, nadsprevodnik v p. 53 let. — Anton Merše, žagar, 36 let. — Anton Remec, dninar, 47 let — vsi trije v deželni bolnici.
Tujci v Ljubljani. Dne 18. svečana: Hermina Rudesch, notarjeva soproga, Radovljica. — Zierer, Monakovo. — Berta Zuleger, Žalec. — A. Fischer, trokovni učitelj, Karlovi vari. — Ad. Frnika, učiteljica, Slavkov. — Schvvetz, Kladno. — Eckel, morn. častnik, Pulj. — E. Zimmermann, viš. inženir, Novo mesto. — Vitez Franzl-Vestenek, poročnik, Staraloka. — H. Prossinagg, Zagorje. — I. Modic, Nova vas. — K. Mulley z družino, Vrhnika. — I. Kresse, c. kr. okr. glavar s soprogo, Kamnik. — Joso Blečič s soprogo, Kastov. — Fr. Posney, Frankobrod ob Mem. — Pušljar, orožn. stražmojster, Kropa.
— Povše, usnjar, Mokronog. — I. Žnidaršič s soprogo, c. kr. notar. Ilirska Bistrica. — Micu-linic s soprogo, Reka. — R. Eltze, trgovec, Potsdam. — E. Gmayner, rudn. ravnatelj, Št. Janž. — A. Slokar, trgovec, Gorica. — I. Ma-conrek, hranil, ravnatelj, Sisek. — H. Goriany. grajščak, Ruperčvrh. — Julij ’ Defranceschi, nadporočnik, Mlada Boleslava. — Pavel Schun-berger, Monakovo. — M. Wiedmann, trgovec, Pforzheim. C. Durot, Stuttgart. — L6wensberg, Monakovo. — M. Wiedermayer, Monakovo.
Kinematrograf »Ideal«. Spored za torek dne 20., sredo 21. in četrtek 22. februarja 1912: 1. Romanje na Japonskem. (Krasen naravni posnetek.) 2. Preljubezniva žena. (Komično.) 3. Odkupnina blaznosti. (Ginljiva drama, samo popoldan.) 4. Varietni film. Kaznjenca št. 10 in 13. (Dodatek samo večernim predstavam. Velika drama iz kaznilnice od znamenite Nordisk-film Co. — Dolgost filma 1000 metrov.) 5. Little Hans, vojak v kolonijah. (Velekomično.)
Vremensko poročilo. Dne 19. februarja t. 1. dopoldne: Stanje barometra v mm 736.7. — Temperatura v C° 6.0. — Veter jzali. — Nebo oblačno.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v torek se ne igra. — V četrtek, velika lirska opera »Rusalka« (za par abonente). — V soboto opereta »Caričine amaconke«. — V nedeljo zvečer opera »Rusalka«.
Gostovanje članov slovenskega gledališča. V nedeljo zvečer gostovala je gdč. Thalerjeva, subreta slovenskega gledališča na tržaškem odru v ulogi Zurandove v Parminih »Caričine amaconke«. S svojim nastopom je dosegla pred tržaškim občinstvom popolen uspeh. .— V petek pa je gostoval na zagrebškem gledališču g. Ljubiša Iličič v naslovni ulogi Albinijeve operete »Baron Trenk« z najlepšim uspehom.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DEMISIJA SKUPNEGA FINANČNEGA MINISTRA.
Dunaj, 19. febr. K demisiji skupnega finančnega ministra barona Buriana se poroča, da je ta že v svoji petkovi avdijenci podal cesarju razloge, ki so ga priveli do demisije. Cesar do-sedaj še ni sprejel njegove demisije. ker še ni rešeno vprašanje glede njegovega nasledni-štva. V prvi vrsti pride tukaj v poštev tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe, nadalje se imenujejo tudi člani gosposke zbornice vitez Baernreither. bivši avstrijski finančni minister, predsednik poljskega kluba vitez Bilinski in bivši ministrski predsednik pl. Koerber. Ako se ne posreči hitra rešitev vprašanja glede nasledstva, bo cesar poveril Burianu tudi še nadalje začasno vodstvo skupnega finančnega ministrstva.
PONOVNE DEMONSTRACIJE V SARAJEVU
Sarajevo. 18. febr. Danes dopoldne so se ponovile demonstracije v Sarajevu. Pred katedralo se je zbralo srednješolsko dijaštyig_JuJe v protest proti umoru(jiolidj^^svojega kolega^ zapustilo šole. Dijakom se je pridružila nepregledna množica ljudi, govorili so poslanci vseh strank in narodnosti bosanskega saborja ter poživljali prebivalstvo k vstrajnosti in uresničenju srbsko-hrvaškega bratstva. Govorniki so povdarjali hrvatsko - srbski značaj zemlje ter zahtevali, da se Madjari pobero z dežele. Nato se je vsa množica podala proti vladnemu poslopju. kjer je policija zaustavila obhod. Poslanci so se podali takoj k civilnemu adlatu in zahtevali, da se odstrani policija, ker je množica popolnoma mirna. V tem času pa je Pridrvelo vojaštvo z nasajenimi bajoneti, množica je zapela cesarsko pesem, a vojaštvo se je vseeno zakadilo v njo in jo razgnalo. Po mestu se vrše demonstracije manjših skupin skozi ves dan. Po ulicah patruljira vojaštvo, pehota in konjenica. Med prebivalstvom razburjenje vse bolj narašča.
PROTESTNA SEJA BOSANSKEGA SABORJA.
Sarajevo, 18. febr. Danes popoldne ob petih se je sestal bosanski sabor k izvanredni seji. Začetkom seje se je oglasil k besedi sarajevski župan, ki je v imenu Srbov, Hrvatov in Moha-medancev najodločneje protestiral proti nasilnemu postopanju državne policije in vojaštva. Koncem njegovega govora so vsi poslanci * znak protesta zapustili saborsko dvorano, n* kar se je morala seja zaključiti.
AVSTRIJSKI PARLAMENT.
Dunaj, 18. febr. Predsednik avstrijskega parlamenta dr. Sylvester je danes konferiral fc
ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom glede začetka novega parlamentarnega dela, ki se začne v torek dne 5. marca t. 1.
ODSTOP ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
London, 18. febr. Trdi se, da je angleški ministrski predsednik Asquitt podal svojo de-misijo. kot naslednik se imenuje sedanji zunanji minister sir Grey.
RAZNO.
* Žrtve strastne službe. V Newarku na Angleškem so nedavno prenesli vse zbirke nekega gradu v nov mestni muzej in jih tam na novo uredili. To si je pa tako k srcu vzel stari grajski sluga, ki je zaklade nadziral in urejeval da se je zastrupil. Zvesti stražnik ni mogel prenesti boli, katero so mu prizadejali s premeš-čenjein zbirke v novi muzej. Zapustil je pismo v katerem pravi: »Sila ni vselej pravica. Duša mi je uničena in duh moj je zlomljen. Vzeli so mi vse. kar sem imel. Zato rajši umrjem.«
+ 63 ljudij zmrznilo pod snegom. V Omsku v Sibiriji so našli v snegu te dni 63 zmrznjenih ljudij, ki jih je 1. t. m. nenadoma pokril sneženi vihar in jih pokopal pod sabo.
* Kaj vse papeža v oči bode. Splošno znano je in nikdo ne more tajiti, da se sedanji papež Pij X. ne briga le za svojo dostojanstveno službo, ampak da se utakne v vse, česarkoli se le spomni. Edikt za ediktom, in eden kot drugi vznemiri ljudi, zlasti pa take, proti katerim je naperjen. Zadnji izraz modrosti papeža pa je edikt o dekoltiranju žen. Papež namreč prepoveduje nositi ženam na vratu in na prsih pregloboko izstrižene obleke, kakršne imajo zlasti najfinejši aristokratični krogi. Vsled te mode baje izvira javno pohujšanje vernih katolikov, katerega se poslužuje zlasti hudobni duh, da spravlja nedolžne v zadrego in jih zapeljuje v Krde, nedostojne in grešne misli ter poželjenja. Povod k tej prepovedi je prejkotne ta okoliščina, da so bile v papeževi avdijenci kedaj zelo dekoltirane dame. Vendar ni upanja, da bi se ta papeževa prepoved obnesla, kajti na največje težkoče zadene ravno na katoliških državnih dvorih na Dunaju, v Madridu. Mona-kovem in Bruselju, kjer je globoka dekoltaža najstrožji predpis etikete. — Hvalabogu. imajo vsaj dvorne dame eno skrb več!
* Kako nastanejo operete. K ravnatelju nekega berolinskega predmestnega gledališča pride komik in pravi: »Poslušajte, gospod ravnatelj, izborno misel sem dobil za nek kuplet. Poje se lahko, kar se hoče, refren pa bodi brez vseh besed in le geste in gibljaji naj značijo, kaj naj bi se pravzaprav pelo. Napišem ga, kapelnik naj napravi k temu godbo in z njim obnovimo kako staro burko. Kaj pravite k temu!« — »Kaj naj rečem? Ali ste znoreli, človek? Kuplet! To je nebeška misel, genijalen izum, originalno! In vi ste zadovoljni samo s kup-letom! Kaj še!? To je neumnost, nesmisel! Iz tega napravimo opereto, novo izborno opereto. — Ta praksa bo menda res prava in resnična; saj nas danes tako neusmiljeno ubijajo in more z raznimi ničvrednimi, puhlimi in praznimi operetami kot Turki pred stoletji s svojim orožjem.
* Lepe razmere učiteljstva na Ogrskem.
V občini Temerine (bačkobrodski okraj) je u-mrl stari učitelj. Sobica, v kateri je izdihnil, je bila tako ozka, da niso mogli rakve z mrtvecem nesti skozi vrata. Ker pa ni sobica imela niti okna, napravili so v steni zadostno luknjo, da so mogli skozi njo poriniti rakev. Po pogrebu Pa je zaukazala občina to luknjo zopet zazidati, da bi imel novi učitelj zopet v ti luknji svoje stanovanje. — V občini Olinode so razpisali Učiteljsko mesto. Ker se ni nikdo priglasil, je Poverila občina to službo učitelja nekemu ta-mošnjemu neveščemu in neizobraženemu občanu. Mladina se je seveda svojemu »učitelju« smejala in se tako iz njega norčevala, da je bil Prisiljen, zapustiti svoje mesto in iti v »preza-služeni« pokoj. In Ogri. ki trpe take karakteri stične kulturne razmere v svoji deželi, naj bodo pomembni reprezentanti zapadne evropske kulture!? Barbari!
* Hudičeva hierarhija. V nemškem listu »Der Katholik" (1911, 12) se peča župnik dr. Zisterer z najresnejšim obrazom znanstvenega raziskov. z vprašanjem: „ Ali se sme rabiti beseda „budič“ v množini?" Uspeli globoko zamišljenih raziskovanj, ki so porabile celih 23 strani imenovanega lista, je naslednji: Govorimo lahko o »hudobnih duhovih", ne pa o „hudičih“. Kajti hudič, satan, ali luc fer je samo en suvereni vladat v kraljestvu hudobnih duhov, ki so njegovi ponižni služabniki in osebni pomagači. Kar se tiče države hudobnih duhov, smatra gospod župnik za dokazano: ,1. da je država hudobnih duhov enotna; 2. da so hudobni duhovi med sabo solidarni; 3. da hodijo po zemlji brez neposredne udeležitve njih poglavarja in kneza in lahko škodujejo ljudem in živini. “ Priznati moramo, da je katoliški »znanstvenik" dobro poučen o upravi Peklenskega kraljestva.
Mravlje v salonih. Pa ne mislite si, da se *}?ravlje kar prosto gibljejo in vesele svojega ^vljenja po salonih nekaterih boljših parskih
Ne, imajo jih spravljene v nalašč zato prijavljenih steklenih omaricah, kjer si stavijo jnravije svoj a mravljinska gnezda in so ravno fako pridne in ubogljive, kot če bi se nahajale ^ Prosti naravi. Najmodernejši način zabave gotovih francoskih prenapetih so torej mravlje. Fred mravljišči sede cele ure, opazujejo pridne mravlje in se zabavajo. Res prav po ceni! Samo ne verjamemo, da bi opazovanje pridnih in .lavnih mravelj učinkovalo kaj tudi pri lenih •n vsega izobilje sitih modnih pariških damah,
Qa bi se začele počasi zavedati svoje življenske naloge!	v
^Premajhna tehnika. Dne 16. t. m. so imeli, poslušalci zemljemerskega oddelka češke teh-ike v Pragi manifestačno zborovanje, na ka-erem so odločno zahtevali povečanje in raz-irjenje ucmli prostorov in prav krepko zabav-
* Vandalski vlomilci. V Parizu so vlomili 15 t. m. v Rothschildov grad vlomilci in pokradli veliko število dragocenih srebrnih pos< d Na begu so zagrešili vandalstvo, da so 200.000 frankov vredno podobo razrezali na deset kosov.
