TELEFON: CHELSEA »71 Entered as Secwd Clan Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, TELEFON: CHELSEA SSTt NO. »33. — STEV .12.'. NEW YORK. MONDAY, MAY 26, 1930. — PONDELJEK, 26. MAJ.> 1930 VOLUME ZXXYin. — LETNIK XXXV11L d SE DRLI ITALIJANI PO MNENJU MUSSOLINIJA ■ JF. ITALIJANOM USOJENO DA POSTANEJO MOGOČNEJŠI 0D0BRENJE MORNARIŠKE POGODBE Močno zastražen je govoril italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini v Milanu pred 125,000 poslusalci. — Zanikal je govorice, da je Italija izkrcala v Albaniji vojaštvo, da zaščiti albanskega kralja Zoga. MILAN, Italija, 24. maja. — Danes si je italijan-ki ministrski predsednik BeiJto Mussolini v družbi 2 aš; stičnih dostojanstvenikov ogledal parado d veli armadnih divizij in vojnih veteranov. Vojaki so morali parad«rati pred njim v velikem dežju in viharju. Nato se je na trgu pred katedralo zbralo kakih 25,000 o*r-b, kajti najavljen je bil zaključni Mus- solini ovor. Mornariška pogodba, ki so jo sklenile Združ. države z Anglijo in Japcn-sko bo predložena meseca junija v odobrenje. WASHINGTON. D. C . 24 maja. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo mornariška pogodba, ki jo je sklenil vladni za -st> .pnik Stimson z Anglijo in Ja-ponsKo predložena meseca junij a kongresu v odobrenje. TatojJnato e b do kongresniki podali na po- m S3- citnice. Nasprotniki pogodbe pravijo, da Hoover takoreko:- izsiliti sprejem ui to čimprej, imel dovolj časa r Republikanski senator Johnscn iz Calif orni je je izjavil 1 — Čimbolj bi se debata zavlekla, temveč časa bi imeli ameriški državljani za razmislek. Ko bodo pa enkrat pogodbo natančno preštudirali ter spoznali, kakšnj nevarnost vsebuje za Amcrikance. jo bodo gladko iavraili. JOHN L. LEWIS j ANGL. LETALKA PRED SODIŠČEM DOSPELA V S sporom, kije nastal AVSTRALIJO med obema frakcijama illinoiških premogar je v, se bo bavilo sodišče. SPRINGFIELD. 111.. 24. maja. — Illinoiški premogarji sg razcepljeni v dve organizaciji, ki si v vseh o- zirih odločno nasprotujejo. John L. Lewis, predsednik stare unije se bo moral zagovarjati zaradi obtožbe. da se je pregrešil proti ustavnemu I j iH i I tukajšnjem letalnem polju ter s je prepovedovalo de- 1 t«* m završila polet iz Anglije v Letalka Amy Johnson je dospela v Port Darwin v devetnajstih dneh. — -Kralj in ministr. predsednik sta ji čestitala. POPT DARWIN. Severna Avstra-lia. 24. maja. — Angleška letalka Amy Johnson, je danes pristala na povelju, ki mu lovanje v držav; Illinois Lewis pravi, da še ustavno pove- Av- AvsTalijo. Nevarno potovanje je trajalo devetnajst dni. Posluževala lje brez veijave, ker je bil ekraj št. se je malega -\f:th-aeropiana. da bi narod ne '.a razmislek. USPEŠNOST KITAJSKIH BANDIT0V - araPE-'l roc z naso QZadnje tedne je namreč potoval po provincah in govoril v vsakem večjem kraju. Pred vhodom v katedralo je bila velika tribuna, obdana z rdečim suknom-rJa nji se je pojavi 1 M solini, in ljudstvo mu je začelo navdušeno ploskati. Med poslusalci so mrgoleli oboroženi stražniki > n j -1 detektivi. Ob tej priliki je govoril Mussolini o sosedih Italije ter rekel:— — Mi sme prav dobro poučeni o duhu, ki navdaja naše ooaede. gf\> teh besedah so začeli poslušalci divjati in kričati na vje grlo: — Proč s Francijo! P sovražnico! Mussolini j«h je le S težavo pomiril. HANKOV. 24. maja. — Banditske . ... -11 • i • v tolpe so se danes pojavile na obeh Nato je Mussolini zanikal gov orice, ki se Sirijo po bregovih Jang*se-reke. pri zunanjih inozemstvu, namreč, da je bilo v Milanu proglase-j robovih mest Hankov, vučang in no obsedno stanje ter da je Italija izkrcala dosti Hunjang PovCTOČile so velik strah' ■svojih vojakov v Albaniji,^/ namenu, da zaščiti albanskega kralja Zoga. Warn * I Glede obletnice vstopa Italije v svetovno vojno je rekel Mussolini: Celo naši sovražniki ne morejo ovreči dejstva, da je igrala Italija odločilno vlofeo v svetovni vojni. Italijanski narod je kroji-telj svoje lastne usode. Italijanski narod je pripravljen z orožjem v roki braniti vse, kar mu je naklonila usoda. 9 12 pri zadnjem zborovanju U. M. W razpuscen. Na.-.protna franka pa zatrjuje, da zastopa nova unija okraj st. 12. Značilno je tudi. da je na neki konferenci v Belleville dvanajst tisoč premogarjev zahtevalo potom svojih delegatov, naj odstopita tako Lewis kot tudi predsednik novo stvorjene unije, Howat. ter napravita v povsem novi organizaciji prostor novim uradnikom. Na letališču jo je čakala ogromna ljudska množica, ko je utrujena in nekoLko oglušera vsled Topotanja motorjev stopila iz aeropla-na. Odvedli so jo vladno palačo, kjer bo gostja severo-avstraLske vlade. Angleški kralj in ministrski predsednik MacDonald sta ji brzojavno čestitala. MU-- Johnson je hči nekega angleškega ladijskega kapitana. STRAŠNI PRIZORI M0SLEMI NA GOREČIM PARNIKU 50 mohamedancev, zajetih od ognja, je rajše izvršilo samomor, kot da bi živi zgoreli na parni-ku. Tolpe nerednih vojakov se zbirajo okolu mest. Vojaki so bili poslani proti severu. enski kongres zahteva priznanje sovjetov WASHINGTON. D C . 24 maja. Ameriška sekcija Ženske mednarodne lige za mir in prostost jc sklenila v resoluciji, da bo zahtevala priznanje ruske sovjetske vlade. Sprejem resolucije je sledil obširni razpravi glede nevarnosti za svetovni mir. V resoluciji glede Indije izraža Liga tako svoje simpatije z angleško vlado kot z indijskim narvdom ter svetuje obema. naj se poslužita strpnosti ter mesedbojne simpatije. ZVERINSKI MORILEC JE BAJE ARETIRAN PARIZ. Francija. 24 maja. V poročilu iz Jeddah. Arabija, na Petit Parisien se gla. i. da si je petdeset romarjev na krovu gorečega parnika Asia v Jeddah pristanišču rajše porezalo vratove, k^t da b: se izpostavili smrti vsled ognja. Poročilo navaja izpoved očividca, ki je rekel, da je zahtevala kata-strola kr.g 2000 človeških življenj Kri samomorilcev je tekla kot na kakem žgalnem altarju. Trupla so kmalu zamašila hodnike ter odrezala pot onim, k. so še vedno molili v obednici. Kapitan Marchiado in Uui.. sk; zdravnik sta ostala na krovu >e ce-1 j uro potem, ko sta dala pove!/,*, naj se skušajo rešiti. Nato pa sta oba planila v morje. Malo poprei sta slišala rc -i nekoga: — Potegnili so svoja bodal-ca. — In nato: — Molijo v obednici ter nočejo skočiti v vodo. SE DRU2IJ0 Z INDIJCI Mohamedanski voditelji so baje za to, da se mo-hamedanci pridružijo gibanju. — V paradi so razkozovaii ranjene vstaše. - Pri zeleni mizi v Versaillesu smo le deloma zmagali. Toda mi se ne brigamo za diplomatske protokole. Poraz v \ ersaille^u.ni ranil naših rok in ni okrnil našega srca. Tako svesii smo si naše usode, da vas vabim, da se /berete dne 22. oktobra i 932 zopet na tem mestu, da bomo praznovali začetek drugega desetletja fašistične revolucije. Fašistične revolucije, ki je bila namenjena v to, d at poveliča italijanski narod. Ali boste prišli? — jih je vprašal. — Da, so zagrmeli Italijani. V potrdilo tega dvignimo svoje puške in za scavei — je pozval Mussolini. Vojaki so dvignili puške, civilno prebivalstvo je pa začelo mahati z zastavami. V spomin 625,000 vojakom, ki jih je izgubila Italija v svetovni vojni je rekel Mussolini: — Vstopa Italije v vojno ne praznujemo zato, da bi podžigali staro sovraštvo, ka jti s svojimi bi v simi sovražniki smo oe pobotali z nekaterimi smo pa celo sklenili prijateljstvo. Nato je odločno zanikal, da se nahaja Italija v slabem gospodarskem položaju. — Prav nič nismo na slabšem kot so drugi narodi. — S temi besedami je potolažil Italijane. da bodo ta mesta zavzeta in ople-mena. Prebivalstvo Hankova znaša 850 tis.č Vučanga 500,000 in Hanjanga 100.000 duš. Mesto Tasitien. dvajset milj za-padr.o od Hankova, so obkolili ban-diti, in polk vojakov je bil poslan od tukaj, da zavaruje ozemlje. Komunisti in drugi nepostavni elementi so se poslužili odsotnosti vojaštva, ki je bilo koncentrirano v provinci Honan. Orgija plenjenja, ubijanja in odvajanja je izbruhnila v dolini, in nepostavne tolpe operirajo v vseh provincah iužno od Jangtse-rekc. Plenjenja banditov so napotile inozemske konzularne oblasti, da so obnovile svarila na svoje r:jake. naj odidejo iz notranjosti dežele. Porodila iz različnih virov izjavljajo, da se nahajajo številni misi-jeni v rokah komunistov, dočim sc bili vsi telesno zmožni moški prisiljeni stopiti v "rdeče" tolpt. Stariši. ženske in otroci trpe vsled nezadostne hrane. Polja ostanejo neposajena in prav gotovo bo tam izbruhnila lakota v prihodnjih par mesecih. Ladijski promet iz Hankova tipi vsled napadov banditov, in pr.za-dete so pri tem kitajske kot inozemske ladje. Nacijonalisti so včeraj zvečer naznanili, da so dosegli nadaljne u-spehe v svoji kampanji proti severnim vstašem železnici. Glavni stan naujonalistične armade trdi. da so niene sile oddaljene petnajst milj od Kafenga. Poročila. ki prihajajo s severne strani, pa trdijo, da niso ta pcročila resnična in da se vrši krog Lang-fenga intenzivna bitka. Severna koalicija trdi nadalje, da hoče 30.000 nacionalističnih vojakov prestopiti na stran severnih sil. izvozna prepoved pijač v združene države OTTAWA. Canada. 