m Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. H Miti prejeman: ia «elo leto naprej 26 K — h pol leta > 18 » — > Četrt » » 6 » 50 » nesec » 2 » 20» V apravnlitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Četrt » » 6 „ — » mesec » 1»70» Za poSiljanjenadom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Nari&nlno In inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St.,2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne VBprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 84. V Ljubljani, v sredo, 15. aprila 1903. Letnik XXXI. Gospodarska zadruga v Sinčivesi. Celovec, 9. apr. Kaj neki je vzrok, da Slovenec ob narodnih mejah nima nobene narodne zavrsti ? Pustimo versko vprašanje popolnoma strani, in postavimo se edino le na narodno stališče — ne ker je nam to prav — a ker je nekaj ljudij, ki nas pri vsaki priložnosti napadajo, kot da bi klerikalci ne delali dosti za probujo narodne zavesti. Kaj v ljudeh zatira to zavest, ali recimo, kaj je vzrok, da se sramuje naš kmet svoje narodnesti in da si domišljuje kaj več biti, ko bi bil Nemec? Prvi in najvažnejši vzrok je, ker je Slovenec povsod le delavec, denar in oblast ima pa Nemec. Zato trdimo, da je edino prava pot do narodne samozavesti le gospodarski razvoj, vsako narodno govorjenje brez narodnega dela je pa — prazna slama — še manj kot slama — budalost je, ki je naš slovenski delavec ne razume. Velikansk korak v narodnem delu se je dosegel z našimi posojilnicami. A delovanje posojilnic ne zadostuje. Nemci nam delajo protiposojilnicp, oni lahko z agitacijo pridejo v odbore, in s posojilnico samo naš kmet še ni dosti navezan na nas. Nasprotne poscjilnice ne uplivajo na kmeta tako pogubno, kot nasprotni trgovci. V posojilnico gre kmet dvakrat na leto plačat obresti, tam ni doBti časa, da bi ga kdo obdelaval — a k trgovcu, recimo k žitnemu trgovcu, k trgovcu za živino, pride v letu dvajsetkrat, in če je ta trgovec še gostilničar, bo moral naš kmet tja, tam čakati, denarja prositi, da se mu blago odvzame, kaj čuda, da se teh ljudi boji, da oe ne upa proti njim voliti, da se ne upa svojega prepričanja imeti — če bi nasprotovalo mišljenju mogotcev, katerim je kakor suženj podvržen ? Zato je neobhodno potrebno, da se naš kmet ob mejah gospodarsko organizuje. V sredi naroda so razmere druge, a ob meji ne gre drugače. Nastopili smo to pot: ne eden sam, po zrelih dogovorih, s sodelovanjem najodlič-nejših rodoljubov; navajamo zopet imena: preč. g. stolni prošt Lamb. Einspieler, kc-mendator V. Šumah, župnik Fr. Katnik, g. Sim. Greiner, F. Treiber, A. Kuplan, gOBO-jilnice v Celovcu, Velikovcu, Sinčivesi, St. Jakobu i. t. d. dale so znatnih vsot kot deleže za ustanovitev zadruge v S nčivesi. Popolnoma neumestno in neresnično je, da bi tam delal le eden po svoje, vsaka važnejša stvar pe je natančno posvetovala in dogovorila. Tako se je zadruga v Sinčivesi ustanovila, zgradilo se je skladišče v Sinčivesi in kupila še druga hiša v Velikovcu, ki naj služi za žitni hram v tem mestu. Dalovanje zadruge je delalo doslej veliko težkoč. Vsak strokovnjak bo vedel, zakaj ? A če se hoče kaj doseči, se mora kaj storiti in prevzeti tudi kak riziko. Ta riziko se je pa pri nas že iz pričetka razdelil na toliko ram, da nikogar ne potlači več, če bi že res vse šlo po nesreči. V teh težkočah smo žalibrg morali opazovati, kako se jih nekdo — veseli, ki ima narodno zavest vedno v ustih, a narodnega dejanja je malo videti. Zadruga je imela prometa 1. 1899/1900 416 533 16 kron 1. 1901 270 433 80 „ 1. 19l'2 408.071-86 , Torej vkup 1,095 038 82 kron Žitni konto je znašal 1900 dohodkov 90 318 92 kron 1901 » 90 699 88 » 1902 109.162 21 .» 290 181 01 kron Priš o je žita 1899/1900 v zadrugo 79 vagonov 1901 61 1902 59 Vkup 199 vagonov. In ta promet obsega komaj eno tretjino poljskih pridelkov naših kmetov Velikovške okolice. Prvi račun obsega dve leti, tretji račun pa je zato manjši od drugega, ker se je v Velikovcu n?š promet po delovanju nasprotnega skladišča za par vagonov skrčil. Uspeh naš je še nepovoljen, a z vso odločnostjo zavračamo vsako sumničenje zavoda, ki smo ga voljni izdržati po vsaki ceni, in ki ga moramo vzdržati, če nočemo, da Velikovška okolica za vedno propade nemštvu v oblast. Vzlasti letošnje leto nam je delalo in dela preveliko skrbi. Račun leta 1903 je tak: I. Stroški: 1. &itni konto..........88 849 59 K, 2. skupna naročila . . . . 1179082 „ 3. prodajalnični konto . . 48.726 57 „ 4 posojila vrnjena . . . 46.128 40 „ 5. stavba..............301-— 6. režija..............1 905 86 " 7. inventar............1.353-28 „ 8. posojila.....• 596 — . 9. doplačila............10080 „ 10. voznine............1.528-75 , 11- razno..............1.362 62 „ 12. gotovina 31. deo. 1902 . 1.592 24 „ Vkup . . . 204.035 93 K. II. Dohodki: 1. Žitni konto..........109.162 21 K, 2. za skupna naročila . . 12.057-23 „ 3. konto prodajalne . . . 49.361-84 . 4. uposojila..........30.340 — . 5. deleži doplačani . . . 276 — „ 6. pristopnin..........2'— „ 7. stanovnina in najemnina 48140 „ 8. vrnjenih posojil . . . 1.153-74 „ 9. razni dohodki .... 332 93 „ 10. prodani inventar . . . 315 90 „ 11. gotovina 1. jan. 1902 . 552 68 „ Vkup . . . 204035-93 K. Nepovoljni vspeh se kaio iz bilance: Aktiva: 1. Tirjatve......6.81186 K, 2. posojila............1.956 86 „ 3. zaloga..............17 458— „ 4. drevesnica............810-— , 5. poslopja......47-930 — „ 6. inventar......4 512-— „ 7. prodajalna.....9117-— „ 8. gotovina 31. decembra . 1 597-40 „ 9. deficit leta 1901 . . . 1.710-16 „ 10. deficit leta 1902 . . . 5 852-89 » Vkup . . . 97.756-68 K. P a s s i v a : 1. Deleži..............23.130-7Ž K, 2. izposojila............72.32596 „ 3. obresti pasivne . . . . 2 300-— » Vkup . . . 97.756-68 K. Pasivum pa je prišel odtod: Iz velikovškfga hrama nam jo izginilo — veliko ovsa. Oves leži v velikih kupih in če ga kdo nosi celo leto, lastnik ne bo zapazil, predno gre zaloga h koncu. Gospod Podgorc mora delati popolnoma sam in ravno lani se je zanašal, da je vse v redu, in pomladi in po letu ni več zahajal sam v Velikovec, ter je pustil tam svojega magacinerja žito prejemati. Ta uslužbenik pa ni dosti pazil, eicer bi moral na kupih poznati, da blaga primanjkuje. Poleg tega so nekateri brezvestni zadružniki ponarejali žitne kupone; eden je bil vsled tega od deželne sodnije pred tednom dni na šest tednov zapora obsojen, in upamo, da bo zdaj to druge preplašilo. Vsled teh žalostnih dogodkov je znašala izguba pri ovsu v prvi polovici I. 1902 3884 07 kron! Druga škoda se je pletla sem od leta 1899, ko je neučni poslovodja predrago prevzel od zadružnikov veliko množino ajde, ki je stala po prejeti vrednosti v bilanci in se je pri prodaji izgubilo 2185 K 32, skupaj 6069 K 39 h. Ti slučaji so pa popolnoma izvanredni, ko bi jih ne bilo. bila bi zadruga letos lepo aktivna. Da bodo tatvine v bodoče nemogoče, se je poskrbelo, in se mora še bolj skrbeti, če hočemo, da se zadruga razvije. Gospodje rodoljubi v Velikovcu bodo morali osnovati svoj oddelek zadruge, ker je nemogoče, da gospod Podpore iz Celovca vedno hodi tja. Gospod Podgorc ni dosti trdnega zdravja, da bi mogel mnego let to opravljati, in že zdaj se ie le zahvaliti naklonjenosti gg. prednikov, vzlasti premilost. knezoškola, da si more za zadružno delo jemati toliko časa. V Sinčivasi se zadruga nadzoruje najstrožje, v Velikovcu Be mora že bolj uravnati. Škode pri ajdi je bil deloma kriv prejšnji poslovodja, a deloma tudi razmere na žitnem trgu. Leta 1899 bila je ajda pred setvijo vredna 8-5 gld. za met. stot, zadruga jo je prevzela po 7 in jo je po dveh letih morala oddati po 6 V bodoče zadružno vodstvo ne bo več tako optimistično, da bi sprejemalo blago, o katerem ne ve, ali ga bo mogoče prodati ali ne. Zadruga mora v takem slučaju svoja izplačila skrčiti na nižino, pri kateri več izgubiti ne more, kakor se je r. pr. leta 1900 ajda sprejemala nekaj časa po ceni 5'/,, — tako se tudi krma prodaja. Škode zdBj nismo mogli poravnati z večjim zaslužkom na drugi strani. Zaslužek pri žitu je skrajno majhen ; ko se je celovška mlekarna lani ustanovila, pristopili so ji kmetje iz okolice, ki v Celovec prodajajo LISTEK. Moja ura. Po angleškem originalu" Mark T w a i n a priredil dr. Nekdo. Moja lepa, nova ura je šla že jedno in pol leta, ne da bi kaj prehitela ali pa zaostajala, ne da bi Be v njej kaj zlomilo ali pa da bi se sicer kaj samoglavo ustavljala. Kazala je poleg ur tudi dneve in mesece. Bil sem torej srečen ter tudi prepričan, da je nezmotljiva glede časa in ure ; da menil sem celo, da je neminljivo tudi njeno orodje. Nekega meseca pa pozabim uro naviti in ustavila so je. Vstrašil sem se in zdelo se mi je, da je to slabo znamenje, ki napoveduje veliko nesrečo. S časom pa so zvedri zopet moja duša, navijem prijateljico ter jo vravnam, kakor sem mislil, da je prav, ter ukažem praznovernim svojim slutnjam, naj me zapuste. Koj drugi dan pa stopim v prodajalnico znanega mi urarja. Bil je prvi med svoje vrste mojstri. Storil sem pa to le radi tega, da bi naravnal uro po pravem času. Ko jo pogleda, pravi: »Zamudila se je za 4 mi- nute. Regulator se mora malo naprej poriniti.« — Jaz ga hočem zadržati ter mu pojasniti, da gre ura dobro, a da le--pa je že prepozno. Vse, kar je zamogla ta zelj-nata glava na človeškem truplu videti, je bilo, da gre ura za 4 minute prepozno ; in regulator je švignil za 4 minute naprej I Tako torej se je dovršilo etrušno dejanje, akopram sem plesal okoli nasilnika in ga prosil, naj vendar pusti uro v miru. Storil pa je vkljub temu prav patttično in brez vsacega usmiljenja. Ura pa je začela hiteti; dan za dnevom bolj hiteti. Prvi teden zbolela je na hudi mrzlici; žilica ji je utripala po 150 krat v senci. Po preteku dveh mesecev je prehitela vse kronometre našega mesta, še rotovške ure se ni bala prekoračiti, celo koledar sam je njej nasproti zaostal za 13 dni. Bila je že v novembru in se veselila snega med tem, ko je še šumelo oktobrsko listje na košatih drevesih naše zvezde in razveseljevalo prebivalstvo s svojo senco, ko so jo še razširjala zdrava megla po ulicah in ko so prižigali svetilnice po mestu še ob 8. zvečer. Bila jo celo neprijetna. »Pricilrala« je namreč rok za plačevanje najemnine, letnih računov in drugih enakih prijetnih reči veliko prej, nego je bilo vse to potrebno, da, celo tako hitro, da sem jasno videl pred saboj svojo gmotno pogubo. Tega mi ni bilo mogoče dalje mirno gledati. Nesem jo torej k urarju, da jo regulira. Vpraša me, če sem jo že kdaj dal popraviti. »Ne — nikoli; — do sedaj ni bilo tega treba.« Tu se zasveti iz njegovih očij zlobno veselje. Hitro odpre uro, pritisne nekaj okroglega v oko in pogleda v dušo nesrečni uri. »Mora se izčistiti in namazati ter vrh tega še regulirati, v enem tednu bo že vse v redu.« V enem tednu torej! Ko je bila moja ura čista in namazana ter regulirana, je šla tako počasi, da je ti kalu, kakor cerkveno ure pri nas po navadi bijejo. Zamujal sem vlake, obravnave, komisije, prepozno sem prišel k vsakemu ren-dezvous, da, celo k obedu. Moja ura je podaljšala rok za menjiški protest na štiri dni, tako da sem proteste zakasnil; s časom sem prišel v včerajšnji dan, da celo v predvčerajšnji, potem v pretekli teden, in kar naenkrat se mi je dozdevalo, da so klatim povsem zapuščen in sam v predzadnjem tednu, ter da sem zgrešil svet! Mislil sem celo, da me veže kako bratstvo do jedine mumije, ki jo imamo v na šem muzeju, ter sem želel ž njo govoriti, ter slišati od nje stare novice. Kaj mi je bilo početi i Podal sem se zopet k urarju. Čakam mirno, med tem, ko gleda v uro in brklja po njej. Smilila se mi je do dna duše. Reva! Moj Bog, sedaj mi razkolje uro ter »diagnosticira«, da je cilinder »otekel«, ter mi zagotavlja, da mu bode dal v treh dneh njegovo staro obliko. Po tej težavni operaciji je šla ura prilično in povprečno dobro. To je pa bilo tudi vse. En dan se je obnašala namreč kakor učlovečena zlebnest; tulila je, lajala, kašljala, kihala in žvižgala, tako, da mi celo ni bilo mogoče slišati, kako da premišljujem. Če je vse to počela, ni bilo ure v celi deželi njej enake. Konec dneva je pa zaostajala in potratila toliko časa, da so jo dosegle j-opet vse ure, katere je prej prehitela. Tako je po preteku vsakih 24 ur zopet prav kazala. Nimam li prav, če pravim, da jo »povprečno« dobro kazala? Nihče torej ne more reči, da je storila več ali manj, nego svojo dolžnost, kakor n. pr. vsak naših poslancev. A prava »povprečna« točnost ni posebno hvale vredna lastnost žepnih ur: — torej sem Bvojo uro odnesel še enkrat k urarju; — sedaj pa k drugemu. Reče mi, da je pero počilo. Zagotavljam ga, da me veseli, da se ni zgodila večja nesreča. Da pa povem res- mleko liter po 20 vin, akoravno jim mlekarna daje le 12 v. Čudili smo se — a 1 i-beralec se zna držati stranke. Mlekarna je koncem leta imela izgube deset tisoč kron, a nikdo je ni zaradi tega napadal. Katoliške stranke predobro vedo, kako neumestno je tako napadanje. Mi cen nismo mogli tako skrčiti : prvič, ker načelno ne pripustimo, da bi kmet dobil v zadrugi manj kot drugod ; drugič, ker je konkurenca strastna : Mi imamo konkurenco starih pre-kupccv in konkurenco nemškega skladišča, kar mora cene povzdigniti do skrajne meje. Vsekako se je moglo pri žitu še nekaj za služiti, in sicer : Pri ovsu 1338 83 K ■ pšenici 254— » rži 1209 — » » ajdi 280'— » detelji 1070 — » » turš ci 300-- » » leči 531-— » » ječmenu 114 — » « fiiolu 182 94 » » prosu 153 79 » » zmesi 279 62 » » ber u 4 — » Vkup . 5717 41 K. Nasproti škodi . 606939 K. Ta škodi je popolnoma izven-redna in zato zadružnikov ne sme vznemirjati. Zadruga ni slabo — ona je 1 e jako ugodno uravnana. Stvar bi zdaj že lahko šla drugače, ko bi prvi poslovodja ne bil tako obolel, da za nobeno delo več ni bil, zadela ga je kap in siromak se več ganiti ne more. Zdaj pa je zadruga dobila mladega meži, izurjenega prekupca, ki je prodajalno prevzel popolnoma na svoj račun. Tako za druga združu e kmeta in je v našo sredino vsadila narodnega trgovca. Ta trgovec ima v zadrugi prodajalno, zato pla čuje nizko najemnino in — nadzoruje hlapce in vse delovanje. Knjigovodstvo in glavno korespondenco oskrbuje g. Podgorc v Celovcu, ki je obenem zadružni blagajničar. Naš trgovec g. N o v a k je poprej več let služboval v Ljubljani in pozneje v drugih večjih trgovinah, tako da je svojemu poklicu popolnoma veš?. On je delaven do skrajne mere, vzoren rodoljub in veren katoličan. Takega trgovca potrebuiemo neob hodno, če hočemo polagoma stranke dobiti tudi v mestih in tam kaj upliva. Obžalujemo le, da nimamo organizacije, ki bi take može ob mejah podpirala za prvi čas, da bi mogli z večjo močjo nastopati proti nasprotniku. Nasprotni trgovci imajo etare hiše z boga tirni zalegami ; da more proti takim tekmovati, treba je več kapitala ali vsaj poroštva, kot ga nam je začetniku dati mogoče; a tudi tako upamo, da se stvar počasi razvije, če duhovščina pomaga tako požrtvovalno kot do zdaj. Tak je položaj zadruge. Zavod je nam neobhodno potreben, ljudje so se ga že pre cej privadili, prve težkoSe so — upamo, minule. »Predno pet let mine, še ne veste, kaj je tako podjetje«, nam je star trgovec v Celovcu zagotavljal, »potem bodete znali, in bo šlo«. Sicer še ni pet let, a upamo, da je stari žitni trgovec malo pretiraval, in da prej pridemo na zdrava tla. Če hočemo kaj doseči, se pač ne smemo omejiti na par malenkostnih darov, ki jih damo v letu za ljudske namene. Irski socialni apostol naših dnij P. Matthe\v si je nakopal 44 000 gld. dolga pri svojem rodoljubnem delovanju 1 Vzemimo si Korošoi za vzgled nemškega kapelana v Trgu, ki je pred par leti pričel sirotišnico in danes vzdržuje tam že 80 otrok. Naš kmet je tudi sirota ; ko se ie profesor morale na graški univerzi g. dr. W. nedavno vozil z g P. iz Celovca, dejal mu je : »Vaše delo v Sinčevoai vsakokrat navajam kot vzgled karitativnega dela svojim poslušalcem I« Veliko vredno je karitativno delo, za sire te, slepce in bolnike skrbeti je neprecenljive vrednosti. V naši dobi pa je v prvi vrsti treba takih karitativnih del, ki ljudstvo pridobijo zopet za vero — in nam za narodnost. Za velik smoter treba je pa odločnosti in požrtvovalnosti, v tem ne smemo iskati dobička, da pa moramo, sprva vsaj, žrtvovati vse, kar imamo. Dogodki v češkem tabora. Vod.tel]i čeCko-radikalne struje, pos. bno pa njihovo časopisje, nadaljujejo z vso silo akcijo, ki so jo pričeli, da izpade prihodnji shod zaupnikov češkega naroda tako, kakor je njihova želja. V tem delu prvačijo seveda »Nar. Listv«. Ta list izjavlja v predzadnji številki, eia bo našel dr. U^zek ob svojem povratku z juga mnogo slabš;, skrajno na pete razmere, ker je obstrukcija zopet nj pragu parlamenta. Ko so češki poslanci dopustili prvo branje nagodbo, so pričakovali, da jim Koerber omogoči nadaljnje vztrajanje na tem potu. Poslanci so donesli vladi žrtve, ki jih ni poimilo in ne odobravalo prebivalstvo, o svojim tozadevnim sklepom se pa poslanci niso vezali za bodočnost. Zavezal se je le Koerber in njegova dolžnost je sedaj, da napravi prosto pot drugemu in tretjemu branju. