r» Največji slovenski dnevnik IV Združenih državah _ Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 L. n » GLAS NARODA r list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States« Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 41. — STEV. 41. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 18, 1931. — SREDA, 18. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK NA ŠPANSKEM BO ZOPET UVEDENA DIKTATURA SEN. WAGNER ZA ODPRAVO PROHIRJCIJE Enajst milijonov volilcev je prepričanih, da po-menja prohibicija popolno izjalovljenje. pozno. Narod noče nobenega kompromisa, napad hoče preklic. — Enajst milijonov volilcev je prepričanih, da je prihibi-nja nesreča aa deželo. Ti volil ci Ibodo o tem 'tudi druge prepričali. Za prohibit i j o se bodo zavzemali le tisti, ki se sploh prepričati ne dajo. — V ddhi prohibicije je bilo aretiranih na statisoče državljanov, na milijone dolarjev 'je bilo vrženih po-nepotrebnem vstran, ljudje se zastrupljajo, bolnišnice in blaznice se polnijo, strašna korupcija je vse-povsad. Splošno omalovaževanje vseh postav preti ^trmoglajviti organizirano vlado. PET-DNEVNI DELOVNIK V NEMČIJI TOPOVI SO NAPERJENI PROTI MADRIDU, IN NAJSTROŽJA CENZURA JE UVELJAVLJENA Reakcijonarji so prišli zopet na površje. — V kratkem bo osnovan nov kabinet.—Državna bramba je mobilizirana. — Delavstvo bo najbrž proglasilo generalni štrajk. — Vse kaze, da bo Beren-guer zopet prevzel ministrsko predsedstvo. — Španska v senci nove diktature. MADRID, španska, 1 8. februarja. — Dosedanji finančni minister Julio Wais je v zgodnji jutranji uri objavil, da bo danes stvorjeno koalicijsko ministrstvo, v katerem bodo imeli monarhisti večino. Imena ministrov bodo danes predložena kralju. Ministri bodo popoldne zapriseženi. Posvetovanja so se vršila štiri ure, in navzoči so bili zastopniki vseh monarhističnih strank, razen stranke, ki se zavzema za reformo ustave. Tej stranki načeljuje Guerra, kateremu se včeraj ni posrečilo stvoriti kabineta. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da namerava danes španski kralj obiskati bivšega ministrskega predsednika Berenguera, ki je nevarno zbolel. Zdravniki pravijo, da gre za zastrupljenje krvi in da je bolnik zdaj že izven nevarnosti. Ako ga bo kralj res obiskal, ga bo pri tej priliki najbrž naprosil, naj zopet prevzame mesto ministrskega predsednika. MADRID, Španska, ! 7. februarja. — Danes je plavala nad Špansko senca nove diktature, kajti napori kralja, da bi se osnovalo odgovorno civilno ministrstvo, so se izjalovili. Vojaštvo je pripravljeno. Na glavno mesto so naperjeni topovi, ki bi stopili takoj v akcijo, kakor hitro bi se pojavili prvi znaki vstaje. Prebivalstvo je silno razburjeno, l^ihče namreč ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Zvečer so se sestali reakcij onarni armadni gene-•rali z bivšim ministrskim predsednikom Berengue-rom ter se posvetovali ž njim glede varnostnih odredb. Vest o tem sestanku se je z bliskovito naglico razširila po vseh kavarnah in klubih. « Splošno se domneva, da bodo republikanci odgovorili generalom oziroma kraljevim pristašem z vstajo, ki bo enkrat za vselej pomedla z monarhijo na Španskem. Sanchez Guerra si je včeraj ves dan prizadeval sestaviti nov kabinet. K sebi je pozval voditelje vseh strank, od monarhistov pa do republikancev. Sprva je kazalo, da se bo mu načrt posrečil, proti jutru je pa moral sporočiti kralju, da ne more sestaviti ministrstva. Vzrok izjalovljen j a je bil ta, da republikanci niso hoteli biti zastopani v takem kabinetu in ker ni hotel dati kralj povelja za sklicanje ustavotvorne skupščine. Notranji minister je zvečer objavil, da so ukinjene po vsej Španski vse ustavne svobodščine ter da poslenih. soglasno z zadnjimi šteje zopet uvedena najstrožja cenzura. Diktatura je 1frtBra*ni vlade, jo doseglo število ne-bila prejšnji teden le zato odpravljena, ker so bile razpisane splošne volitve. Ker se pa volitve ne bodo vršile, je bila obnovljena. Položaj je natančno isti kot je bil pred dvema tednoma. Vojaštvo je pripravljeno v vojašnicah, vse tra-tegične točke so zasedene, meščanska borba je mobilizirana. Bodoči španski diktator bo najbrž general Leopold Saro, poveljnik kraljeve garde. Njegova pomočnika bosta generala Anido in Barrera. Ko je dospela danes iz Londona španska kraljica Viktorija, jo je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Kot v protest proti monarhiji so sklenili tukajšnji socijaliati in drugi delavski voditelji proklamirati generalni štrajk. Govorniki delavskih zborovanj so SN0WDEN JE POJASNIL SVOJ GOVOR Anglija ima petdeset milijonov funtov šterlin-gov deficita. — Davke bo treba vsekakor zvišati. WASHINGTON, D. C., 17. febr. Suiter Robert F. Wagner iz,New ^^ ^^ „ februarja Yorka je danes v senatu definitiv- Državni . zakla da ^ ga v item oziru napačno tolmačili. ^ Metalurgični delavci so sprejeli predlogo, d a pospešijo nadaljni odpust delavcev. BERLIN, Nemčija 17. februarja. Več kot četrt milijona delavcev v berlinski kovinski industriji bo od sedaj naprej delalo le po pet dni na teden. Ta doguovr je bil sklenjen med delodajalci 'ter »delavci ter bo stopil danes v veljavo. Metalurgični delavci ne bodo v bodoče praznovali le nedelje, temveč tudi soboto. Trgovski uslužbenci naprav 'bodo delali vsik dan poldrugo uro manj. Jeklarne so obljubile da bodo vzdržale sedanje število delavcev in se izognile madaljnemu odpuščanju. Medtem pa se vrše nadaljna pogajanja glede skrčenja števila ur in možnosti, da se .preskrbi tnadaljnim delavcem službo v industriji. Uvedbi petdnevnega delovnega tedna (pripisujejo v (berlinski kovinski industriji veliko važnost ter zasledujejo pozorno vise uspehe. Medtem pa vedni3 narašča število neza- kako pet, milijonov. 'Evening Standard" poroča, da je govor povzročil veliko senzacijo. Snowden je namere izjavil, aa je v državni zakladnici petdeset milijonov funtov šterlingov deficita. — Ta primanjkljaj — je rekel Snowdon — bo treba na ta ali oni oni način pokriti. Vzeli bomo »tam, kjer je preveč, in dali tja, kjer je premalo. Te njegove besede so tako tolmačili, -da misli uradništvu skrči/ti plače. Snowden je izjavil, da se ne bo poslužil tega sredstva, ampak da bo pač treba kje drugod dobiti denar za pokritje primanjkljaja. BANČNEGA PREDSEDNIKA SO ARETIRALI CANTON, Ohio, 17. februarja. — Tukaj so aretirali C. A. Hannera, predsednika Bank of Canton. Ob-dolžen je poneverjenja. Banka ima nad divajset tisoč dolarjev primanjkljaja. DEBATA GLEDE PRISELJEVANJA Republikanski voditelji so namignili, da ne more priti predloga n a dnevni red. — Priseljeniški odsek je odobril predlogo Jenkinsa. PAPEŽ ZA P0VSPESENJE MORALE WASHINGTON, D. C., 17. febr. — Republikanski voditelji poslanske zbornice so danes namignili, da ne more priti priseljeniška predloga na dnevni red še v tem zasedanju, ki bo končano 3. marca. Potem ko je odsek za pravila odklonil staviti predlogo Free-ja na' dnevni red, je prišla na vrsto predloga Jenkinsa, ki omejuje priseljevanje Filipincev. Predsednik Johnson je izjavil, da, se bo še enkrat obrnil na koenitej za pravila, da bo prišla predloga Jenkinsa na glasovanje. Jenkins želi, naj se omeji priseljevanje iz kvotmih dežel na devetdeset odstotkov in da se mora omejiti priseljevanje iz dežel, ki niso podvrženo kvoti, le na deset odstotkov priseljevanja leta 1929. Državni department je že skrčil priseljevanje že za več kot devetdeset odstotkov. Kljub temu pa hočejo nasprotniki priseljevanja uveljaviti to omejitev na postaven način. Voditelji zbornice so mnenja da ne bo dovolj časa za sprejem predloge. NOVA ZEMLJA OB JUŽNEM TEČAJU OSLO, Norveška, 17. februarja. — Kapitan norveške ladje "Torlyn", ki lovi kite, v Južnem morju, je sporočil, da je odkril novo zemljo v bližini Južnega tečajiat. Nova zemlja je nekak podaljšek McRobertsonove zemlje, katero je odkril lani Sir Douglas Mawson. RICHTH0FEN JE ŽE ZOPET V OSPREDJU STO OSEB MRTVIH PRI PRI NOVOLETNEM PRAZNOVANJU KANTON, Kitaj ska. 17. februarja. V reki Pearl južno od Kantona je utonilo sto 'oseb, ko je zadel parnik ob pečine ter se potopil. Štiristo o-seb se je rešilo. Nesreča se je pripetila baš ko so potniki praznovali ki-[tajska novo leto. zahtevali takojšnjo amnestijo za vse politične zločince. PARIZ, Francija, 17. februarja. — Madridski dopisnik Havasove agenture poroča, da je izbruhnila v Cordovi vojaška vstaja ter da je bilo poslanih iz Madrida par polkov vojaštva, z naročilom, naj vstajo zatro. Opolnoči bo proklamiral kralj vojno pravo po vsej Spanci, ker bo že jutri izbruhnil generalni štrajk. LONDON, Anglija, I 7. februarja. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je kralj Alfonz odločno proti vojaški diktaturi. Najraje bi videl, da bi dobila Španska konservativno ministrstvo pod vodstvom de la Cierve ali pa Berenguera. Nemška vlada bo protestirala pri canadski vladi proti obrekovanju slavnega letalca. BERLIN, Nemčija, 17. februarja. Iz zunanjega urada poročajo, da je zveza nemških častnikov naperila energičen protest proti obrekovanju nemškega letalskega jun-^ika, barona Manfreda von Richthofen. Protest se obrača proti nekemu canad-skemu letalcu. Organizacrija aktivnih častnikov stare airmade je pozvala vlado, nafi se priitoži pri canadski vladi, da zavrne napade na viteštvo nemškega častnika. Predmet protesta je izjava canad-skega vojnega letalca, poročnika Himterja, ki je rekel v.nekem članku v ''Kreuzzeintung", da so mučili nekega nemškega jetnika v poskusu, da ddbe od njega informa-'cije. ! Organ'zacija je rekla v svojem I protestu: | — Nemška zveza častnikov energično protestira proti Nemčiji sovražni agtaca/ji, ki se obrača v sedanjem sdučaju proti baronu Richt-hofenu. katerega čislajo tako prijatelji kot sovražniki. — Idealna postava barona ven Richhofena stoji previsoko, da bi jo mogle zadeti pšice obrekovanja. Pri duhovniškem sprejemu in postnih pridigah v Rimu. — Pravi, da trpi vlada v listih, filmih, varijetejih in sploh one-čaščenju nedelje. VATIKANSKO MESTO, 17. febr. V svojem današnjem nagovoru na postne pridigarje v Rimu je očital danes papež, da izpolnjujejo sicer besedilo lateranske pogodbe, da pa obsoja "nemoralne" liste, filmska gledišča ter varijetetne predstave. S tem pospešuje vlada pro testa n lovsko propagando ter podpira omalovaževanje nedelje. Glede profaniranja nedeljskega miru je proglasil papež, da zvablja vlada mlade ljudi od cerkve na športne prostore. Pri tem ima papež v mislih na-polvojaško vzgojo, za katero se morajo mladi ljudje prijaiviti vsako nedeljo zjutraj. Pri sprejemu duhovnikov, ki so direktno podrejeni papežu kot škofu Rima, je prišlo do nenavadnega nastopa. Prosil jih je, nag se bore proti nemorali v listih, filmskih glediščih ter proti sramotenju nedelje. Papež je očital vladi, da ne vzdržuje v Rimu svete atmosfere ter dajje tako velike prostosti protestantom, .da se sami čudijo. ŠTEVILO NEZAPOSLENIH V ITALIJI NARAŠČA RIM, Italija, 17. februarja. — Neko oficijelno poročilo pravi, da znaša število nezaposlenih v Italiji 721,976 oseb. Izza meseca januarja se je povečalo to število za stotisoč eseb. GANDHIJEV SESTANEK S PODKRALJEM Konference v New Delhi so določene za današnji in jutrajšnji dan. Lord Irwin je pripravljen dati amnestijo ter par drugih koncesij. NEW DELHI, Indija, 17. februarja. Angleški podkralj, lord Irwin, je izjavil danes, da je mir Indije v rokah Mahatme Gandhija, da pa je angleška vlada pripravljena izpolniti večino zahtev Gandhiga, če bi u-kazal ustaviti civilno nepokorščino proti oblastim in bi izpremenil svoje stališče proti vladi. Lord Irwin je določil ves jutrišnji dan za razgovore s sivim in u-padlim možem, ki stoji na čelu gibanja za neodvisnost. Danes se je posvetoval podkralj več ur z Indijci, ki so se udeležili zadnje indijske konference v Londonu, ki so premagali odpor Gandhija ter ga pregovorili za bodočo konferenco s podkraljem. Lord Irwin je pa takoj odklonil prošnjo Indijcev za pridobivanje soli. To svojo odločitev je utemeljil z izjavo, da je pridobitev soli monopol vlade, katerega more preklicati le zakonodaja. Gandhi ije dospel danes zjutraj iz Alahabada semkaj in ni izgovoril niti besede. Da se prepreči demonstracije, se bo peljal Gandhi direktno s postaje v vladnem avtomdbilu v palačo podkralja. LONDON, Anglija, 17. febr. — V izjavi, katero je naslovil Gandhi na tukajšnji Herald na predvečer sestanka s podkraljem Je izjavil, da moraijo biti izpolnjene temeljne zahteve Indijcev. Poudarjal je, da mora dobiti Indija ne le svoj parlament, temveč tudi upravo svoje armade in financ. DMDENDE FORDOVE TOVARNE V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 17. februarja. Tukajšnji* Ford Motor Company je proglasila za lansko leto deset odstotno dividendo. Skupen kapital družbe znaša tri milijone šestotti-soč dolarjev. Lani je bilo skoro pol milijona dolarjev več dobička kot pa prejšnje leto. TRIJE SOCIJALISTI OBSOJENI VARŠAVA, Poljska, 17. februarja. Včeraj se je moralo -zagovarjia).i osem socialistov, če!, da so nameravali vprizoriti atentat na maršala PilsuidskegaL Pet jih. je bilo oproščenih, trije so bili pa obsojeni na leto dni ječe. FINCI IMAJO FASISTA ZA PREDSEDNIKA HELSINGFORS, Finska, 16. febr. Danes je bil izvoljen predsednikom finske republike P. L. Svinhufvud. Močnik je navdušen fašist. Predsedniški termin traja na Finskem šest let. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO I ........ $ 9.35 ........ $ 18.50 Din 2500 ............. ........ $ 45.75 j ........ $ 54.60 Din 10,000 ............. ........ $180.00 v italuo $ 5.75 $11.30 Ur 300------------------------ $16.80 Ur 500 ............................ $27.40 Lir 1000 ......................... $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, z& $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazam«-te glede načina nakazila ■ n _ Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, N. T. Telephone BArclay 7—0380 "GL1I K A K O D A" NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 18, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY fat U. 8. A. % OnMd And Publlahed by ILOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Flunk Sakaer, President L. Benedlk, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIC W, 18th Street, Boroach of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Rural Ridge,'Pa. . Spodaj podpisanega me dolžnost veže, da se tem patom prisrčno zahvalim mojim nekdanjim in sedanjim sosedom, prijateljem in znancem. V prvi vrsU mojim sedjanom, karieri so se 6.00 _______43 00 .......41.50 Za New York za celo l?to $7.00 Pittsburgh) potrudili in prišli na j gotovi, zakaj laja pes, v zasedi so pa prežali nanj razbojniki in ga Za pol leta .——.........I------------*3*60 pogreb mojega Za inozemstvo za celo leto______$7.00 Za pol leta .............:___________________43.50 nepozabnega sina Drzna zločinska tolpa prijeta. V Ivan-cu, srez Varaždin, je že več let strahovala vsa okolico nevarna in podivjam tolpa zločincev in vlomilcev, ki je izvršila tudi več umorov. Leta 1927 so našli uibitega posestnika I. Krstiča iz Cerja-Neboj-še. Mcž je šel ponoči iz hiše, da u- Subscrlptlon Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroča" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. * "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Telephone: Chelsea 3878 T. POMOČ FARMERJEM V kongresu je bila sprejeta predloga, naj .se da farmarjem, ki .so bili lani prizadeti vsled suše, dvajset milijonov dolarjev. Predsednik je predlogo takoj podpisal in .s tem je bil končan oster spor, ki jetbil nastal med njimi in kongresom. Demokrat je so za predlogo samo wsledtega glasovali, da bi spravili v tek predlagano pomožno akeijo. Z načrtom, ki ga je vsebovala predloga, se namreč iilmi slrinjali, in tekom prihodnje predsedniške kampanje |»o dosti .slišati o tem, kajti ozadje spora med kongre- rojaku gospodu Škrajnarju iz urada Glas Naroda, kateri je na obvestilo mojega brata J urica prišel v gori imenovano bolnišnico obiskat še »:akrat živega mojega' sina. Tedaj sem bil tudi jaz tam. Mr. Škrajnar mi je tako ugajal s svojo tolažbo in govorom, da sem takoj sklenil naročiti se na list Gias Naroda. List priporočam še ostalim Slovencem, ............. i-i • -i kateri niste še nanj naročeni. Na- soui m liaivistnn uradnikom dežele le tvorila sama pre-. ... , _ . . '' 1 rocite ga, ne bo vam zal. ljuba politika. Vsekakor je pa ts tem odstranjen poglaviten Franceta, kateri je preminul 7. februarja v Memorial bolnišnici, na 2 West 106. St., New York City, N. Y. Ni-sem nikoli mislil, da imam toliko iprijateljev, kolikor jih v resnici imam, kar 'tudi ne bom pozabil, dokler bom živ. Nekaterim udeležencem pogreba se je morda čudno videlo, da ni bil moj brat Jurič, kateri živi v Akron, Ohio, navzoč pri pogrebu. Lahko so si mislili, da je morebiti kakšno sovraštvo med raaima. Vzrok je bil, v naglici napačno oddan telegram, katerega ni ob pravem času dobil, Prišel pa 'je bil isti dan šele zvečer, ko je že bil pogreb izvršen. ustrelili. — Kmalu je biia ubita žena nekega posestnika v Podbeli. Zavratni morilci sojo zadeli naravnost v srce. Izvršenih je bilo tudi več vlomov, tako da v vasi Vode, kjer so storilci odnesli Madi Medenjak za 6000 Din saidja, potem v poštni urad v Novem Marofu, kjer je bilo ukradenih za več tisoč Din postnih vrednosti. Pred 14 dnevi so orožniki drzno vlomilsko- in zločinska tolpo izsledili. Kolovodje tolpe sta bila brata Lovro in Valent Andrasinjak j z Bikovca, z njima vred pa so bili aretirani DragutLn Vrbanc iz Ča- ;neko noč je Zorka natrosila v moževo skodelico s kavo neko uspavalno sredstvo. Ko je »trdno spal, sta prišla Zekovič in &drwvkovič in ga zadavila ter truplo pokopala za hišo. Ker ju je grizla vest, sta dobila nekega Trajka Lešiča iz Požarana in mu obljubila veliko vsoto, če odnese umorjenega Paniča iz vasi in ga pokoplje kje v okolici. Na šušlja-nje po vasi umoru so orožniki takoj uvedli preiskavo in odkrili zločin. Pred dnevi so bili vsi trije zločinci obsojeni pred sodiščem v Gnjila-nu na smrt, Lešič j a, ki je pomagal skriti (truplo, na 4 leta 'težke ječe. linca, Ivan, Miha in Janko Mihali-Obenem se pa tudi lepo zahvalim nrac iz Voča in več drugih. Trije zločinci S3 pobegnili. Vso tolpo so orožniki pripeljali v zapore okj-ožnega sodišča v Varaždinu. Brata Andra-šinjaka so morali ukleniti, ker sta hotela pobeiniti. vzrok za posebno zasedanje kongresa, ki bi ne imelo ni-kakih dobrih jwaledie. pot je prosta za druga dovolila, ki še čakajo odrešenja. Vse kaže, da bo program završen še pred 4. marcem. Z ozirom na vsoto dvajsetih milijonov dolarjev, ki je bila dovoljena za pomoč farmer jem, je težko reči. kdo je pravzaprav zmagal. iVvotno je'bilo v kongresu predlagano, da se da Rdečem Križu petindvajset milijonov dolarjev, da nakupi potrebno hrano, obleko in druge življenske potrebščine ter jih razdeli med stradujoče farmerje. Predsednik je bil proti temu predlogi, češ, da bi ne bilo prav, če bi vlada delila "miloščino" in da je dosegaj ameriški narod še vedno sani prispeval za odpravo takih in podobnih stisk. Zatem je se vnel boj, ki se je še bolj poostril, ko ni hotel Rdeči križ sprejeti od kongresa po nude ne vsote. Demokrat je in progresivni repiibli kanci so zatrjevali, da Rdeči Križ nima dovolj sredstev, da bi pomagal vsled sns* prizadetim farmerjem. Nato je bilo predlagano, naj se da dvajset milijonov dolarjev pol jedelskemu departmeUtu, ki bo s tem denarjem rehabilitiral farmerje. Za to ijomoč oziroma rehabilitacijo bi pa morali dati farmer j i primerno jainščino. Za kako jainščino gre v tem slučaju, ni nikomur jasno, kajti .kakšno jainščino naj da farmer, ki je brez vsakih sredstev ter je v vseh ozirih navezan na javno dobro, deltifrst. Demokrat je so slednjič glasovali za predlogo, ker so jHoilrli s svojo zahtevo, naj gre denar za nakup živil in obleke, d očim vidi administracija svojo zmago v tem, da bo vi šil poglavitno delo Rdeči križ, ki dobiva svoja sredstva iz privatnih virov. S pomožno akeijo je treba takoj začeti, kajti farmer-ji so bili na dva načina prizadeti. Suša jim je napravila ogromho škodo, poravnavo te škode je pa zavlekla politika wa&hingtonske gospode. Jaz ga berem že od let-a 1898 z vedno večjim zanimanjem. Torej še enkrat iskrena hvala vsem! Tudi moj brat Jurič. čeorav vam večini nepoznan, vas vse Žiljane, kateri ste se pograba udeležili, tem p3tcttn pozdravlja. Grge Mikulin iz Majišča. Sovjetsko zlato v Berlinu Te dni so peljali iz Moskve v Berlin nad 5 ton ruskega zlata deloma v kepah, deloma pa v zlatnikih. To je letos že druga pošiljka zlata iz sovjetske Rusije v Berlin. Da bi bil prevoz varen, je prispelo U Rige na obmejno postajo 10 policistov. Zlato ao peljali v velikem salonskem vagonu, priklopljenem vlaku, ki je prihajal lz Mosve. V Itigl je bilo ob prihodu moskovske- avlaka na kolodvoru aelo iivah toda nihče ni slutil, da se pelje f salonskem vagonu aa zastrtimi okni tako imeniten potnik. Na glavnem kolodvoru v Rigl so postavili vagon na stranski tir, -potem so pa prenesli zlato Is sovjet-▼ tiamttt vagon. Prekladanje Je trajalo nad. dve ud, kajti je bilo nad 100 zabojčkov. so bili rasen zastopnikov gi in višji funkcijonarji litovske železniške policije. Vagon z zlatom so priklopih k nočnemu berlinskemu vlaku. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa clanari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." KDOR SE NIMA SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PftATtKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City j Peter Zgaga I DOPIS Kjersibodi, U. S. A. Ker že dolgo nI ibilo ncoenega dopisa iz našega kraja, sem sklenil 'jaz napisati par vrstic. Delavske razmere so pod ničlo, kot menda tudi povsod drug/od po Ameriki. Kapitalisti nas zatirajo, da je groza. O Hfooverrjevi prosperiteti ni nikjer ni ta duha niti sluha. Na društvenem polju dobro na-,'predujemo. Naša podporna in in zabavna društva so priredila pred pustem par veselic, da smo se že vsaj nekoliko razveselili. so bile prav dobro ob- ,Volkovi. V vasi Cekini pri Splitu so se po-' VesSlice javila krdela volkov, ki ponoči na- ! iskane. padajo d:aje in delajo kmetom ve- j ^ast vsem obiskovalcem, ki se za-liko škodo. Prišli so najbrže iz Bos- ! vetiajo svoje narodne dolžnosti. To ne, od keder sta jih prignala gladMe najboljše znamenje, da naš na-in 'mraz v toplejše kraje. D0BICKAN0SNA TRGOVINA Kriminaliteta v Beogradu. Beograjska policija je te dni izdala kriminalno statistiko za preteklo leto. Iz statistike je razvidno, da kriminaliteta v Beogradu stalno pada. Leni je bilo radi hudodelstva zločina obsojenih 4338 oseb (leta 1929 pa 6646). V policijskih zaporih; je bilo lani 7729 jetnikov, predlanskim pa 9654. Tatvin je bilo 2838, -d teh jih je policija pojasnila 2838, kar je vsekakor lep uspeh. Večinoma so (bile manjše tatvine. Samomorov je bilo lani 38, po-skušenih samomorov pa 138. l Po šestnajstih letih se je vrnil iz ujetništva. Te dni se je po 16-letnem ujetništvu v Rusiji vrnil v Sarajevo Rade Obučina, ki je meseca septembra 1. 1914 prišel v rusko ujetništvo. Pozneje se je javil med dobrovoljce in se udeležil bojev v Dobrudži, kjer je bil ranjen. Revolucija v Rusiji ag je zaitekla v Ži-tomiru, kjer je nekaj flet ležal bolan v grozni bedi. Ko se mu je zdravje popravilo, je prosil, da se mu izda dovoljenje za povratek v domovino, a šele po pe-t:h letih je smel odpotovati. V S ara) je vn je našel svojega sivega očeta. ki kje bil ves srečen, ko je videl svojega sina, o katerem je mi-rlil, da je ostal mr tev na bojnih poljanah. Tri smrtne obsodbe. Dne 20. novembra lani je neka Zorka Panic iz Pcžarana v gnjilan-skem srezu nagovorila svojega ljutb-čka Trajka Zdrav kovica, naj umori njenega moža Trajka Paniča. Ljubček sam tega ni storil, pač pa je najel nekega Osmana Zekoviča, kateremu je obljubil za umor 600 Din. Vsi trije so se dogovorili in Mož, ki je pred 70 leti petuhtal, j ko ko ustreči samoljubju igralcev in j umetnikov, je položil temelj trgovi-ini, ki se je po vojni razvila skoraj I v industrijo. Ta mož se je imenoval ' Rjmeike in imel je skromen kiosk v Parizu. Zdelo se mu je vedno čudno, da so igralci in umetniki po vsaki premieri ali otvoritvi razstave na-raivno>iJ: oblegali njegov kiosk ki se kar trgali za no vine, iz katerih so izstrigli notice ali članke, tičoče se ZAKAJ 80 »ase vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ 8e število naših vlagateljev vsak dan - veča in množi? ZATO, ker je denar pri nas naložen varno; - naše bančno poslovanje 'je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddeL-7 ka, in pa — ZATO, ker se P" nSLS naloženi denar lahko ve-—-dno dvigne, brez-vsake odpovedi ali čakanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali.prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat Jetno. special interest ctpa&tment njih. Zakaj bi ne mogel jaz striči iz no vin na igsralce in umetnike nanašajočih se vest iin .prihraniti radovednežem stroškov za pol ducata novin? — si je mislil Romeike. Sam je kupoval novine na debelo, torej ceneje. LJ.il se je posla in kmalu je imel nekaj stalnih odjemalcev. Vest o njegovem poslovanju se je hitro raznesla med igralci in umetniki in podjetni prodajalec novin je kmalu zaslovel po Parizif. Pariz mu menda ni ugajal in preselil se je v London, kjer je šele ustanovil pravo trgovino. Njegovo podjetje je še zdaj prvo v tej panogi. Do vojne je služilo Romeikovo podjetje v prfi vrati radovednim in domišljavim ljudem. Igralci, umetniki in ljudje iz družbe so prihajal!, da bi izvedeli, kaj misli svet o njih. Trgovina 'je bila skr^mma, toda šla je zelo dobro. Potem je prišla vojna, ki je na stežaj odprla vrata propagandi in države so segale po tisku kot po pravem orožju. Zaveznikom se je, posrečil} dobiti sovražnikove liste, 4z katerih je bilo razvidno, kako se je propaganda širila. Trgovina s časopisnimi izrezki se je močn-a razmahnila. Igralci, pisatelji in pesniki so se morali u-maknifci v ozadje, namesto njih so beležili v posebne knjige »rovarne, vlade, industrij, podjetja itd. Povojna industrija je bila vsa zgrajena na propagandi. Če bi si ogledali arhive veletrgovine s časopisnimi izrezki, bi lahko zasledovali ra2Jvoj novih podjetij. Če bi imeli seznam predmetov, po katerih je vedno večje 'povpraševanje, bi videli, da so avijatika, avtomobilizem in radio one industrijske panoge, ki neprestano napredujejo. Pred letom 1914 ni nihče povpraševal po časopisnih izrekih, nanašajočih se na te predmete. Pozneje so morali isprejeti v seznam še no ve izraze, ki jih pred vojno še niso poznali, kakor 'boljševizem, televizija, zvočni film, racionalizacija itd. Podjetja, ki zbirajo časopisne izrezke, ima«j3 svoje stalne klijente in rod ne bo (tako hitro iamrl v naši naselbini. Na veselicah je bilo vsega v izobilju. Naše pridne ženice so naJkuhale in na pekle krofov in potic. V kotu se 'je pa točila rujna kapljica. Vsaka veselica je prinesla čez sto dolanjev čistega dobička. To je že precej, če se pomisli, da večina rojakov že več mesecev ne dela, kar je hud udasrec posebno za tiste, ki imajo defeti otrok. Prav posebno dobro je bčka obiskana veselica, ki jo je priredilo naše Samo&tojno društvo. Vsa ča>3t in hvala rojaku P., ki je tako pridna raztegal meh do ranega jutra. Njegove hčerke, dasi še mlade — najstarejša je stara, pet-najat let — so pridno de>ale v kuhinji, dočim so njegovi fantje pri bari pomagali, da je bil uspeh popoln. Ko smo se hoteli proti jutru vrniti domov, je bil zunaj (tako hud mraz, da nismo mogli nikamor, ker nam je zmrznila voda v radiatorjih. Vrnili smo se v dvorano in se ob avakih prijetne godbe vrteli do ranega jutra.' Navzlic slabim časom vlada v naši naselbini veliko zanimanje za Narodni dom. Zemljišče je že kupljeno in načrti so že izgotovljeni. Stavba bo ve-ljaia okolu trideset tiseč dolarjev in bj ena najlepših v naši naselbini. Vsa čast reja kom T., R. in N., ki so se potrudili s prodajo delnic. V par dneh so jih prodali nad sto dvajset, kar je vsekakor lep napredek. Rdjaki, pridno sezite po njih! Delnice sd po deset dolarjev. Bolnikov je bilo to zimo precej. Najhujše je bilo tistim, ki so morali zaradi slabih dalavskih .razmer društvo pustiti ter niso v slučaju boleani ali smrti dobili nobene pod- maiajo često odgovarjati na zelo čudna vprašanja. Ministrski pred- ! P<>re- Prej je pustil človek društvo iz malomarnosti, dandanes so pa POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi.kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th-St., New York," -N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. iCdor ima še stare žalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno .pismo odpošlje. • .Uprava. sednik je stalna zvezda. Eno podjetje ima časopisne izreke o vseh ministrskih predsednikih, ki so se v Angliji vrstili v zadnjih 70 letih. Uradnik v tem podjetju bi vam lahko točno povedal, kaj je dejal liberalni predsedink v tem ali onem letu, kje je padla njegova izjava in ob kraka priliki. Papež ima svoje podjetje za zbiranje časopisnih izrezkov, angleška poslaništva, mini-strsva in javni uradi pa posebne oddelke, ki morajo skrbeti samo zato, .da se izreze iz časopisov vsaka količkaj »važna .vest, nanašajoča se na njihovo poslovanje. Lloyd George, Winston ^ Churchill in Bernard Shaw so stajni klijenti neke neke velike londonske agenture. Churchillov oče, lord Randolph je imel nad pol milij ona časopisnih izrezkov. Charlie Chaplin dobiva od treh agentur nad 5000 časopisnih izrezkov vsak teden. Šele ko pogleda človek za kulise takega podjetja, se prepriča, kako velika 3e moč tiska. Vesti, ki vas praiv nič ne zanimajo da je gospodična Lilly ob , .......... „ sedela in ostala samica.... jarek. Prej lzskociti ni kazalo. K sreči je snežena pot bila izvožena in ravna. Tako je dirjal konj z nama skozi noč celih 8 kilometrov tik pred prve hiše Palanke. Ko je konj vidno opešal ter toliko onemogel, da ga je bilo mogoče dohiteti, je Franček skočil na tla in ga zgrabil za vajeti. Žival je drhtela in trepetala od strahu. Iz telesa ji je puhtela debela megla. Še v Franckovih rokah se ni mogla pomiriti. Stalno jo je stresalo. — Kaj ti je, za vraga! — vzklikne Franček, — si znorel? — Izstopil sem tudi jaz in s pomirljivim ploskanjem po vratu miril razburjenega konja. Vsa dlaka po telesu mu je bila bela od ivja. Pod prsti so se čutili stresljaji njegovih živcev. Franček je z okornimi prsti poskušal zvezati pretrgane vajeti, jaz pa sem moral neprestano tolažiti vznemirjeno, trepetajočo žival. — Ti, Franček, veš kaj, to tam je le bil volk. — E, kaj še kaj, gospod Oberleutnant, melde gehorsamst. Vrag si vedi, kaj je to bilo. Najbrž je stopil na kak trn ali žebelj. Bomo jutri že videli. Čim sva zasedla zopet voeiček, je konj zopet v galopu nadaljeval pot. Samo nekaj mirneje in pod. Z Lundborgovo smrtjo vstajajo spomini na tragično usodo Nobilo-ve tik špedicije, ki je zahtevala ne le življenje nesrečnih udeležencev, temveč tudi požrtvovalnih in junaških članov rešilnih ekspedicij, v prvi vrsti slavnega polarnega raziskovalca Amundsen a. Junij leta 1928, čigar začetek je bil v znamenju katastrofe zrakoplova "Italic", ki so iskali estanke zrakoplova ter mrtve in žive udeležence nesrečne ekspadicije, je bil mesec, v povsod (katerem je šlo Lundborgovo Ime po vsem svetu. Poleg njega je govoril ves svet o letalcu Babuškinu, majorju Guilbaudu, kapitanu Larse-nu, profesorju Samojloviču, letalcu Čuhnovakem, majorju Madda-leni in mnogih drugih, ki so tve-J gali življenje, da katastrofa v polarnih krajih ni zahtevola še več človeških žrtev. i 24. junija so priobčili listi po borišču, da reši še druge, ki so bili na ledeni gori pri onih, ki jih je hotel rešiti. Vzdrževal je v rdečem taborišču poročevalsko službo v kritičnih trenutkih, ko se je led krhal ln lomil. Minilo je več dni, pomoč se je bližala, ves kulturni svet je tekmoval v plemeniteln prizadevanju, rešiti nesrečneže in nihče ni vprašal kdo so. »■■■■»■■metnmmimimimilHlIl SAKSER STATE BXNK CZ COKTLANDT STRUCT NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo jridobnoat •vojih kKjentov,: T«*k ponded jek do 7. ure zvečer. PoalaJnJmo ta start ta ae val kres ta jem«, stanovitna domača bank«. rnr 33 6. julija je sprejel ves svet z radostjo vest, da so švedski letalci rešili Lundborga. Pogumni letalec se je dal rešiti samo zato, da bi mogel potem sam rešiti druge. Po njegovem povratku v Virgobay je lahko letalo "Moth" z Lundbor gpm zopet krožilo nad rdečim taboriščem, toda spustiti se ni mogel nikjer. Ta čas je obtičal na ledeni gori tudi letalec Čuhnovski, ki je bil reši Marianovo skupino, v kateri je bil tudi nesrečni učenjak van.' Pozneje se mu je pripetilo še Malm green. Lundborg je še vedno; Več nesreč, toda vedno je odnesel čakal ugodnejše prilike, da bi mo- zdravo kožo. Tudi na ledeni gori, mogel priskočiti nesrečnežem na kjer se mu je letalo popolnoma pomoč. Ta čas je pa dosegel svoj razbilo, je ostal nepoškodovan. Pač cilj sovjetski ledolomilec "Krasin" ^ je pa ubil zdaj, ko bi nihče ne in rešil udeležence Ncbilove t.kspe-' pričakoval tragične nesreče, saj je dicije v trenutku, ko je bila nevar- j nost največja. Rešil pa ni vseh J Mnogo mrtvih je ostalo v večnem ledu l>n snegu z zrakoplova "Ita-j lia", pa tudi onih, ki so jim pohiteli na pomoč. Med tistimi, ki so padlo letalo iz višine 50 m. NAPIS NA GROBU PLESALKE Ni bilo misliti, da ga zadrživa,] samo sva pazila, da pravočasno iz-skočiva, a ko bi konj naletel v kak vsem svetu vest, da je general No- bile rešen. Lundborg je bi i takrat usoda določila za še poročnik. Nobila je rešil s svo- smrti. Leta 1926 ga jim letalom na njegovo izrečno povelje prvega in še istega dne se je vračal zjutraj znova k rdečemu ta- tvegali življenje, da rešijo udeležence ekspedicije, je bil tudi Lundborg. In baš zato je vest o njegovi tragični smrti tem bolj pretresla svet. Letališče v Malstettu je menda kraj njegove je doletela tu prva nesreča. Iz višine 1500 m je strmoglavil njegov aeroplan na tla, toda Lundborg je ostal nepoškodo- Pred nekaj dnevi je umrla slavna ruska plesalka Ana Pavlova. — Njen soprog je določil za njen nagrobni spomenik te-le besede (v francoščini):'"O terre, ne pese pas sur elle, EUe