24. maja. — Poslanska zbornica je danes odobrila vladno predlogo, ki prepoveduje izvažanje opojnih pijač v Združene države. Ta predloga bo v sredo ali četrtek predložena generalnemu governerju v odobrenje. Po canad-ski postavi postane predloga takoj polnomočna. kakorhitro jo je go-verner odobril. 1 SOVJETSKA YLADA IZGUBILA TOŽBO ! GENOVA, Italija 24. maja. Policija je aretirala mo- kajšnje prizivno sodišče ie 1 žaka, ki je priznal, da jej zavrglo tožbo sovjetske Made pro - Tu- dane.i umoril deset žensk in o-trok, toda dvomi, da je to pravi "duesseldorf-ski' morilec. AVSTRIJSKO - JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGAJANJA. V pogajanjih za trgovinsko pogodbo z Madžarsko so še nekatere težave. ^;sebno glede carine na moko, dočim se situacija glede o-stalih postavk presoja mnogo ugodnejše. Glede trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo še ni odločitve. Jugoslovanske koncesije za nasprotne koncesije Avstrije glede p-daljšanja pogodbe, ki bi sicer potekla koncem leta 1931. so sedaj vezane c jugoslovansko uvozno carino na železo in kovinske preamete. DUESSELDORF, Nemčija. 25. maja. — Kriminalne oblasti so danes objavile, da je bil aretiran 47. letni Peter Kuerten, k! je priznal, da je umoril deset žensk in otrok ter da je deset žensk posilil. Nadalje je priznal, da je on ta-kozvani "duesseldorfski morilec", katerega so oblasti že toliko časa brezuspešno iskale. Njegova pisava sc baje pjpolno-ma strinja s pisavo v pismih, katera je pošiljal policiji in se norčeval iz nje. Precej natančno je tudi opisal prostore, kjer je svoje žrtvt pokopal. Kuerten je bil že štirinajstkrat kaznovan zaradi tatvin in vlomov Policija navzlic temu dvomi, da bi bil Kuerten dolgo iskani "duesseldorfski morilec ti National City banki iz New Yor-«ta za milijon dolarjev, katere je naložila sovjetska vlada na ime Ci-braio pri Newyor/ki banki. Sodišče je odločilo tudi. da nima sodišče pravice, da bi odločalo v slučaju inozemske banke, če .se transkacija završi v inozemstvu. DVA MILIJONA NEZAPOSLE NIH DOBIVA PODPORO BERLIN, Nemčija. 24 maja. Število podpor za nezaposlene v Nemčiji so znašale dne 15. maja 1.950.000. ali nekako 825 000 vrč kot v prejšnjem letu. Razventegi pa je, soglasno s poročili vlade, na-daljnih 800,000 oseb, ki so le deloma ali pa sploh nezaposlene. LONDON, Anglija. 24 maja. Trkom divjega upora v Dacca, kakih 150 milj severno od Kalkute, sta bili ubiti dve osebi in dc-sti drugih je bilo ranjenih, kot javljajo brzojavke od tam. Dosti hij In.i. -cev je bilo sežganih. BOMBAY. Indija. 24 maja Tukaj se je vršila danes velika demonstracija na čast ranjenih, ki so bili poškodovani tekom b->jcv pn Darassanu. Ranjene so vozili v ambulancah in avtomobilih v posebnem delu procesije, in ljudje so jim burno ploskali ter Jim čestitali k njih pogumu. 5 Tu.L:aj se je vršilo tajno zb »ruvanje. na katerem ie bilo sklenjeno. da bodo jutri zopet ponovili napade na soline pri Vadali, kjer jc bilo aretiranih že 600 Indijcev. KARAČI. Indija. 24. maja. Veliko število Gandnijevih pri>t i-šev je vprizorilo danes napad na tukajšnja skladisča soli. Pri napadu je biio ranjenih d'vsti domačinov. Med temi je bil tod: neki mestni uradnik. Policija je tolkla po domačinih z dolgimi palicami. Osemdeset mohamedanskih voditeljev je govorilo včeraj zvečer na velikem zborovanju za to. naj sc udeleže njih verski somišljeniki neodvisnega gibanja Indijcev. pjd vodstvom Mohameda Salvi j a je bila sprejeta resolucija, ki -r pozivala vse mohamedance, naj ->e udeleže Gandhijevega gibanja Mo-hamedanci Karači in Sind okrajev so se v zadnjem času pogosto spopadli z Indijci. Sedaj pa bo izdelan program, ki bo omogočil skupno nastopanje prejšnjih sovražnikov. Naročit« »e na "Gla® Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdra-ienih driavab. ob Haičov-Tunkvang CANKOV VSTOPI V VLADO. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je imel daljši sestanek s kraljem Borisom na katerem je razpravljal o rekonstrukciji svoje vlade Ljapčev je izjavil pri tej priliki kralju, da bo poskušal na vsak način pregovoriti predsednika sobranja, Cankova, da bi vstopil v ylado. Ljapčev je imel že razgovor s Cankovom, ki pa še nI rodil zaže-ljenega uspeha. Razgovori se bodo nadaljevali. ...V hindenburg OBRAZLOŽIL D0LZN0STIREICHSWEHRJA BERLIN. Nemčija, 24. maja. — Predsednik von Hindenburg je kot najvišji poveljnik Richswehrja izdal nova navodila, ki vsebujejo več točk, med katerimi se glase nekatere: Nemška država je republika. Vojak je obljubil zvestobo ustavi države. Vzdržanje lojalnosti, pri-sežene domovini, je največja dolžnost vejaka. Reichswehr služi deželi, ne pa strankam. Vojaki se ne smejo mešati v politiko. Čut dolžnosti ukazuje vojakom, da izpolnijo tako v vojni kot miru svoje dolžnosti, vključno žrtvovanje lastnega življenja, da odvrnejo vse nevarnosti, ki prete domovini. Kdor hoče izpremeniti ustavo države, izvrši veleizdajstvo. Kdor pa izda skrivnosti domovine, izvrši navadno izdajstvo. Reichwehr je sila m inštrument postavne držbvne eksekutive. Ona varuje meje države in njeno lastnino, tako od zunaj kot od zrotraj. DENARNA NAKAZILA ZA VABE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VERUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Jugoslavijo t Italijo Din E 5H 100« 2500 5000 10,000 I 0.35 .. 518.50 S 48.00 5 91.00 9181.M Lir 100 zoo soo 500 „ 1000 0 5.75 0 11.30 S 16.80 f 27.40 9 54.25 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina maša sedaj za izplačila do $30 — 60c; U $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6, Za liplafcllo večjih sneskoT kot toraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie posoja. Prt rellklL nakazilih priporočamo, da se poprej a nami sporazumeta glede načina nakazila. Izplačila po pošti so redno iivriena ▼ dveh do treh tednih. BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CAJ&LH UTfZK ZA PRISTOJBINO 7fe, ' SAKSER STATE BANK F «2 Cortlandt Street . New York, M. T, Telephone: Barclay 03SQ - I '> « mrporftOoo ud sddreeeee of »bore officers: coifh *f fOwhaUn, Ne» Ywk City, N. I. "QLAI NABODA" (Velo« of Um iMttcd Bverr Day Xxcept CuncUsfs and Holidays. C«t eato leto valja M-t in Kaaado -------- £» let* --------------- ta četrt let* _____ Amaiifca _____*8J» Jt3M tl-50 Za Now Tack u celo leto _91M Za pol leta-------------------$3J0 Za lnoBcmatvo aa celo leto____97:00 Z« pol leta ....................-$3.50 10 inaja jc ra svojem stanova- j 7. maja se je vračal 18-leini nju v Paniki palaii podlegel dcfei in težki bolezni bivši ljubljanski in maribouki veliki župan dr. Fran Vcdopivec. D lehal je že dalje časa. Lani v avgustu je odšel na Du-nij, kjfr je bil zaradi črevesnega lavec iz Oranccv Kavaš Matija v družbi še dveh tovarišev, med tema tudi je bil njegov dober prijatelj Zver Franc, peš iz Maribora domov. Ko sc prišli do Sv. Jurija Pred civilnim senatom deželnega sodišča v Berlinu -p je te dni začela obravnava po tožbi s;all paškega cudedeimka." Valetma Zeileisa proti prof. Lazaru>u. ki .še prof. Lazarusa. ki 'e izjavil, jamči za vsako svojo be>edo, je vstal Zeileiscv zastopnik in predvsem protestiral proti nastopu prof. Lazarusa ter mu prav nepri- 8ubscr1ptlon Yearly M OO. 4 .dvertlaeznent on Agreement. Olaj Naroda' tefcaja vaakl dan nedelj ln prasolkov. Dopisi bw podctfaa ln oaehnoeu a« ne pclobčujsjo Denar ca] ae bla-foroll potiljatl po Money Oroer, Pri spremembi traja naročnikov, ». ca m nam tudi prej to je bi »al tiče nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAJ tlf «T. lfttn SiiMt. Ne« Iurt, N. Z. in krogla je preofcKala Kovaše\ > i dlan ter se zarila njegov treb*. Pravda je izzvala umljivo pozornost v nemški javnosti in vsi listi prinašajo izčrpna poročila o n i e Ker je odgodena. čaka avnost - ^ večjo napetostjo na pravdorek so-; dišča. MEHANIČNA KUHINJA KANADA IN ZDRUŽENE DRŽAVE namestniku, na njegovem granu pri Velikovuu. V tej svoji družbi sc | je navadil večih jezikov, predvsem J francoščine. Po doktoratu je stopil I dr. Vod; pivec v politično upravno ' rlu?bo. Pridfljpn jc- bil najprej okr. glavarstvu v Veliko vcu, kjer pa ni j mogel izhajati z ekrajnisa glavar- | l jem. zagrizenim Ncnvrm. Prosil | ! je zato za premestitev in res pr-s"l i ;k ram rini".tvu v Trst. Pzncje jc i du'b^va! pri okrajnih glvarjih v Ob tej p~ililu j.