* Drzen roparski napad. V Novem Jorku se je zgodil 15 t. m. drzen rop, kakor ga v No vem Jorku še niso doživeli. Več cestnih roparjev je napadlo opoldne sredi mesta avtomobil, kjer sta sedela dva uslužbenca večjega podjetja s 100 000 mark gotovine Roparji so omamili uslužbenca z udarci po glavi in ju oropali denarja. Nato so se odpel ja ji v divji naglici z istim avtomobilom. Za drznimi roparji ni nobenega sledu.
* Karambol na železnici. V Ameriki, deželi brezobzirno izkoriščajočega kapitalizma, so nesreče na bojišču dela na dnevnem redu. Pri postaji Varriobridge v Pensilvaniji je skočil vlak s tira. Štiri osebe so bile mrtve, 25 težko ranjenih.
* Bombni atentat na dragotinarjevo iz ložbo. V Boulogneu ob Seni je bila vržena 15. t. m zvečer na izložbo dragotinarja bomba. Sipa se je razsula. S.ilošno zmedo sta porabila dva roparja in pokradla za 30 000 frankov vrednosti. Nato sta planila na kolesa in se spustila v beg. Enemu roparju se je ob bombni eksploziji vnela obleka in kakor živa baklja je bežal na kolesu. Kljub hudim opeklinam je ušel.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Zahvala.
Vsem onim, ki so nas ob bolezni in prebridki izgubi našega ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
LEOPOLDA SEDEJ
tolaž li z besedo ali dejanjem, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo blag. g. postajenačelniku Šušteršiču za udeležbo pri pogrebu, gg. uradnikom in uslužbencem južne in drž. železnice, gg. pevcem za ginljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem onim, ki so nam na ta ali oni način izkazali svoja sočutja, oziroma se udeležili pogreba. Vsem iskrena hvala.
V Ljubljani, 17. februarja 1912.
Žalujoči ostali.
Mali oglasi.
B«seda 5 vinarjev. NitjmaTjSi znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malili oglasili ni ntf, popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lusereiitl v znamkah. Zaključek majih oglasov ob 6. url zvečer.
Klavir se ceno proda v Zeljarski ulici 11.
«156—2
Išče se mesto hišnika za takoj ali pozneje. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«.
131—t
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 19. februarja 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912 .	za	50	kg	1183
Pšenica za mesec oktober 1912	za	50	kg	1107
Rž za mesec april 1912 ...	za	50	kg	1063
Koruza za mesec maj 1912 . .	za	50	kg	899
Oves za mesec april 1912 . .	za	50	kg	1037
Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah!
ljali na mačehovsko postopanje vlade proti kulturnim zavodom. Zborovanja se je udeležil tudi rektor, dvorni svetnik dr. Stoklasa, ki je predlagal odločno in jedrnato resolucijo, v kateri groze poslušalci zemljedelskega oddelka tehnike tudi s stavko, ako se ne ugodi njihovi želji. Seveda, kaj bo z dreadiiothi, če bo šlo preveč denarja za šole in izobrazbo!?
* Sleparska ..čarovnica". Blizu Moravske Ostrave je Marija Čelinkova pod pretvezo čarovnij sleparstva goljufala revne ženske. Čarovnica je velela, naj polože pred njo na mizo tri pet-kronske novce. Nato jim je zave?ala oči, izvršila »čarovništvo" in ukazala, naj počakajo učinek čarovništva, ki naj bi bil v tem, da se trije pet-kronski novci postoterijo. Ali novci se niso postoterili, pač pa je prebrisana čarovnica z njimi izginila, medtem ko so ženske z zavezanimi očmi zastonj čakale na čarovniški blagoslov. Policija je „čarovnico“ prijela.
+ Sežiganje mrličev. Družba za sežiganje mrličev v Pragi je imela 6. t. m. svoj občni zbor, iz katerega povzemamo par zanimivih podatkov o razširjevanju in poglobljevanju misli, da bi se ljudje ne pustili več za hrano raznim črvom in drugi golazni, ampak da bi se pepel sežganih trupel ohranjeval v lončenih posodah, pa naj si so te shranjene v zemlji na pokopališčih. Vseh krematorijev je bilo lani 141 (leta 1910 — 127). Društvena skupščina v Bazileju se je izrekla z veliko večino za pokopavanje lončenih posod s pepelom sežganih trupel v zemlji. Kako se priljublja sežiganje trupel, dokazuje slučaj, ko so pokopavali pepel nekega kanonika v grobnico \Vestminsterske-ga opata in je bil pri tem navzoč posebni kraljev odposlanec. V Budapešti je stavil mestni občinski svet v proračun postavko 200.000 K za krematorij. Resolucijo proti nameravanemu kratenju pravic mesta Liberce, ki je tudi hotelo postaviti krematorij, je podpisalo 69 čeških mest. V avstrijskem parlamentu se namerava staviti zakonsko predlogo za fakultativno (pomožno) sežiganje mrtvih trupel. Vsa avstrijska društva, ki se zavzemajo za edin človeka dostojen način uničenja ostankov človeškega trupla, začno v kratkem z veliko agitacijo: naprosilo se bo državne poslance, da bi ti podpirali njihove težnje, kakor tudi vse posamezne državljane, da bi podpisavali razne tozadevne peticije. — Kljub vsemu velikemu požrtvova-nju in navduševanju imenovanih društev vendar ne upamo, da bi se nam v — Avstriji dovolil krematorij.
* Pot meščanskega politika. V Firenci je proces o miljonskem polomu, ki je požrl ogromno premoženje grofa Bastogija. Bastogi je bil že dalj časa znan za darežljivega moža, ki je zlasti mnogo žrtvoval za umetnost. Okolo njega pa se je zgrnila cela vrsta parasilov, ki so se redili od njegove darežljivosti in od njegovega nepozna-nja gospodarskih zadev Med temi je bil tudi vladni poslanec Targioni, ki se je kot odvetnik ponudil leta 1902 grofu, da mu iredi njega razdrapane premoženjske razmere. Tedaj je imel Bastogi okolo 200.000 kron dolga, buržoazijski politik Targioni pa mu je premoženje tako temeljito spravljal v red, da preseza primanjkljaj zdaj več miljonov. Seveda je medtem go?pod poslanec, ki pred 10 leti ni imel nič, imenitno obogatel in je lastnik vile, ki jo cenijo nad mi-ljon. Proti oderuhu „iz boljših krogov" so naperili ovadbo, prav tako tudi proti drugim njegovim poslaniškim in političnim kolegom.
dk sK Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. «,d
Hti*itnr-jeva nlfca štev. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
“1 01 2 o
Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgovina cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
T7"rtxa.arioa:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
Vinotoč
Mestni trg štev. 13
(ustanovljen 1. 1856)
priporoča svoja izborna namizna vina h 1 80 in 96 vin, ter posebna vina ž 1 K 1 28.
V gostilni Durn
Sv. Petra nasip štev. 67 bo danes dne 20.februarja
plesni venček
in maškarada.
K obilni udeležbi vabi	146
/	•	V
Terezija Durn.
? T	AJe^i^ 1 ^'A"1’1
— 124 —
Za trenutek je obležal pogled božice nad klanjajočo se množico z zmagonosnim izrazom, da je z eno gesto, z enim krikom ukrotila svoj dvor, nato pa je sedla in se smehljala, ob-ljubovala in pijanila može, ki so vzdrhtevali pred njo.
In ko se je množica vzravnala pred zma-gonosno vladarico, je z grozo zapazila, kako sta jo obdajala smrtna tekmeca Berrv in Ne-vers, v prijateljskem združenju. Tako motri žanjec žitno polje, nad katerim se zbirajo hudourni oblaki, noseč točo in uničenje. Kaj se porodi iz te zveze, ali hudournik, plaz, grom in strela? ...
Tudi Ludovik Orleanski je pozorno sledil tej grozni zvezi.
Čutil je, kako mu zastaja kri po žilah in kako mu seda na vrat mrtvaški strah... morebiti predhodnik smrti!
Tako je skoneal ta dan predstavljanja, na katerem se je zgodilo čudo. da je dvor ostal cel dan v kraljevi palači, kar se ni bilo pripetilo že dolga leta sem. Odette de Champdivers je postala s tem dnem središče zgodovinske drame, ki se je odigravala na mračnem odru Hiše Saint Pol.
In Odette je hotela natanko seznaniti se s to Hišo. ki je bila kakor lfaesto, s svojimi ulicami. križišči, hišami, palačami in stolpovi. Spremljana od starega Champdiversa in kralja je zelo rada pregledovala lepo urejene, mogočne stavbe med vrtovi, kjer so stale kakor stalni otoki med modrino širnega oceana.
Kralj ji je z radostjo v srcu vse razkazoval, saj se je počutil v njeni bližini tako doma-
— 121 —
gundskirn. Kakor hitro je bila Odette vstopila s kraljem, so se zakopale njegove oči v deklico in se v hipu skalile v blazni strasti; goreči prameni so sršali iz njih... In ko je obstal kralj z Odetto de Champdivers... z Roselys!... z njegovo hčerjo! ... pred njim, je zarjul v svoji duši:
— Pri nebesih, moje more biti to dekle!...
Hkratu je Nevers kratko in rezko pozdravil v onem načinu, kakor je le on sam znal... Za njim se je klanjal Berry z uljudnostjo popolnega dvorjanika. Bila sta si to dva nasprotna značaja, prvi nasilen, predrzen, hraber, drugi miren diplomat, energičen skeptik, ki je božajoč osvajal...
— Sire, je dejal, srečen sem, da sem imel prvi v mislih, pripeljati sem to plemenito gospodično, ki naj izleči Vaše Veličanstvo ...
Kralj se je zahvalil, krenil dalje, Berry pa je mrmral med zobmi:
— Da, ozdravi te... če bo živela! In živela bo... dokler bo po volji meni!
Kralj in Odette sta obstala nato pred Ludvikom Orleanskim, kraljevim bratom. Ludvik je ljubil vino, igro in dekleta, kakor se poje v pesmi. V največje veselje mu je bilo strahovati in nagajati svojim nasprotnikom iz veličastnega gradu, ki si ga je bil zgradil v Pierre Fondsu. Bil je nad vse okusno opravljen in siguren brlog pred vsakomur, tudi pred Neversom... V splošnem je bil lahkoživec in ni zaslužil, da mu je bila dana za družico Valentina Milanska, bitje božanske milobe in pohlevnosti. Z zakritim obličjem je živel na pariški ulici, poznal je vse
Hita Stint-Pol	»
53 EiS GiS r=	 j| Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: |j					
					
/lin Jau ^eSova knjižnica: Iiape: Dane. Cena 1 K. IUI Slapšak: Turki pti Sv. Tilnu, iJustrovana m kijfga. Cena 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 150 K.	Štupar: 0 prvinah in spojlnssh, ilustrov. Cena 150 K.	Sr imet: Telovadba. Cena 4 K.	Mtšieek: Beiežke Iz wj|\ fi-sike in fcemšje. Cena 40 Uu.
HM Marolt: Zgodo-\ inske uf ne s ike. Cena 2 Si. R	Vizitke	Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K 2 60.	Kuverte s firmo	Kaj Izide zopet 9 •	Trgovske račune
■ Knjižni* a Učiteljskega konvikta: Julčka Mišja koiega zbrani spisi L, II. in III. zvezek. Cena a 150 Si. — Kape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisš. I. zvezek. Cena 1*50 li.			i j Adamih: Slava Cesarju! Spevu igra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove na- 1 | j rodne pesmi. I. in SI. zvezek, j Cena a 20 vin. 1 g
Bretl: 14ako si o-ms* hranimo zobe. Im Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Bazni napisi na lepenkah za šole.	Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravil- j nem mešani u umetnih gnojil.	Vse tiskovine za LJ knjižnice.
S! m*A Uradne tiskovine IM za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole	Stereotipija	litografija	Muzikalije	Založba knjig |K|
f/A V „Učiteljski tiskarni66 se tiskalo: Slovenski Branik, Ban, Učiteljski Tovariš, |jYj Slovenski llnstrovani Tednik, Rudar, Boinaee ognjišče, Zvonček, Popotnik, um M|| Maša [Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec« mf/ a asa sisa sgai r-——— i ssa sga susa s					
r
Senzacijonalna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1 /š,	rtnnrf>i
za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od	IlLlfJl tj
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4m-
otroke „ _ 2-
naprej,
K
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič.
Mestni trg štev. 5.
Izdelki solidni.
lij!' !i'! ;,|	'1
rtiu :,'&r 'i ■■ j."r
■,j v:~i •i*. ? f
;
Zmerne cene.
33«
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za' spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
J
_ 122 —
taverne, vedno zapleten v aventure in vedno suh; bil je dobrosrčen in duhovit ter hraber.
Odette je zazeblo okoli srca, ko je spregovoril:
— Vojvodinja Orleanska je že dva tedna v Pierre Fondsu; ako bi bila navzoča, bi sko-ro Vaše Veličanstvo ne imelo časti voditi to lepo gospodično.
— In jaz bi rad ubogal, ljubi brat, kajti vojvodinja je edina na dvoru, ki bi ji mogel zaupati to dete .. -
Odette se je skrbno varovala izdati se z besedo ali s kretnjo, da pozna, ljubi in občuduje Valentino, lepo botrico ... Predstavljanje se je nadaljevalo. Laskave besede so se križale s pokloni in z občudovanjem.
Med tem pa so obležali na Odette pogledi treh oseb in kakor da bi jih magična sila vlekla na eno mesto, se je znašla trojica v ozkem krogu, enih misli in enih želja... Ivan Nev-strašni in njegov smrtni sovražnik Berry — sta se bližala Izabeli...
Obroč smrtnega sovraštva je objel vse
tri.
Ko je Izabela videla približevati se Nevers je ugasnil divji blesk v njenih očeh in smehljaj je pokril njeno lice...
— Pozabila je! je mislil Nevers
— Imam te! je hropela Izabela v duši. O maščevanja! Čakal si dolga leta, in sedaj prihajaš in tvoja potrpežljivost bo obilno poplačana! ...
— Kraljica postane stekla od ljubosumnja, si je dejal Berry. Ivan Burgundski znori od
— 123 —
ljubezni. In potom teh dveh strasti uničim malo Champdivers...
Grozen trio divjih zveri je bil to.
Odette je odhajala. Po obeli straneh so visele na nji oči, polne lakomnega občudovanja, jeze. besnosti, zavisti...
Oblečena je bila v zlat brokat z zlatimi cvetlicami, ki so se vile okoli srebrnih spak, kakor je to običajno na japonskih blagih. Dva paža sta nosila vlečko, dolgo več kakor dva metra. Rok ni imela golih, kakor je bila takrat navada, ampak pokrite z rokavi, ki so se tesno oprijemali zapestij in segali do konca prstov; čez rokav je bila nataknila zapestnice.
Pred njo in za njo so šli oboroženci in odhajala je kakor princezinja, brez ošabnosti in brez skromnosti, smehljajoča in ljubka, tako popolna, da je v trenutku, ko je zapuščala dvorano. preletel zamolkel šepet, ki je skoro zaoril v navdušen krik:
— Slava mali kraljici!
Temu izbruhu občudovanja je odgovoril rezek posmeh, ki je ledeno spreletel vso množico, zadivljeno od kraljeve lečnice. Pogledi so se obrnili in se uprli na estrado, zvišeno za stopnjico od tal in pokrito s preprogo, kjer je stala — Izabela Bavarska.
Oprta z eno roko ob naslonjač je bila kakor nepremična soha, z golim vratom in z golimi rokami, katere so pokrivali biseri in drago kamenje. Bila je kakor strašna boginja usode. Njene oči so kresale bliske in v trenutku je za-valovala dvorana in tilniki vseh so se globoko sklanjali...
,DAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trcvisan, ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
Lavrenčič, Vojašnični trg,
Pippan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Giramaticopiiso, ulica Barriera. BonČClj, ulica S. Marko,
BankCl, ulica dol Rivo štev. 22, Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bllan, ulica Covana štev. 14, Baunacher, Čampo Marzio, Belinger, ulica Grumulo,
Schimpir, državna železnica. Geržina, Rojan,
MoŽC, ulica Miramar,
Magdo, ulica Belvedere,
Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Roj an,
Šegulin, ulica Industria,
Sckovar, Vojašnični trg, Schmelzer, južni kolodvor,
Ivan Treven, Bazovica pri Trstu.