a si peu pese sur to!" (O zemlja, ne obtežuj je preveč, tudi ona je tebe tako malo ob teže vala! ) Ta napis ni izviren, ampak je bil napisan že na grobu neke starogrške plesalke. "BREZZICNA" PRIČA Te dni so imeli v sodni palači v Parizu senzacijo, akršne še ne pozna zgodovina pravosodstva. Prvič je namreč nastopila pred sodiščem "brezžična" priča. Šlo je za povračilo škode pri avtomobilski nesreči. Sodišče 'pa ni moglo dognati, kdo je kriv. Očividcev nesreče je bilo mnogo ,toda vsa jo je opisoval po svoje. V hipu, ko se je pripravljal zastopnik .tožeče stranke, slavni pariški odvetnik Moro-Gi-afferi h govoru, je vstal s klopi prič mož, ki ga pa ni nihče poznal. "Sem Marcel Reveillot, risar, star 47 let,", je dejal neznanec. Predsednik sodišča ga je začudeno pogledal, ker so pač rekli primeri, da bi se priče same javile. "Sem brezžična priča," — je nadaljeval neznanec in f&čel pripovedovati, da je izvedel za avtomobilsko nesrečo po radiu in da je policija pozvala vse, ki vedo kaj o nesreči, naj se javijo sodišču. Kot vesten mož se je požuril na sodišče,, da izpolni svojo dozdevno dolžnost. MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo zna. nje o svetu, na ka. terem živimo, po. veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije. V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI na6e liubliene hčerke Margarete Tomsha ..... ki nas Je za vedno zapustila 18. februarja 1930. Leto dni je že minulo, kar počivaš v hladni zemlji. Duh tvoj še-vedno živi med nami in poaahiti te ae moremo. SpavaJ mirno v domači -grudi,' draga hčerka. V raju svetom duši troji daj plačilo večni Bog. Tu na zemlji si prestala. Zato v spominu blagem nam boš ostala. Upanje Imamo, da se vidimo nad zveodami. Prosi ljuba hčerka. Jezusa za nas.; 3 cvetjem bomo« grob krasili vedno v trajen ti spomin, cvetje j s wiwarnt ^kropili tis lih srčnih bolečin. Žalujoči starši: JAKOB In MARY TQMBHA Bvatije: ANDREW. FRANK, JAKE, /LOUIS Sestre: MAE, FRANCES, JULIANA Valley, Washington. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepis. no vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u. čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 incev Ta lepo Mela" globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske, toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je .tiskan v živih barvah, js na lepem stojala in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus ja[ posebne novi, ki se ne da raxblti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo npocablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne"! kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaja je kovinsko ka-.salo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli dela sveta. To je edini globus te velikosti a tako pripravo. ,. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Modemi namizni globus je vreden vsakega domain vsake pisarne. Vaši pri j a-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Prednosti globusa Cena s poštnino vred ONI, E^I IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NAHODA nahoda naboče, oa dobe za $1* 75 n 216 West 18th Street ~New York, If. Y.' "O L A 8 NARODA- "* NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 18, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. JL A- epm SKRIVNOST NEZNANKE ■■■ ROMAN IZ ŽIVLJENJA, fea^ 2a Glas Naroda priredil G. P. 3 »Nadaljevanje.) — Zame Je tolaži j Lv a misel, da bi -grad tudi v badoče pripadal grofo-vom Taxemburg. V neke vrst* omotici je Dagmar poslušala. Nato pa se je vzravnala iz svoje okorelosti. — In njegov sin? — je vprašala bripaivo. Klaus Ruthart se je ozrl ma svoja, lepo negovani roki ter se zopet nasmejal na svoj hladen način. — Njegov sin je zadovoljen s tem. Jutri ali pojutrišnjem bo dospel semkaj ter nas /obiskal. Jaz sam (te bom seznanil ž njim ter pričakujem od tebe, da se boš uklonila mojim željam, kajti jaz sem, kot že rečeno,1 dobro izbiral zate. Dobro je, če se že sedaj seznaniš z mislijo, da boš i par dnevih nevesta grofa Gunter Taxembuiga. Dagmar je stisnila roki močno skupaj. Dvignila se je le napol ter hotela protestirata, a oči njenega očeta so počivale na njej tako nepremično, da je bila naravnost hipnotizirana. Vsled 'tega je zopet sedla ter moglai zpregovorfiti le par besed. — PuiJ.i mi vsaj nekoliko časa. Jatz ne morem sedaj priti še do nobenega sklepa. On pa je dvignil roko. — Prepusti meni, da sklepam zate. Ti boš vendar tako pametna ter i poznala, da je tvoj oče dobro izbral sate. Bedastim sentimentalnostim se ne bo udajala moja hčerka! V splošnuem pa si boš ogledala grofa Taxemburga šele potem in se boš lažje prilagodila mojim željam. Sedaj se lahko umakneš ter se prilagodiš mislim na1 poroko. Starost za 2-.:ikon si že dosegla in vsled tega je stvar ipovsem lahka, posebno ker nimai/nctoene srčne zadeve. Sedaj pa me moraš pustiti samega, kajti pred obedcm moram rešiti še par stvari! S temi besedami se je dvignil Klaus Ruthart ter ponudil svoji hčerki roko. Ona je poleži>a svojo roko v njegovo nezmožna, da bi kaj odgovorila. Kot uje a ptička je počivala njena roka za trenutek v njegovi, katero pa je odločno stisnil, svest si svoge zmage. Povsem tiho je odšla Dagmar v svojo sobo. Ko je bila sama ter so so vrata zaprta za njo, je stala še nekaj časa, kot pod sugestivnim vplivom. Kanečno je globoko vzdihnila ter isi pogladila čelo s svojo lepo oblikovano roko. Ozrla se je naokrog, kot da se je sedaj šele predramila. Naenkralt pa se je vzravnala, kot pripravljena na boj. — Ne! Odločno Je 2.u kričala to skozi tišino sobe in ustrašila se je zelo sama odločnost svojega glasu. Pritisnila je roko na srce. — Ne, — tukaj preneha moč mojega očeta, — tu se mora nehali! Nikdo nima moči razpolagaiti z menoj, posebno ne za vse življenje! Ne bom si postila vzeti iz lastnih rok samodoloabe! Tako je rekla sami sebi, in okorelost je vedno bolj in bolj izginjala. Njene oči so zopet zrle jasno in odločno. Vedela je, da bo prišlo do boja radi tega z njenim očetom, a ta boj je hotela izvojevati! Poslala je zopet mirna ter pričela hoditi po sobi gorindol. Na tej pcU je stopila tudi v delavno sobo. To ni bila pisalna miza razvajene dame iz višjih slojev. Na njej niso stali neštevilni predmeti za igračkanje. Biti je težka miza ii^ na njej je stala fotografija — njene mrtve matere! Dagmar je vzela sliko ter se ozrla vanjo z žalostnimi očmi. — Tudi orra se je zdrobila na mrzlem,* nepremičnem bistvu mojega očeta! Ubcga mati, — nikdar nisi našla v svojem zaikonu sreče! Ali sploh obstaja za nas, ženske, kaka sreča? Jaz pa nisem tako slabotno bitje kot si bila ti! Borila se bom! pa nisem le hčerka svoje maitere, 'temveč tudi svojega očeta! Toliko železne volje sem podedovala po njem, da se ne bom v tem vprašanju suženjski podvrgla! Tako je mislila, pripravljena na boj. Pogladila je zopet ^lii™ ter jo postavila zopet na svoje mesto. Nato se je spuwula pri pisalni mizi na stol ter odprla zaklenjen predal te mize. Iz predala je vzela kaseto, zavito v zeleno usnje. Tu je bila zaklenjena. Ključ je nosila Dagmar na fini zlati verižici krog vrata, skrito pod Obleko. — Srčne afere nimaš, hvala Bogu! Te besede njenega očeta so dolgo zvenele v njej. Krog ust ji je zaigral, čuden zagoneten usmev. Pogladila je kaseto ter globoko# vzdihnila. Zd opljena v misli je jOtegnila ključ na dan ter odprla kaseto. Pisma so ležala notri. Vzela jih je ven ter pretehtala paket s svojo roko, dočim se je krog njenih ustnic pojavilo pritajeno ihtenje. Ta pisma so tvorila idealno vsebino njenega življenja. Hranila je to, kot svetinjo. Kar je spalo v njenem srcu idealnih občutkov, pe bilo v teh pismih. To je bila čudna poveš; Dočfen so njeni prsti deloma razkadaili ta pisma, so odhitele njene misU nazaj v čase, ko so bila napwl]na Razven teh pisem pa je ležal v kaseti še šop listkov. V tihih urah je čitala ta pisma ter ogovore nanje in vedno je izno-va doživeta, čudne čase, v katerih je izgubila svoje snee. Gunter Frleeen! ' Tako so bila podpisana ta pisma. Gunter Friesen! Obstala je. Tako čudno! Tudi mladi grof Taxemburg, ki naj bi postal na željo očeta njen moi, je nosil istotako ime Gunter j a. To je bilo v resnici čudno natkljutye! , * Zrla je zamišljeno v daljavo ter si podprla glavo z rokama. Njene inish so letele nazaj v preteklost. * • ♦ 1 DRUGO POGLAVJE. Dagmar Ruthart je bila v penztjaraatu velika prijateljica nege mlade dame. Ta*je bila Kaftxica Bemdort in njeni staiift so imeli na Turinikem precej veliko posestvo. Dvaflcrat se je Dagmair odpeljaOa s svojio prijateljico v Berndorf, da S&edi powabfclu Kaitrieinega očeta. To so bili čudovito krasni dnevi za Dagmar, kajti v Berndorfu je spacnala prvttatat pravo, družinsko ^vljertje. Katrteaf je bila edini otrok svojih storitev in radttega so jo seveda strašno razvajali. Dagmar pa Je čutila šele takrat razločno, kaj vsemu se Je motala odred, seveda nevede. KEMIJA tN KRIMINALISTIKA J (Dalje prihodnjič.) Bolj proti zločinom in zločincem v vsaM obliki sili kriminalista, da se v vedho veoji meri poslužuje pomoči kemije. Kemične preiskovalne metode omogočajo zelo pogosto na podlagi preiskave predmetov, ki jih je zločine pustil na licu mesta, točne in neovrgljive sklepe, kdo da je zločinec. Na tem mestu sicer ne moremo darta popolnega pregleda preiskovalnih metod, ki se jih poslužuje kemija, pač pa hočemo naivedti o tem le nekaij posameznosti. Za kriminalista (za človeka, ki zasleduje zločine jih skuša pojasniti) je jako važen predmet prah, ki se nahaija v Obleki. Če preizkujemo prav v obleki pod drobnogledom in pa kemično, vidimo, da se nahaja v Obleki ljudi, ki pripadajo gotovim poklicem, vedno posebne vrste prah. Pcsebno važni so za preiskave žepi, potem šivi na žepih, kjer ima ta ali oni navadno shranjeno svojo listnico, potem pa praznine in votline pri žepnih nožih. Neki deknrec je bil zaposlen v fabriki za izdelovanje brezalkoholnih ' pijač. V takih fabrikah rabijo razna barvila ki jih drugod ne rabijo. Nekemu delavcu pa so dokazali, da ima na peti svojega čevlja ravno tako barvilo in so mu s tem dokazali, da je on v fabriki nekaj pokradel. Tudi umazanija na rokah je včasih važna. Nekemu tatu so dokazali, do. je kradel telefonsko žico, na ta način, da so ugotovili na njegovih rokah vitrijol, s katerim so bili namazani telefonski drogovi, po katerih je nesrečnež plezal, ko je kradel žico. Razne strupe najde kemik v že zdavnaj strohnelih truplih. Posrečilo se ije icelo ugotoviti strup v lesu rakve in v zemlji, ki je obdajala rakev, ker je trohnoba s strupi vred zalezla že v les in v obdaj ajočo ga zemljo. 99 Tudi umazanija za nohti ni brez pomena. Za nohti se najde navadno prah t;$tega materijala, s katerim je imel zločinec navadno opraviti, na pr. prah od lesa, od moke ali pa od kovin. S posebno pripravo začiščenje nohtov naberemo u-mazanijo izpod nohtov za preiskavo. Preiskujejo pa tisto umazanijo mikreskopično in kemično. Modeme preiskovalne metode nam omogočajo tudi strogo razlikovanje med človeško in živalsko krvjo. Če pa je kri še dovolj sveža, ugotovimo lahko rtudi to, kateri krvni skupini pripada ta ali ona kri. Če naij-dema na pr. na obleki sledeve krvi, ki pripada krvni skuini "B", zločin-čeva kri pripada krvni skupini "A", potem zločincu nič ne pomagajo izgovori, da mu je tekla kri oz nosa ali kaij podobnega. Iijudem, ki radi odpirajo1 in prebirajo tuja pisma — to so zlasti ženske, katerih radovednost presega v tem oziru navadno vse meje — pa dokažemo njihovo nepravilno ravnanje najlažje s tem, da potrosimo zelo previdno z raznimi barvili. Tai 'barvila so navidezno suh, bel prah. Kakor hitro pa kdo tako pismo vzame v roke, se ga tisti "prah" prime na rokah, kjer se "prah" pod vplivom potu krepko pobarva. Te barve se z umivanjem ne da odpraviti, ker postaja vedno krepkejša1 in tako se z lahkoto u-gotovi, kdo odpira pisma brez dovoljenja. KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU Mino vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE romani: Ana Karenina (ioiotoj) zanimivi roman 2 zvezka)..$5.50 Amerik«, pcvaod dt^ra, lw najbolje ........................................JtB Agitator (Kersnik) brc*. ............JM Andrej Hofer......................................M Beneška vedeievmlka ......................35 Belgrsjski biser ................ .35 Beli nuccMD »......••••••■••••• .49 Bele no«, mali junak .......... .66 Balkansko.Tnr&ka vojska ...... .80 Balkanska vojska, s slikami .... 35 Boj in zmaga, poti.............. .20 Blagajna Velikega vojvode...... .60 Belfegor .............................................80 Boy, roman .................... .65 Barska vojska.................. .40 Beatin dnevnik .................60 Boiični darovi...................35 Božja pot na Bleda ............ .20 Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Cankar: Grečnlk Lenard. bro*... .70 Mimo ilvijenja ...... .80 Mrtvo mesto .........75 Romantične duSe......C0 Cvetke .................................................25 Cesar Joief IL ...................JM Cvetina Boroxrajska ........................30 čarovnica ..........................................35 Čebelica................................................js Črtice iz iivljenja aa kmetih .... -3a Drobiž, in razne povesti spisal Milanski .............................60 Darovana, zgodovinska povest .. .60 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka ...................................il Do Ohrida In Bitolja...........70 Doli z orožjem ................................M Don Ki Sot is La Manhe.....................40 Dve sliki. — Njiva. Staikfc — (MeSko) ......................60 Devica Orleanska ...................JM Duhovni boj ......................................M Dedek je pravil; Martair* bi ikra- teljikl ...................... .4« Elizabeta ...................... J5 Fabijola aU cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .35 Filozofska zgodba .............. .60 Fra Diav^lo.................... .50 Gozdovnik <2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godtevskl katekizem............ .25 Gostilne v stari LJnblianl...... .60 G rta Mytologija .............. 1,— Gusarji ........................ .75 Gusar v oblakih ............................ j80 Hadži Marat (Tolstoj) ........ .60 Hči papeža, vez. ............................1._ broš............................. .75 Hektorjev meč.................. .50 Hedvika .......................................... .40 Hudi časi. Blage dufie. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (II. sv J ........ M Humoreske. Groteske m Satire, vezano ................... broSirano ................ Kretanje Parnikov — Shipping News — M .60 Izlet g. Brončka................ 1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... .60 Iz tajnosti pri rode.............. .50 Iz modernega sveta, trdo ves. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka .......................................1.50 Igračke broširano ............ jo Igralec ........................... •••••■•••••aaa##«a9t4vff# JM Janko ln Metka (za otroke) .... .30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.. M Jutri (Strug) trd. v............. .75 bro«. ....................... j§ Jurčičevi spisi: Popolna isdaja vseh 16 svezkov. lepo vesanih.................. 19. reoruarja: Berlin, boubgnc Sur Mer, Bremen Saturnia, Trat 20. februarja: Paris. Havre Olympic, Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 25. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg. Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg, 27. februarja: iS t. Louis, Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitania, Cherbourg lie de France, Havre 7. marca: Alauretania, Cherbourg Minnekahda, Boulogne sur Mer 10. marca: Vulcania, Trst 11. marca: Rochambeau, Havre 12. marca: New York, Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg. Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre ' Bremen, Cherbourg, Bremen 1 14. marca: Conte Grande, Napol i, Genova Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. marca: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 19. m area: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: Aquitania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli. Genova 24. marca: « Lafayette, Havre Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 25. marca: President Harding, Cherbourg, Hamburg 26. marca: Dresden, Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic. Cherbourg Saturnia, Trst He de Prance, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih: PARIS 20. febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) Ue de France 28. febr.; 27. marca (1 P. M.) (4.30 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijafa ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. NAS PRVI SKUPNI VELIKONOČNI IZLET PRIREDIMO PO FRANCOSKI PUSOGI S PARNIKOM "PARIS" DNE 14. MARCA (12.05 A. M.) PRIHODNJI IZLET S PARNIKOM "ILE DE FRANCE" priredimo dne 25. APRILA (1.00 P. M) in — Nas NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET bo pa na — 15. MAJA (4.30 P. M.) s parnikom "ILE DE FRANCE" na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. Pestotnik skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. Iz Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo 26 ur. Po COSULICH Progi PRIREDIMO NAS PRVI ali VELIKONOČNI IZLET DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo "VULCANIA" Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. julija. Kdor želi potovati v prijetni, in veseli dražbi, naj se pridruži enemu naših izletov in nc bo mn žaL Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu že nad 40 let in vsled tolikoletne izkušnje »moremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike,1 ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZE JEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TRVDKO — Cakser State Bank BfcJ 82 CORTLANDT ST, NEW YORK, N. Y. 29. marca: Baltic, Liverpool 30. marca: Euro pa, Cherboure. Bremen 31. marca: Berengarla, unerbouig , New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam v 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: * Ueneral von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen Olpmplc. Cherbourg Westernland, Cherbourg, Aatwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De fin««, Havre 8. aprila: ' Mauritania, Cherbourg Ot-nrge Washington, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Ch£rbourg> Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: ta ris, 1 Bi vre Homeric. Cherbourg Uoma, Xapoli, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerj'en 14. aprila: Vulcanla, Trst HZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Le.viathan. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Euro'm, Cherbourg, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: . .^r* Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: • Berensaria, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Presden, Cherbourg, Bremen La Bourdonnais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Xapoli, Genova 25. aprila: He de Prance Havre UZLET) Minnetonka, Cherbourg 29. aprila: Mauritania. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic. Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naie dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brso-parnike. Tudi nedriavljani umore jo p«, tovati v stari ■kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) lm Washington*. ki je veljaven za eno leto Urez permita Je sedaj nemogoč« priti nazaj tod! v teko 6. mesecev ln isti se ne poiiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno čvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Proinja za permit se mora vložiti najmanj« edep mesec pred nameravanim odpoto-▼anjena in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v proft-njl označijo naj se Jim poftlje na Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, U Je stopila v veljavo s prvim julijem, znafta Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl viae Ji se izdajajo samo onim - prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti so: BtarlU ameriških državljanov, moije a-meriških državljank, ki so se pe L junija 1928. lete poročili; iene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prvo polovice kvote. Do drago polovico pa so opravičeni ione in neporočeni otroci izpod SL leta onih nedr-iavljanov, ki so bili postavno pripuščati v ta deielo za stalno bivanje • pojasnila se obračajte na In ) BAKSER STATE BANK BI CORTLANDT NEW IOU