- objavilo ameriško rasomsjr nav.nv prvima kamuiskej-a poslanik«! dflsko min strstvo na Dunaju v VVaMlili^tonu, ki j«' zbližal oIm- fl^želi, Z.<\v\i/.vw drŽavi' in j Pv^ v:jni je bil dr. Vodo^ivcc- v rcmih iu?cslo/an.ikih Sio >z-iyiskih k misijah. M. d drugim je bil pii-nn.ši plet *itni komiiiji v C**icvcu in komisiji za razmejitev in Madžarsko. Bil K za ! med juc državo in Avstrijo in kon-se član Komisije za ugotovitev < prošlo leto v listih o^tro nastopil krito očital njegovo židovsk > poko-proti načinu Zeileisovega instituLa j lenje. Zeileis pa da je po poreklu ter označil zdravljenje za maza- pravi Nemec, ki se je vedno čutu rtvo Za .topnik Zeilensov dunajski Nemca. Po tem razgovoru je senat i odvetnik dr. Werner je prvotno' ocfgodii razpravo da prihodnjega j " j vložil težbo zoper vse trditve prof.! tedna, ko se bo razglasila sodba v Sedeli so« T J . I . .... , . , ^ i Lazarusa, pred obravnavo pa !?|tej zanani zadevi, dobro uspeila, ni pa mogla zavrat-' na travi ^b robu ce^te. Koter je pri- .... ■ . . -, s . ,, . . skrčil svojo tožbo na dve točk:: : ne bolezni udusiti m ko se je dr. nesel dve steklenici vina in poiua- „ . ' , ... ....... . , ^ , _ i Prof. Lazarus mora pnznatz, da ru Vodor>ivec po aaljsem lecenju na i vili so kmalu dokaj dobre volie. Da „ . . 1 ' i v Gallspa^nu proučeval Zeuelsove se malo pobaha, je kazal posestnik . , . _ . , . | metede zdravljenja m aa Zeileisov Koter tudi svoj samokres, ki so si ... , .. . .. ,. „ , institut ne postavi)?. napačni:: ga vsi ogledovali. Ko ga je dobil v! . , . . , , i diagnoz. Za ostale obdo.zitve zlasti roke miadi Zver Ivan. sa je sprožil! . . _ . , [za trditev, da je Zeileisovo zdravljenje mazaštvo in da je popolnoma . , . . neuspešno, je Zeileis odstopil oj Bližnji zdravnik ga je takoj obve- 1 . ... , . . .. . . ... obtožb, ker bi bilo v dokazilo tc^iri zal m ob 1. ponoči so ga pripeliali • . . ... . . , I tre>ba zaravniskih izvedencev. ki nezavestnega v sofcosko bolnico ! rr . , i pa so vsi proti Zeileisu. Zastopnik "?m erofu Pinno. bivšem tržaškem Njegovo življenje ni v nevarnosti. r , . . ... . • F J * 1 zasebnega obtozitelja je zato lzpu- ■ S ; stil iz obtožbe vse one tc ke. kj u* SiifR na višjih hribih. , , ... . ... j bi morali nastopiti zdravniški i Iz Zagorja poročaj: Deževje S ve dene i, češ. da bi bilo njih strokovno mnenie v tem primeru ne- cb Sčavnjei, so se u stavili raka operiran. Operacija je sicer sestniku Koterju Matiji. Hvaru zopet vrnil v Ljubljano, je začel vnovič vidno hirnti. Dr Fran Vodopivec se je rodil 25. novembra 1879 v Ajdovščini k t sin premožnega kmečkega pooe^t-nika. Gimnaz;jo je študiral v Gorici, pravo pa v Gradcu, kjer je leta 1905 promoviral. Med dijaškimi leti je bil kot drluažbnik pri sle- Kanadski poslanik v W.nJijn^toiiu, Viii«*t»ut Massif je hi I ist*'i)4ivau vi.-okiui k«»mis;njeiu. Kot tak M4 ho |>»*lal \ Aitglijn t*T ho tam /astoj»nl do-uaiiij. Zagorja poroča/ zadnjih dni je pomaknilo temperaturo proti ničli. 10. maja zjutraj pa sta prebivalce Zagorske doline presenetila Sv. Planina in Kum z belo čepico. LENINOVA ZUNANJOST prišel L n n trj k* neanin ■ i v P -tro^rad. l;j"r Kanado, t«»r obnovil m« d uhrina najbolj nrijateljsKe uu-nošaj«*. Ako pa zadevo uaum« iM*,'<' pmiititrhiio, pridemo|d^ijcn do vlra^'iit^a zaključka. imrj jug državo in M>cižarsko l^rfnivs^in j*'prihita st var, - ill nasilil s* V1 rnim sos«*d«»iii tako naprti k«d so duiidaia-^.j \ tCv arhivov med Ju^osSavij in j vjet-vkesa diplomata. Krasin jc de- ■ . MB MaP*' ' Italijo 9 H E ! jai nek.i Selgunovu: 'Poznam za- Masscyu so bili holj i src« iiitrr* -i Anglije k«»i pn intrrrsi Kanadr. kn* hi sicer ur In! imenovan |ca vi komisarja. Ika jr t«» res, I«• Ja/.vniu«» i/ d» hal. ki so vršil* parlamentu v Otiavvi. Ma.^evu, da ni n* hiral doktorski Od le t a 1922 je vodil nr. Vi"dopi-\r( r.ri r kr.s :i.izneje opisal svoje prve . .ečan je / Leninom. V sobo je stopil zelo skromno oblečen učili Zeilci~.ove metoda. Ako pa jc prof. Lazarus, postavil v Zoileis;-' vem institutu v Monakovem ne-j pravilno diagnozo. Zeileis z.ito ni j odgovoren. Zeileisov institut ie mo eden. oni v Gali; parhu, ost;-'o pa vodijo njegovi učenci, ki zan(c Zeileis r.e more nositi odgovorno-j sti. j Pravijo, da mora kuharica ime ij ljubezen do svojega p»j.->la. ako ho-j čemo. da dobimo na mizo okusn . in tečno jed. Ker pa se ženske e »-j .sto pritožujejo, da so sužnie ku- j hanja, je moderna tehnika tudi v j fm oziru poskrbela za odpomo». > Bolnica v -Joryju pri Parizu je ze opremljena z mehanično kuhin o in njenemu vzgledu slede mnoi'.e restavracije in javne kuhin e. V mehaničnih kuhin jah so postavi ioni parni kotli za juho, ti. -j? 1 trični stroji za kuhanje kast* . < zelenjave in krompirja. Tak sti< j goni pet konjskih sil. na mem pi se lahko pripravi vsaka jed. pre-dno se dene v lonec. Tudi kuha sama je avtomatična, da nikomur ni treba pokušati, dali je že jed gotova. Po toliko in toliko minutah je vsaka stvar kuhana in prim-' na za na mtzo. Vendar pa je tu \ v teh kuiiinjaVi osebje, ki str' strojem, iti to >o zopet kuh.iri: a kuharica. Družba je bila /brana. To sc pravi ne v^a. Pet prijateljev jc sedelo pri mizi in čakali .-o šestega. Dolgo so ga čakali, skoro do dc-setili. — Ah. saj ga ne bo .-;o začeli mrmrati. — ga pa zopet itara ne pust; iz h:se Ob četrt na enajst je pa vseeno prišel. To se jDravi. ni prišel, ampak se je komaj privlekel ob palici Po fbraau je bil ve3 razpra kan ni pad vsakim očesom je imel debelo podplutbo. Desno reko je imel na debelo obvezano ir» jo je no.sil v pentlji. Navzlic temu Je pa žarel nje ;ov ocraz v nekakem zadcvolj^'.vu. - 2.i boži . volj -, kaj pa ••••? so ua radovedno vpraševali Ali tn je gašper v kevdru eksplodiral, al te je avtamo&l p >vo4il? Ni ž takega. n:c takega jih je tola/il Žena me ni pu ila ven. toda jaz se ne pustim od nobene babe komandirati Prav nic .-i* ni.s a m pal hodn j z.l dvi >m zirai na lem kar šel. L- ne bj pustila "u uir:. njen In e le, - pri-prilo- t. NUJ 1 tan vojnega veierai' ja.'tvc se j'1 udeležilo p Ko mj spu^.-ali k. to -trelei oddali salvo Zakaj pa streijajo? šal petletni inetv; svoj Zato. ker je b:i pukop-ji' Tuii zemljo o; at; a k snil. Ah mati b;l dovoli mrt( KITAJSKI ROPARJI Poročila iz Šangh ija vele. ti i ■ Prof. Lazarus je nato v daljšem j tolpa 5000 roparjev v okru/.ju lovoru ostro kritiziral razmere v , Džungjang p :kiaia na enem samem «liMiici;a [HH-tM v e gnetejo rchodu piCko 10,000 mož žena in na XolH-rnga govora n<- m*uv hiti «> t«-ni, meri kan* i, kajti v kanadskem (»arlameritu jehilo javno r*'r*'iK>, cv * , k*:r je v tarifni pn^lh^i nakržil na nekatere kaiuuUk'* izdelk*- tako ogromno carino, da preti raznim trj;«»v.>kiui panogam v nnmju |>ogiii Kanadski parl;tm*nt /.»' za«'cl govoriti o ivpn?^n!«-jah, katere ImmIo čutdi ameriški trgov«*i. Nadaljni vzrok iu|H t.ii odiaxsajcv meti obenia d»žr-laina jf* pndiihirij>k*> vprašanj«*. n;\ v Mariboru, n.vembra Lsteg.i leta pa upokojen. Vrnil se je v Lj ubija no, kei/ c:a jc univerza izbrala za honorarnega dosenia u-pravnega prava. Na univerzi je predava' do 5 marca 1927, ko ie b:i imenovan za ljubljanskega velikega župana. Na tem me>tu je ostal Uo pieareditvc države v baucvine. nakar je moral zaradi bolezai zapustiti aktivno službo. Junaška mladenka. ' 9 majr; popoldne okrop 1 jc pade' v Kriti pri Mvrnovih hišah c-vc lt t ni sinček Kovač čeve, mali Piro. To » epazile jierice na mestnem perišču na levem bregu Krke. iti so za?eie prestrašene klicati na pomoč. Na njihove klice je pnhit?! i k reki Iva Murnova iz Kandijc, ki se je mudila v vinotoču svojega --četa. Ko je videla, kaj se je zgodilo, se je c rez premišijanja vrgla v vedo, priplavala do otroka i n ga spravila na 1topn3 ter ga rešila na ta naein -s.^urne smrti. Njen požr- .|BU UM j tvovalni čin je izzval med prebival- | stvom splošno odobravanje. tov-slro čepico na glavi, v stari suk- ijUdie z raznimi nalezljivimi bo-nji in v kmečkih škornjih. Na la- ieznimi. kar ;e velika nevarnost za seh in bradi se mu je poznalo, da ! druge paciente. Glede nepravilne že dolgo ni bil pri brivcu. Šelgunov diagnoze navaja prof. Lazarus, »l-i je mislil, da ima pred seboj 4C-let- ;;p ? dal preiskati v Monakovem j nega meža. ki* j ti Leninovo celo je ; po nekem Zeileisovem učencu, ki tilo močne nagubane in njegova • je ugotovil pri njem sušico in nek' 1 pleša je bila že precej velika. Šole bolezen v hrbtnem mozgu, dasi je j po daljšem opazovanju je Šelgu- prcf. Lazarus, popolnoma zdrav in nev sp. znal, da ima pred seboj mla- osobito teh dveh bolezni nima. Ob- v svoji obrambi vse otrok, kakšnih 2000 o^eb. pa je od-vedla kot talce. Okro;-. 10.000 lnš je oplenila in zažgala. deniča. Fizichia zunanjost je toč- toženec se je no označevala Leninovo duševiiOj oclj in bolj razburjal in tolkel poj stanje. Tovariši so nazvali Lenin i miZ- s Zeileisovo palico za diagno-".stari' ne toliko zaradi njegove za- Z2 dokler je ni popolnoma razbii. najosti. kolikor zaradi njegove av- prj tein je ponovno obdolžil Ze> toriteLe in vzbrnega citiranja mark-; jeisa sokrivde na smrti nekaterih sietu-nega cr igelija. OSTROCUTNOST SLEPCEV Berlinska policija ie razjasnil.' te dni nenavaden kriminalni s-,i-caj. Ovcs|slep: ženski sta v predmestju ostavili cestno železnice. bolnikov, ki bi se dali še rešit L d t so se pravočasno obrnili na kake-; ga zdravnika, ne pa da so šli k ! Ztileisu. Prof. Lazarus je napravil preiskavo pri Mcnakovčanih. ki so obiskali Zeileisa in dognal, da je v 1263 primerih bila diagnoza bolezni popolnoma napačna. Ti so se kazneje zatekli k prvim zdravni-j kom. | Vendar se v 61 primerih ni dalo | da bi se podali v bližnji zavod za ! več pomagati in ti primeri so slepce. Po poti ju -e hipoma nekdo končali s smrtjo. ,» j i • i i * j . Prva prepoved /ahajanja v go- ItnmI prohnncsjo so /atr}* van. *la vb« hd y,p U»i o«Uj stilne sunil od zadaj in se preden sta se ( zavedli, jima je iztrgal ročni tor-' bici. Ker ni bilo nikogar na cesti.1 Po teh ponovnih obdolžitvan S A K SER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW XORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke. lan luth* n slivi na k«n.id-k<.,;no*M i>ki nu ji. iz/ii UV*'ljaV- Sre. ki sodmk v Konjicah ie i?ual { da bi J^a pomagal, jima ni ostalo ^ te dni prve očuvalno odredbo, po j drugega, nego da sta zadevo ja-j~ vili voditeljici zavoda in ta je obvestila policijo. Na poti do policij - ^^^^^^^^^^^^^ -------------- lj«*nja |>rolobM*ij«' |»a tt'fca ni uiof;<.Hn! ver zatrjevati. .. . , ! kattri je Pišotku Antonu, podoma- -so iUitnne«' lia d l H1 v nem r. *iu. | j ce vogrinčevemu iz Konjiške van &tnrriskt (»rohllncijski a^ntjt' imajo liainr«**' nava- za dobo enega leta prepovedano do | »rt* j M re Ija t i in s, ^U (Mitom |nvj»rir-ati, .*«• j*- bilo Miv-! 2ah;i-uti v krcma Morda b>cio silc- ms. T i ne odredbe vendarle preprečile ne- Ijilnj* npravi.vno ali n*'. BI » m IH^B j d stojno razgradnje in ^tepaštvo \ takih r«/,imirah hi tUtli k ik kanadski poslp-i ki ga zakrivlja demon alkohol. 1'ik n*' i)i«»u*»l d«*iM*hov.v- - I 9 jQB^al] ^kega komisarijata pa je ženske u- HAROD, KI IZUMIH A na te onarodi ki jim j« «od- leto bo slavila desetletnico osv in ki to i vaškim Med t« sp»d*v0 prebivalci republike Tu ve, t srcu gorate, jr AZilc ženske - generali V Sovjetski uniji je ravnoprav-i*:st obeh spolov izvedena na tako jenja izpod ponovnega kitajsko- j širokem temelju, da ženske celo _uiO£*goia*ega j*rma, naJtar se bo Janko služijo v vojski, ako žeie. Rde -počasi pripravila, da čez štiri leta'ca vojska ima nekolito zenskin dostojno proslavi desetletnico svoje polkov, v ostalem pa je bil avan republikanske ustave. zma v vojaški službi ženskam pre- . t . .... cej omejan Sedaj pa je tej krivici Navzlic dejstvu, da so se zivijen- ' , . Hi - edpemosel iz%rrsni odb?r rdeče voj- »ki pogon tega narodiča izboljšali. k, jc izda iS sklep, da so tudi je vendarle zapisan smrti Rusi:j c.-Vcu&efte v višje vojne šo- nmselicTaiiie bo spodrinilc doma- le Katera i z.ncd njih bo prestala j če prebivalstvo. Po daljši ali krajši potrebne ir: te. b- dosegla v službi pripravljeni dobi bo svobodna na- iudi iadtk. čast generala, vendar stavilo mlado dekle, eeš da je bilo opa^ovala napad in da bo za pričo Toda okradenki sta še isti hip spoznali s svojim ostrini eutom, tii je bilo dekle samo napadalec. To sta povedali na policiji, ki je e-sumiienko ostro prijela in ta je po kratkem obotavljanju svoj greh tudi priznala. Izgovarjala se je. da je izvršila napad v skrajni sili zaradi bede. SEZNAlfl ARANŽIRAM« CERTOV. KON- 2. junija: Calumet, Mich., (Opera House). 7. junija: Traumck. Mich. 15. junija: Ely. Minn. junija: Duluth. Minn 30. avgusta: Girard. Ohk>. 21. septembra: SND.. Cleveland. O. 12. oktobra: Cleveland-Newburg, O. Naslov: O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledi -cam slabih delavskih razmer. Oni. ki so v času obilnega zaslužka šted! i, so polagoma stvor i li sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo-svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga ▼ znatni meri vsem, ki hočejo štedi-ti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4' 2% na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar naj pri- j pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money ) Orders. Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste j v polni vrednosti ▼ ameriških dolarjih vpisujemo v vložne j knjižice. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street ITBW YORK, N. Y. Koncem obravnav je rekel .sodnik bto?encu: Obtožfucc, ^d.tj iinalc "pa vi zadnje te. c do. Obtoženec m je vi.oko vzravna! ter se za: -»l ozirat. ;:o »tlni dvorani. Slednji' jc opazil med po.iiu .il«'i Zmagoslavno jo ie poseda1, in rekel: — Aii .i slišala, stara ku} pravile i: j po d sodnik? - IIljudi pari. Krajincan p» bu-r — pravi neki dolenjski pr--govor. In tako .se je zgodilo, da se je vršila čudna poroka Petinsedemdesettetni starec se jc poročil z osemnajstleino mladenko. Pred poroko je bila mašj, p j maši pa pridiga. Duhovnik si jc nevede in nehote izbral za pridigo svetopisemske besede: — Oče. odpusti jim. saj ne vedo kaj delajo... V newyorškem Central Parku o imeli veliko staro kamelo, ki se je imenovala Volstead. Pred par dnevi je poginila Po mestu grn'ore. da zavladal i med suhači velika potrtost. Kaj bo šele. k .->e bo stegnila zadnja kamela. Take in podobne levite je bral sodnik obtožencu: — Sram vas bodi, tako mladi ste še. pa že kradete. Ali ni sramota, ker ste ukrodil hlače svojemu sostanovalcu? Pravite, da ste iz dobre družine. Kaj bodo rekli stariši. ko va bom dal zapreti. In .-lužbo b.ste izgubili. In ljudje vas bodo neprestano smatrali za Latu. In vse to zaradi starih, ponošenih hlač Obtoženec se jc začel solziti Sodnikova pridiga mu je segla v srce. — No. popravici mi povejte. — ga je vprašal sodnik, — ah se je izplačalo? — Nak. ni se izplačalo. — jc odvrnil obtoženec solznih oči. — Ni se izplačalo, posebno ker so mi bile ukradene hlače dosti preozke. — Zakaj ste tako žalostni, mati^ — so vprašali kmečko ženico. — Kaj bi ne bila žalostna? Križ božji, ta moj dedec! Zadnji teden je umiral in je bil tako na koncu, da smo razen gospoda še dohtarja klicali. Vse sem že pripravila za pogreb. Pa se je ziomek po dveh dneh izlizal in popil vse žganje in vse vino. ki sem ga kupila za sedmino. L. 1914 Japonski patriotizem Priložnost dela zločince in rada zapcij* žensko v greh. Prav kakor usoda. ki vas hlučajno preseneti z najtežjimi udarci In tako sta zapazila lueetto Le^oue v utem tednu Hektor Ca-.segrain. ki jo je razkošno vzdrteval, in Petit Coco, mlad zamorec, ki je na njen ra- ki je na njen čun brezskrbno riuvel. * .. To je Lucetta vedela. Vse je ka-J Vsak večer je sestracLuia zalo. da jo sprejme ta stara kckl;i dela izmučena Lucetta na svoji zelo nevljudno, a morda ji pokaž.* žimnici navdušeno razmišljala o celo vrata. In vendar je hotela po- bogastvu, ki bo kmalu njeno. S tem skusiti srečo. Drugega izhoda iz, da je tako dobro igrala komedijo Redki so v domovini moški v sta-J opremljeno s slabim materijalom. rostl nad 30 let. ki bi ne bili služili j Pač pa so bile ženijske čete. pc-v avstroogrski armadi, in venda* j sebno pijonirji, s katerimi je bilo ima večina o njeni notranji vred-' treba resno računati v operacijah nosti zelo površne in napačne poj-, na velikih rekah materijalu in me. Med preteklost in sedanjost jo ' izveibanosti prvovrstne in so za-stopila temeljiLa izprememba. ki|vzemale častno mesto v Evropi, je pretrgala in morala pretrgali Glavni nedostatek. s ktteiimi je šla Avstro-Ogrska v svojo zadnu kočljivega položaja ni "1dela. kakor pr -upiti se stari teti s tem. da bo hvalila in odobravala njene mani je. Ko j* Hektor CasAegiain zapuščal Že dolgo je nosila Lucetta na - Lu-elt< fant se je namreč že-prinesei kot zadnje aa-velik diamant in natla- bolj kričeče obleke in obraz si je mazala z najpe>trejširni barvami. Saj tako se zapeljujejo moški, je-•i? Toda tete Alberline. bi tak obraz ne zapeljal. Ko je torej gospodična Legoue izstopila v mestecu, ni bila vec podobna oni frivolni Lulu. ki je prejšnje noči plesala po zatohlih bezmeah Montmartra. £ Zdaj ni bile na njenih licih nobenega sledu po rdečilu. ne po kremi Na sebi je imela staromodno črno obleko, ki ji je segala tja doli ao giežnjev. in ogromne niz-ske čevlje, katere si je bila izposodila pred odhodom od 1 tfince in v katerih je zdaj cokljalo . j Bay-euxu. Luvetta je nr.šla staro Alberti-no v kotu kuhinje. Sedela je n i prušiei in lupila štiri krompirj?. To je bila njena vsakdanja večerja Proti vsemu pričakovanju jc sprejela svojo nečakinjo dokaj prijazno. Stopi bliže, da te vidim, — je zamimrala in si nataknila očala rilo doka crno denarnico. Mali Coco Je mami. de. tako plemenitega Hektorja nt na vsakem vogalu ir cez tri dni je ugmil. In tebi nič meni nič je odne-el s seboj denarnico in diamant Lucetta je ostala skoro brez beliča To je biia njena napaka C J tega. kar jo je sini v treh letih ta počil Coco. b. tria lahko naložila v banki težke tisocaice. Toda Lu-retti ni bilo prav nič žal tega di narja Saj zamorec tudi ni karsi-bodi. Iti tako je torej videla pred ^bot dva i/hoda bodisi da poišče neinuftoma novega Hektcuja ali pa poslane zopet modistka kakor s* . je Z'» pripetilo. Dru^i izn-xl sc je /del nfspMpsa. l j is B Mučno je namreč delati t neznatnim zaslužkom, če je človek popre. brez dela mnogo zasluži!. V« udar je pa Lucetta isjcala boea-1'ubcka, ki bi b:l prijazen in i.td')dare:i kot je b»l Hekto: Minilo ie ver tednov i:»da Lueetti ^e lov n: r t« 1 Kon< :;o je uboga drkk mislilo. da je ujelo boKhXega bandit j. d T da *one' V zaunjem hipu se 'e po .»vila poltena ženska m ii ga je odpel'ala pred nosom Nesreča jc je t a ko potria. da Je zbolela. Ko je za okrevala in ko je bila duševno strta in br?/ denarja v LJrvarnoaU, da pade najnižje, ic J»* spomnila, da ima svojce Se na mis«S )i ni prisio. da bi jx etiia svojeg* siromašnega očeta ali mater. Pač je pa tako pomisli* !a Ka) ko bi l ikole slučajno po- i ue da bi računala z nagrado. Sicer i. .i • > Aiber::: 1 po mnog - ne je. badovolji z ma- ti |t i>:la namreč nulijonarka. ta hm in stroškov ne bo povzročala, tiara, zapu-čena mlbrezsrcna teta i — Milo dete si. Lucttta. in pri Albert i na Seurelovu bivajoča v j meni ostaneš. — jc dejala Alberti-Dayruxu. Nobenega sorodnika ni na. — Da, živeti tako zapuščena je pustila k sebi K» ji je umrl mož. JI j res žalostno Poles tega pa že zelo je zapustil ogromno premoženje ' .^labo vidim. Toča kliub tolikemu bogastvu jej In res! Lucetta je bila zelo doživela beraško sivljene Ljudje so , brodosla teti Seurelovi, kajti star-pripoved ovali o njeni bJtomnosii j ka je bila napol slepa, a misel, da tparsikaj. Da ome.uuio samo tisto o i bi vzela služkinjo, ji je bila straš-u^enem zobu — da. o tem umetnem j na, ker jo je spominjala zakonske-zotou Ieu- Aloen :.« icaterega je ne- ! ga poloma v času. ko je bil mož še koc z juho potria Po dvodnevnem j živ in podjeten Od tistega dne je romanja po temnih potih je prišel! bila Lucetta dobra in cenena služ-mall diapoceni predmet brez ne- j kinja. o kakršni si teta Albertina zg ie zopet a a dan Vsa srečna gaj st sanjati ra upala. Lucetta je bila je Albertina takoi zataknila na pr- j obenem zelo vestna in natančna ug votli.> mesto m od tistega ta-^a je praviteijica, ki se je prtplrala z do- 1 baviteljica in notarji ter prisilila kmete, da iT* točno poravnavali ra- lakomnobti. se je docela prikupila lakomni -tarKi. irr bič slarka iz-dilinila. bi Lucetta nedvomno podedovala. Potem bi pa odložila krinko obenem z nizkimi čevlji in dolgo črno obleko. In vrnila bi se kot mlada neporočena milijonarka v Pariz, kjer bi sijajno živela. Čeprav je teta Albertina pešala od meseca do meseca, vendar je vzdržala še osem let na tem sv*-tu. Umria je v 80. letu, blagoslavljajoč vnukinjo, katero ji je bila poslala božja previdnost, da ji je tako skrbno, požrtvovalno in nesebično stregrla. Oporoka ni razočarala Lucettinih nad. Podedovala ie rente in po-! sesrtva. Vse skupaj je bilo vredno okroglo tr. milijone. Vsa sr~šna ie stopila Lucetta v nišo, ki je bila odslej njena last. Globoko j e vzdihnila. rekoč: Končno sem bogata! zvezo v vojaško preteklostjo težne večine ve generacije. 12. obletnicaj vojno, vidi general Maksimovič \ nezadostnem številu njene arm:. O japonskem j>atriotizmu pripoveduje zaninuve podrobnosti Henry Helssen. Veliko pozornost je vzcudiio. ko je umoril bivši policist Hukoji Kuroda komunističnega poslanca profesorja Yamama-ta. katerega je z bodalom dvanajstkrat zabodel. Profesor, dobrodušen m kratkoviden idealist, je bil pristaš slianke poljskega delavstva. katero je bila vlada razpustila. PoLcis: je bil orodje v r:kah tajnega patnjo:ičnev>2 društva, ka- akademija svetovne revolucije terega člani so prisegli, du ostane- * jo zvesti v..fi!:u. kar bilo Zdaj. ko se bliža konca avstroogrske armade, b o marsikdo z zanimanjem čital stro- | de" DrŽ*Va' ki je *tela 50 millJ°nov kovno sodbo o oboroženi sili bi:- preWTalcev' je m<>sla še Avstro-Ogrske. katero je izr« isločasno na i :n -sicer skozi vseh svojih bodočih kei bivši načelnik štaba I. srbske isloc*=>no na rus,Ci m , živlie .i T.kin c-aštev • v fronti. V Avstro-Oerski ni buo o:--!6facm ZlVlJe-lJ raMn druste; v Iganiziranih sil drugega poziva. Do-jTcki-,u 100 Nekatera imajo na čim je postavila Nemčija pri mobi-! Pr •-ramu lacil mržnjc do tujetv danji general Vojin Maksimovk profesor vojne zgodovine na bej-grajski vojni akademiji. Avstroogrske finance niso dovoljevale temeljiteje izekristiti človeške sile, katere je imela na razpolago monarhija. — pravi Mal:-Razvo Konservativnefa Japonca naj bol; ali lizaciji 50. Francija 35. Rusija pa 32 rezervnih divizij, je avstro-ogr- ! »"kar. P^c na Evropejce ska armada prvega poziva tratila: Američane, ki plc ejo z Japonka-svoje sile v podrejenih vlogah. -\nVl- Preci lcti ne*° t3ino Piln c" Vodstvo armade je sicer porabilo v jtifeno ^itštva sklenilo napravit: te- Galiciji pohodne brigade kot ope- j mu kcnec Je vec-1 družba zvečer v hotelu "Imperial" plesala, šo simovic. Razvoj oborožene sile j'!raCiiske edinice. ki pa s svojim zadržala tudi madžarska politika.1 slabim topništvom niso mogle od- Penili v ple-no dvorano maskira-ki je videla v tem rajzanesljivej- ločilno vplivati na izid bitk in sj;ni člani bajnega društva z b:daL še sredstvo za dosego politični-: jteneno po težkih izgubah nehaejv rokah žn 80 hoteii Vse tuJce kompenzacij. Kot edina velesila ni! igrati svojo vlogo kot rezerve pe-; klati. Niso pa računali z ravna imela Avstrija organizirane vojsk" hote za operacijske armad ne zb'j-! tel-?ern hotcia Mož ;'e dal za" drugega poziva in v vojno je šla re. Kljub nedostatkom je pa bila; jgrati narodno himio. katere zvoki z armado, ki je štela samo okoli avstro-ogrska armada po mnenju j so tako vpUvali na krvoloine napa-1,470,000 mož. To je oi'.o malo tako generala Maksimoviča solidna moč- dalce- da so umaknili rok- in ob-glede na nalogo avstro-ogrske ar- in nevaren nasprotnik Kljub svo- j stali kakjr vkopani. Orkestvr :v -made, kakor tudi na sile sovražnih jim notranjim defektom in velikim, prestno igral narodi.o himno, do- katastrofam. ki io jo zadele meddler »i policija. Markiran, vojno, je vzdržala z nemško pod- patrijoti bi biJa raje umrli neg. poro štiri leta težke vojne. Sc ob* pokazali omalovaževanje državne držav. Ruska armada jc štela 3,461.000 mož, srbska pa 350.000. j Pa tudi glede na število prebivalstva avstrijska armada ni bila tfo- Lucetta je bila stara že petintri-. t , .. , . deset let Odvi.no je b?!o torej .sa-j5^ amr^ka armada ni ^".razpadu monarhije je pokazala ■ volj močna. , SVojo notranjo odpornost Operacijska avstro-ogrska ar- mo od nji. da uresniči vse svoje načrte o sijajnem življenju. Odpotuje čim prej. iznebi se te grozne črne obleke, tega simbola njene dvoine igre in zmagovitega scienjstva. Se predno je pripravila prtljago, se jc Podobna s1 poštenemu dekletu. | napotila peš na doka j oddaljeni Cl »vek bi ne verjel, da prihajaš iz Pariza. Potem je začela teta Seurelova zabavljati na druge čiane rodbine. Trdila, je da je to zločinska družba, katere edmi cil« na tem svetu v iztisniU čim več dcnaija iz tete Alberti«?. Lucetta ji je pritrjevala. Potem jr pa t dalekovidno dobrohotnostjo izdavila, da hoče p<^>magati pril^ttii teti. Če hoče. ji je Lucetta na razpolago Btla b: ji družabnica. skrbela bi za njo z^oljlpo dolžnosti kolodvor, da pogleda na vozni red. ker ga ni hotela kupiti. Vprašala jc tudi. koliko bi stala vožnja v III. ! razredu iz Bayeuxa do Pariza. | 3 -- Trnnpetdeset frankov. — ie origo»*cril uradnik. — To je nesramnost! — jc zaklicala Lucett.JL. —Raje prehodim to pot pes. Vsa razkačena sc jc vrnila do mov Polagoma sc je njena jeza polegla in Lucetta je spoznala samo sebe. Čutila jc. da jc posLlla z doslednim posnemanjem lakomnosti stare Albertine zares lakom-na. Krinka, kateio jc nosila nepretrgoma osem let. je postala naenkrat golo dejstvo. In zdaj je bila njena bodočnost zapečatena. Životarila bo kot bogata, obenem pa siromašna stara 'devica". Drugače že ni mogla, lua vse na svetu bi se ne bila ločila od svoje dolgo črne cbleke. — Čemu neki bi hodila v Pariz? — je mrmrala sama pri sebi. — Da bi zapravljal?, denar?.... Se na misel mi ne pride. In tako je sedla Lucetta v kotu svoje kuhinje na pručico in začela lupiti štiri krompirje, ki bodo njena današnja večerja — kakor tudi vso bodoče večere do zadnjega. skrbno p-vzila nam — čune Ta dvojni čudež je dopolnje- vala s tem, da je spravila skupaj več denarja in znižala ze itak pičle izdatke. V najem sta bilx oddani ob? nadstropji hiše, Aibertina in Lucetta sta se pa stiskah v pritličju. Lucetta je spala na žimnici v ozki temni izbi in ta način življenja ji je ugajal. Teta Albertina je ponavljala venomer: tale punca je res pravi zaklad In pogosto je pripomnila resno: — toda morda m;.-lo prevarcna. imaio velik us spor za kosti zizke trocnovskega mada je štela 1. 1914 skupaj 4S pehotnih divizij. 3 samostojne pehotne brigade, 14 pohodnih brigad, 15 pohodnih honvedskih polkov in j 20 domobranskih brigad Vsa 11 vojska je bila razdeljena na še.st armad. Pehotne divizije so bile oo I številu močne in tudi tako oprem ( ljene, da so lahho samostojno o-. perirale v nasprotju s francoskimi, ki so bile taktično in gospodarsk i odvisne od svojega armadnegi /bora. Avstrijske divizije so ime'.? pa malo topništva, kajti na eno avstro-ogrs-ko peh. divizijo je od-, padlo samo 44 topov, dočim jih jc imela vsaka nemška d'vizija 80. francoska 72, .uska pa 58. Tu so sc najbolj pokazale poslcdice prora-. cun.-kih težkoč Avstro-Ogrske. --' Topništvo je imelo zastarel mate- j rijal in vojna ga je zalotila v re-! organizaciji. Avstro-Ogrska je šla1 v vojno s 571 baterijami, v aprilu največja zbirka lobanj Zdravniški muzej v L'Jiidonu itna največjo zbirko lotanj. Muzej javnosti ni destopen. ker se beje prevelikega navala. Vrednost ogromne zbirke lobanj je velika ze v denarju. še večja pa za znanost. V muzeju so krasne zbirke človeških okostnjakov, važne zlasti za zobo-zdravništvo in arheol:gijo. Posebej je prepovedan vstop vsem muzi-kaatom očividno iz pitete do mrli-čev, katerih lobanje počivajo v muzeju. Glavna dvorana je 31 m dolga in 1 12 m široka. Lobanje in okostnjaki | so shranjeni v treh nadstropjih. V himne. Stali sa še vedno ne.;remi:-no. ko jih jc policijr. razoroževak in aretirala. ZLATO V SMETEH Revna ženska je stikala za kostmi na odlagališču smeti v Ljuv-' manyosu pri Budimpešti in je rasla pločevinasto škatlo, v kateri -e bilo 50 starih zlatnik >v in srebrn kov. Nesla jo je na policijo. Kjer o ugotovili, da ima stari denar -nno vrednost. Uvedli so preiskave, da Vi dognali, kdo se je na tukšen način iznebil zaklada. 1918 jih je pa imela že 1913, za kar, , , ti..- . prvem nadstropju lo lebanie lepo imela zahvaliti v prvi vr.str K razvrščene na podstavkih. Tu je se je imela zanvaiitr v prvi svoji visoko razviti industriji, ki j zdaj večinoma na Češkoslovašk?rr.. Zaloge streljiva so bile neznatne.1 Na vsak top je imela avstro-ogrska armada 10,000 lobanj vseh plemen in narodov. Med locanjami stoji nekaj omar z okostnjaki, in steklenih posod, v katerih so shranjeni ir.ož-mrličev. Lobanje so razdelje- samo 600 nabojev, dočim jih je imela nemška 1000. Tudi teh- gaiu nično vodstvo artiljerje ni bilo po-1 ne P° uPih in Pomenih ter ozna-sebno dobro. | čene 3 črnimi in rdečinu številka- Pehota je bila dobro disciplinira-« mL Tu so 1:banje Ple" , men, narodov iz Severne in Južne na in izvezbana za moaerni način ....... . . ! Amerike. Nove Guineje. z otc- boja. V marram času pa vodstvo j j i- - ■ kovr Tihega oceana in Tihega mor- armade ni dovolj misluo na za-; b vežtoa:- I i3 Afrike- Tasmanije in Avstra- dostno dotacijo streliva v ne namene in posledica je bila, da j vojakov n;koli niso dovolj dol.^o! lije, lobanje starih Keltov, Babi- nje zločincev so v posebnem oddelku. je bila že tradicija, da je moral L 1910 so pri prezidavi cerkve v Časlavi naleteii delavci na vzidano skrinjico, v kateri ie bilo nekoliko n delov raznih okostij. Pozornost je vzbudila zlasti lobanja, ki je kazala znake, da je bil nje lastnik na eno oko slepi Takoj se je porodila domneva, da gre za ostanke slavnega husitskega vojs!*ovje Jana Žižke z Trocnova. Okovtje so prenesli v časlavslci muzej kot najdragocenejšo ostalino iz najslavnejših dob češke zgodovine. Y ne- Opomba). Konjenica je bila raz- pripravljali na napad. To je bil tudi vzrok, da je avstro-ogrska pehota v začetku vojne vedno pr2hi-' y enem krilu III. nadstropja sd tro napadala. Poveljstvo ni mo- ' shranjeni udje zgodovinskih oseb-glo poča-kati. da opravi artiljerlia1 nosti. Tu je rebro Roberta Bruca, svoje delo in uato so bile velike ot)e roki j0ima of Gauta in izgube neizogibne. upajo da pride v državah tega dela Evrope do .socijalne revolucije in da bo mogoče z incwemskim kapitalom dvigniti rusko industrijo. Zato napenjajo v Moskvi vse sile da bi čim prej za vihrale rdeče zastave nad vso Evropo, v ta namen je ustanovila moskovska komunistična akademija tc lani vojaški odbor, kateremu je poverjeno proučevati dosedanje komunistične revoluci-jonarne akcije in jjripravljati taktiko za bodoče boljše viške pakrete. Ta odbor, v katerem so v prvi vrsti in.»zenr ki komunisti, je- izda) zadnje čase nekaj publikacij, ki morajo zanimati zapadno- in sred-nje-evropsko javnost. Glavni temelj publikacij komunističnega vopaškega odbora je, da je treba vse upore organizirati in voditi strogo po pravnih vojaške taktike m strategije V strategič-nem pogledu morajo bit: k.muni-stične akcije v rokah dobrih politikov. v taktičnem pa rdečih častnikov. ki so dovršili "ooljševiiko vojno akademijo Slušatelji m- skovske vome akademije svetovne revolucije" se uče organizirati in vodati poulične boje. graditi barik3de, rabiti tehnična sredstva in pošiljati v boj vse pridobitve moderne tehnike. S tem naj bi v bodoče odpadle v>e taktične napake zaradi katerih so se vsi dosedanji komunistični puci i/ialovili. V Moskvi vzgajajo torej kader r colucijo-narnih p -veljnikov. ki naj bi prevzel vojaško vodstvo soeiialnih revolucij v inozemstvu. Poleg te akademije imajo v Moskvi tudi posetne tečaje, v katerih se uče komunisti, kako je treba praktično voditi poulicnc boje. S tem hočejo boljše viki izboljšati vohunsko službo, razširiti kcanuni->:ično propagando med civilno prebivalstvo in vojastv . pripraviti kader izvežbanih poveljnikov bojnih odredov in po-krbeti. da bodo množice revolucijunarjev mogle in znale v odločjinem trenutku za.se-I sti arzenale. vladna poslopja, vo-I jasnice. kolodvore itd. To so izšo-J lane tehnične stotnije. določene sa i graditev barikad po ulicah, za raz-streljevanje mostov in poslopij, za t.rjevanje in obrambo pojedinili delov mesta itd. Sovjetsko državno založništvo jc izdalo knjigo Anul va ' Oborožena vstaja", v kateri priporoča avtor ko* vzor komunistično vstajo v Hamburgu, kjer bi se bili morali komunisti učiti taktike pri policiji Nedavno je izdalo sovjetsko državno založništvo pod na lov m "Bojna umetnost in razredni boj" toč- balzamiral truplo svoje prve žene vsak novi bataljon brez artiljerij-i ^ siiranii mUmijo v svojem kabine-ske priprave takoj v najhujši o-genj. Posledica je seveda bila. da je bil vsak bataljon še v nekaj dneh decimiran ali ^ so prišli naši Janezi v rusko ujetništvo.- davno izišlem zvezku ' Pekarovega Zbornika" pa je bilo objavljeno, da gre za fai&ifikat. češ da so bile kosti vložene v skrinjico šele leta 1910. Proti temu jt odločno nastopil arhitekt svetovidskega hrama v Hradčanlh Hilbert. ki je nahodi-šče zelo pai.no ogledal še leta 1910. Arhitekt trdi. da je bila skrinjica zazidana nesporno še v 17. s to let oj kar dokazuje način zidave in omet. Kosti, ki so Jih našli pri presida-davanju, so zaio bile vložene v skrinjico v 17. stoletju, tedaj M * 1 dobi po belogor&ki bitki, ko so pro-tireformatorji iz verskega fanatizma uničevali vse ostanke iz husit-skih časov. Zlasti so stikali po Žižkovih ostankih, da bi jih razmetali in uničili, kakor so to storili z drugimi husiUhimi grobovi v tyn-akem hramu. Mestni svet v Časi a vi se je obrnil na "Akademije* ena nosti in umetnosti", da zrova preišče najdbo kr odloči o nje pristnosti. IMWHiiiaii™ meroma močna, imela je 11 aivi-zij in tudi izvežbana je b.la dokaj dobro, samo patrolna služba ni bila v skladu z moderno taktiko. Vrhovno vodstvo ni znalo dobro gospodariti s silami svojih divizij. Letalstvo je bilo spočetka slabo. VODNIKOVE IpajTv . KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih Koče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ I in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. tu. čeprav je druga žena energično protestirala. V oddelku okostnjakov stoji okostnjak irskega orjaka Charlesa O. Byrna. ki je bil visok 237 cm. Kraj njega stoji o-kostnjak Sicilijanke Karol. Chro-chaimove, ki je meriia samo 47 in pol cm. V veliki sabl v drugem nad-stropju so anatomične slike in človeški preparati, izdelani v raznih dobah od leta 1646. V vojnem oddelku so prikazane najrazličnejše rane. Nad 100 papirnatih lobanj ima rane iz svetovne vojne. Tu se vidijo najrazličnejše operacije na lobanjah. V splošnem muzej lobanj ni priporočljiv ljudem slabih živcev. Tudi nedriavljanl samorejo po- na navodila i? bojevnike držav-tovati ▼ star« kriJ »a oMsk, toda Ijan^ke vojne T'i je točno poveda-preskrbetl al morajo dovoljenj« t» no, katere hiše je treba izbrati za po»raitev (Return Permit) Is Wash-' obrambo kje morajo .tati strojne Ingtona, ki je veljaven sa eno let« puške, kak gradili bar.kade itd. Bres perm i ta je sedaj nemogoč« v vseh evup k: h državaii >o baje priti nazaj tudi * teka C. mesece* že nrioravlieni rdeči častniki, iz-(n isti «e ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosil«« osebno dvigniti pred od potovanjem ▼ stari kraj. Prošnja sa permit m mora vložiti najmanj« eden nem pred nameravanim odpotovanjoai In en3, ki potujejo preko New Točka ^JTZZ: t, a hof)o posuti er. že pripravljeni rdeči šolani v Mo.-kvi. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele nauči New Terk, N. t. POZIV! V«i naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, ao naprodeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. O DOBITI ■TOJCB U STAREGA KRAJA nove ameriške priseljeni tee postave, ki Je stopila v veljav« s prvim j ali je m, in«i» jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, s kvotnl vlsejl se izdajajo samo onloi U Imajo ptednoot v kvoti in ti iw: Starls' -meriiilh drmav Ijanev, možje ameriški* državljank ki so sc po 1. jo£j;a 192«. leta pore ttii, i ene in neporočeni otroci iapo« IS. leta poljedelcev. TI se opravičeni pelevioe kvote. Oo pa se o pravi ioni otroci Is pod a let« Mih nedriavUanev. U ae WU postavno pri p Biče ul v t* deielo sa stalne bivanje. i šaljive SAKSER STATE BANK žavljanl Združenih držav. Og«aatte se za pojasnila v ljudski šoli tt». 127 Last 11. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 30«. ali pa v pondeljrk in sredo ob 3. do soba 413. CENA dr. kernovega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (BNGL1SH SLOVENE HUM ■Um nun. $2.— Aaroott« ga pri knjigarni 'glas naroda XI« West IB Street New Terk City NEW YORK, MONDAY, MAY 2€, 193« UBQB8T BLOTEHB DAILY h C. S. S I5RIO T A ROMAM IZ trrUENJA. Za Glas Naroda priredi] G. P. Mr. Graham, ki je bii oproščen teže. ki ga je tlačila dvajset let. je omahnil zopet v naslonjač ter prosil Filipa, naj pove kaj iz svojega poznejšega življenja. « Nadaljevanje i prstan je Se vedno v moji lasti, kot dragocen spomin na ter rjegovo lastna mcvrednost. Stephen pa j t postal konečno p.cn usode, ki vedno čaka ranja glede tvoje bo.iote usode so b'la povsem le toliko, da te j* prižigalec luči odvedel na iz rok sitne, stare ženske 9 mogel izvedeti. Tedaj pa sem podvojil vse dobim zopet svojega otroka. Ah me lahko lj-jbiš. Jerica? To je vse. kar te vprašam. Ne mate? litri a ti iz tvojega »edanjefa doma ter oropati Emiiijo prijave bolj kot Jaz sam. za mojega ranjenega duha bo priznanje. da ljubiš še io svojega očeta' Nikakega drugega upanja nimam na svetu kot je to. Pndi ter se okleni ter mi zašepetaj oesedo tolažbe In nuru! Od daleč bom pn-i lusk oval »rojim korakom | t V \ Storija je bila kmalu povedana Medtem pa je izvedel Fihp tudi, da so pisali o njegovi smrti v Rio. Nikdo ni vedel, kako se je ta novica razširila. Ko je Filip konečno zapustil sobo, se je umaknil Mr. Graham v knjižnico ter neprestano mrmral: E— Zelo čudno! Skrajno čudno! Komaj je odšel, je plaho cdprla vrata ter plaho pogledala noter. Njen oče je hitro odšel proti njej ter jo potegnil molče k Emiliji, nakar so se vsi trije objeli. — Fihp. — je vzkliknila Emilija. — ali moreš še nadalje dvomiti, da nam je božja previdnost prihranila tak sestanek? H— O, Emilija, — je odvrnil on. — Nauči me. kje in kako naj izrečem to zahvalo! Devetintrideseto poglavje. SNIDENJE. Ko Je Jerica p^eeitala pismo, je skočila kvišku, ter pohitela po stopnicah k ei v:at- ter se prioiižala poletni hiši, kjer je Mr *mory pri čakoval njenega prihoda. Tak) ne.siijtfm je bil njen korak, da se je naenkrat znašla pred svo-im očetom, ki jo je pritisnil na svoje *rce, k? je tako nemirno utripate, da je rekel: — Otrok, otrok' F>e»trasila si me! Tolagoma pa se je izvila iz njegovega objema, hi Mr. Amory je dvigni! obraz svoje hčerke, pogladil po laseh ter jo vprašal: — Ah me ljubiš? —* Gotovo, gotovo' —' je vzkliknila Jerica ter pokrila njegova usta a poljubi Mr. Amory pa je skloni! glavo ter pričel lahno Jokati. Nato pa je rekla Jerica: v — Pojdi! — Kam? Konečno je rekla Emilija: — Filip, t: nisi št oprostil mojemu očetu! Uganila je njegove misli in zganil se je pod njenim očitajočim gla- — To boš storil, dragi Filip, — je nadaljevala ona s prosečim gla som. On se je obotavljal nekaj časa, nakar je odgovoril: — Storil h^m to, najdraž;a Emilija, ko bo prišel čas. Ko je konečno cdšel. je ostala Jerica za trenutek pri vratih ter žila za umikajočo se pestavo, nakar je rekla: — Kakšen dam je bil to! Nato pa se je vrnila v sobo, pokleknila poleg Emilije ter pričela POZOR, ROJAKI iz naslova ns lista, katerega prejemate, je razvide«, kdaj Vam Je naročnina pošla. N« čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. (Cretan je Parnikov %— Shipping N«w» — k Bogu, zahvaljujoča se mu za vse dobrote, katere jc podeli moliti njim. Štirideseto poglavje. J ■.■ ■ I D POVRAČILO. mMm&m, Ko je stric True umrl, je dal Mr. Cooper pokopati svojega starega prijatelja na starodavnem pokopališču cerkve, v kateri je bil dolgo časa cerkovnik Kmalu pa s*? je moralo pokopališče umakniti modernemu poslopju in zemeljski ostanki strica True-a so našli zadnji počitek v bližini poletnega bivališča Mr. Orahama. Dotični kraj je bil posvečen kot vaško pokopališče. Ta kos zemlje, kup^ene od velikodušnosti Willie-ja. je vseboval tudi zadnje počivališče Mrs. Sullivan in Mr.. Cooperja. Sedem let je že minulo izza dneva, ko je umrl stric True, a Jerica ni ie pezabila prijaznega, starega moža. Dostikrat je stala na mestu, ki te pokrivalo zemeljske ostanke Truemana ki Jerica je vzkliknila skoro naglas Emilija me ne sovraži ter ni nikdar sto-Ona me le obžaluje kot mrtvega Pojdi ter ji povej boljše ket je takoj spoznala obiskovalca ter zašepetala: 51 mi Je vprašal, zroč presenečeno, fi, — K Emiliji i On pa je zmaja* z glavo ter rekel: — Ne morem. — Ona te čaka ter presi tvojega prihoaa! — Emilija! — TI ne ve, kaj praviš! — Da. jaz vem. kaj hočem rila teta znam jaz. da sem nesrečnež ki je napuvil mučerJka iz naju obeh. Konečno je Emilija zaslisala korake, ki so se bližali. Predno so dospeli do vrat. je stala pokonci ter napenjala ušesa, da ujame vsak zvok. Jeriea in Mr. Am ry sta vstopila. Emilija — Filip! On pa je omahnil na kolena. Orcbovi dajejo svoje mrtve* — je vzkliknila Emilia. — Fihp, njam ali pa si prišel zares nazaj? — Hvala Bogu! — In ti mi odpusti.* torej. Emilija! — je rekel Fihp. ko sta oba končala Žalostno povest.t - Oprostiti? Filip? Kaj naj ti oprostim? Dejanje, radi katerega si zaprta v večno temo. — Filip, — je vzkliknila ona. — kako si mogel misliti, da sem kdaj pripisovala tebi to neserčno dejanje? Ne namenoma, o tem sem prepričan Nisem pa pozabil časa, ko Mt Je pripetila :a nesreča in ko nisi hotela odpustiti človeku, ki te je tako grozno poškodoval. — Filip! Nikdar te nisem dolžila! Dila pa sem ogorčena napram očetu, ki Je tako krivično ravnal s teboj! — Zlobna ženska je lagala, ko je rekla, d* si se stresla ob mojem parnem imenu gj Če sem se stresla, sem se ie radi'ega. ker sem mislila na krivico, katero si trpel. Veruj mi. da se je grdo motila. — Sveta nebesa! — je vzkliknil Fihp. — kako hudobno sem bil osle-pavjen! Jm - Ne hudobno — je odvrnila Emilija. — Mrs Ellis je bila v teh okoliščinah žrtev razmer. Bila je tukaj med nami ter vrjela, da ste drugi kot ste v resnic*. Par tednov pozneje Je zelo obžalovala vlogo, katero je rala prt >nv PozaLimo žalostne dogodke preteklosti ter verujemo, da bo Milostna roka vodila tudi v bodočnosti! Milostna roka' je vzkliknil Filip. — Kaj pa nam je r.udila v preteklosti? Tebi je poklonila le slepost! - Ne govori o moji slepoti kot o nesreči. — je odvrnila Emilija. — Dolgo časa ne mislim o tem. kot o nesreči! Zvok dobrozxuuHh korakov je zmotil oba in Emilija je bila bolj kot običajno bleda kot Filip ko j« vstopil Mr. Giaham. Mr. Oraham »e >e počasi pribhžal ter motril neznanega posetnika. Naenkrat p« je stopil nazaj ter sedel v naslonjačo ter bi brez dvoma padel. če bi Filip ne stopil naprej ter ga ujel. Kotiečno pa je kljub vsemu vzdihnil: E — Filip Amory? Moj Bog! Da. oče. je vzkliknila Emilija ter vstopila naprej. — Fihp je! Oni. katerega «mc> taka dolgo objokoval kot mrtvega, ram je vrnjen zdrav in veael! g Mr. Graham je vstal ter približal Mr. Amoryju, ki je stal tam s prekrižamzna rokama ter opooval starega moža — O, stric True! Vi in jaz nisva še ločena, a Willieja ni z nami! — O. Jerica, — se je oglasil očitajoči glas poleg nje, — al? je Wil-l.e kriv tega? Ona se je presenečena obrnila ter videla stati pred seboj moža. o katerem je ravnokar sanjala. Zrl ji je naravnost v obraz ter rekel: — Povej mi. Jerica, zakaj sem izključen cd tvojih simpatij? Jerica ni ničesar odgovorila, pač pa so ji pričele soize teči po licih — Delaš me naravnost obupanim. — je nadaljeval on. — Kaj sem ti storila, da me tako izključuješ iz svoje družbe? Zakoj zreš name tako mrzlo ter se mi izogibaš? Wiilie jo je zgraovl za r:ki ter jo držal trdr.o. — Nisem hladna ter ne maram biti — je odgovorila Jerica. Njen glas je bil napol zadušer. od ganutja. — O. Jerica. — je rekel on. izpustil njeno roko ter se obrnil vstran. — Vse kaže, da si me prenehala ljubiti. Tresel sem se, ko sem te prvikrat zagledal, a sedaj vidim, da me ne maraš več! — O. Willie, ne smeš biti hud name. Naj bom zopet tvoja sestra, prisrčna sestra! Ona se je nasmehnila žalostno ter rekel nato: — Torej sem imel vendar prav! — Jcrica, zlomila si mi srce! — Willie, — jc vzkliknila Jerica, — ali ne veš, kako čudno govoriš? — Čudno? — je odvrnil Willie, — ali se ti zdi čudno, da te ljubim? Ali nisem vsa leta nosil a seboj spomin na najino srečo? — Willie. — ga je prekinila Jerica, ki je postala naenkrat zopet skrajno resna, — ali je častno nag ovoriti me na tak način? Ali si po- Fi'ip ni spnejel ponudene mu roke ter tudi ni odgovoril na pozdrav« >eaede. S Mr. Graham se je ©tarail proti Emilipi ter vzkliknil, napol trpko in lalottno. — Ne nioreni aiu zameriti Bog ve. koliko!krivice sem delal temu '^■■^^^■■■■■■■■■aiiariiiiHflBHHi^H — Fes, krivico ste delali teu»u fantu! ato skušali uničiti njegov slove-i! J — Ne, — je vzkliknil Mr Graham. — tega nisem hotel napraviti. Spomal pa sem svojo zmoto še presno sem te cblatil pri drugih lju- je odvrnil Filip. — Povsem Torej ste spoznali svojo zmoto? Da. jaz sem. Takoj sem spoznal svojo zmoto, kakorhitro sem podrobnejše proučil ves poioAaj. Da, da. ie odvrnil Filip. — Kakorhitro ste razkrili kak zloiin, takoj pripisali meni. Mislili ste, da sem zmožen vsega slabega! ■ — Krivičen sem bil. Filip, - - je rekel Mr. Graham. — a urel sem — Ničesar nisem pozabil. — je vzkliknil on ostro, nisem pozabil, da nimam nikake pravice delati ti skrbi. Jaz ljubim le tebe! — Willie, — je vzkliknila Jerica, — kakšna blaznost pa je to? Jaz .-imam nikakih vezi kot jih opisuješ. Kaj pa bo mislila Izabcla glede tega izdajstva? 'Konec prihodnjič.) ■' ■mdh -- II Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo ■II ill Italije za leto 1930 odločijo za vse one, ki so namenjeni to leto v s«ari kraj. da ______ kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeAe izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom ranče preko Havre PEVI POLETNI DNE 6. JUNIJA 1.AVG. — Četrti 25. JUNIJA—Drugi poletni izlet 1. JULIJA — Tretji poleti S PARNIKOM "PARIS** POSEBEN IZLET — DNE Z9. JUNIiA I HPHRI-------— vvnm poletni izlet 11. JULIJA — Tretji poletni izlet 12. SEPT. — Prvi jesenski izlet Po COSULICH progi preko Trsta L SKUPNI POLETNI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA" dne 29. maja L avgusta — t septembra - Na.daljni izleti "VULiCANIA** - "VLLCANIA isti progi: *. oktobra — "VULCANIA" 2g. novembra—"SATLRNIA" Piti te nam čimprej n cene, navodila glede ftnifc listov, vize-jev, permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 32 CORTLANDT ST., NEW YORK 0 CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Tamhln COLORADO Denver, J. bchutte Pueblo, Peter Cullg, John Germ. Frank Janesh, A. Baftld. Sallda, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louts Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblca Chicago, Joseph Bilsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Splliar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelicb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank PetkovSek \n Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Moenlt. Kansas City. Frank %agar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmlller, Fr. Vodoplves. MICHIGAN Calumet. M. P. Kobe Detroit. Frank Stular. Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouie, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. Eveleth, Louis Oouke. Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John PovSt Virginia, Fra^fc Hrvatlch Sheboygan. Johr Zorman. West Allis, Frank 8kok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Cham pa T NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. MEW YORK Gowanda, Karl Btemlaha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hitt Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Louis Rudman, Anton Slmclch, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kumie Niles. Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton KlkelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakie. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanSea. Crafton, Fr. M&chek. Export, G. Pr-vlč, Louis Jupan-Č12. A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg. Frank Novak. Homer City In okolico. Frank T*>~ renchack. Irwin, M'lce Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. Taoiel] Luzerne, Frank Falloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopririek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. PodmlUek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arb in U. Jakoblch. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. PesdVrc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. Rkerlj. Fr. Bchlfrer. West Newton. Joseph Joran Wlllock, J. PeterneL err ah Helper. Ft. Kreba WEST VIRGINIA: WUllams River. Anton tnt WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Joa Koren. Badne In okollcc, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs. Louis lancher DlamondTillc, F. - M 28. maja: Aquitanla.. ChertKiurft Albert Haillc. Cherluturs Hamlrfsen Volendatn, Boulogne »ar Mer. Kot- terdam Augustus, Napoli, Genova 7. Junija: C'e\eland, Ctierbour*. Hamburg MmriewasUa. Cherluurg 10. Junija: Bremen. Cherl>ourg, Brem>-n 11 Junija: .Maurft.inla Cherf<"urg l>eutf>d, Chertx»urg. Hamburg L#viatha'i. Cherbi>urg 1? Junija: lleilin, Uouloin« fiur Mtr, Brrm.n 20 aprila: i»lympic, Cherb#»t.rg Westernland. Clierbifurg, Anturr-pen Ktatendam, Boulogne »ur Mer, Rot« tt-tdam Ri-ina. Napoli. Cenov* 21 Junija: St. Loull. Cherbourg. Hamburg Mitinetonka, Cherbourg President Koosevell, (Cherbourg. Bremen 22 Junija: Kfieugarla. Cherbourg 23 Junja: Columbue, Cherbourg, Brenten 25 Junija: lie de Kranre, Havre Albert Bat tin. Chtrlourf. Hamburg Kt public. CherlHjurg. Bremen 26 Junija: l>re»«len, Cherbourjf. Hremen 27. Junija: Bremen, Cli»rt»ourg. Bremen Majestic, Cherbourg Rotlcrdaiu, lioa! file »ur Mer. Ri»t-terdam 2x Junija: M.iuretanln, Cherbourg Belgealand. <"tw-rl»out((. Anl«ir|»n Minnekahda. Boulogiie sir Mer leviathan. «*l>eri>oui k Coute Grande, Napoli, Genova »0. junija: Paris, i lav re 12. Junija: Paris. VI a vre SuttgiLrt, Cherbourg, Firemen 14. junija: Homeric. Cherbourg Lapland, Cherbourg. AntwerT>en New Amsterdam, Boulogt.e ^..r Mer Rotterdam i4 junija: President Harding. Cherbourg, Bremen Cunie Biancamano, Nalili. Genova 17 junija: France Havre Europa, Cherbourg. Bremen 18. junija: Vulcania. Trst A'tuitar.ia, Cherbourg Hamburg, Cherbourg Hamburg George Washington, Cherbourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA i Najkraj*« tn nsjboij ugutra I ootowama m ogromnih (irnlklhi FRANCE 30. maja; 17. jun. <7 P M l (7 P M 1 lie dt* France t». jun.; 25, jun. »4 P. M ■ «6 P. M.i PAItIS 12. junija: .10. junija (7 P. M.t <7 P. M.' J Najkr«jt« po i pu iriimiei vutai ' j« v p< eebril kabini • vsemi Modern! ml udubno^u _ 1'ija m ala»n*! francoska kuulaja itr*-lno Disk« esns Vj.raJsJts ks.t«regakoli : poobla*esnsg» ageata. FRENCH LINE 1« »TATE 4TREET N»W YO*K. N. V. i ŠTVA ki nameravate prirediti VESELICE, ZABAVE GLASUJTE "GLAS NARODA" ne čita lamo vaše članstvo, pač pa v»i Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vsakovrstne NJIGE lil 0UCNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO fl||iS- se dobi pri "GLAS NARJODA JJ 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN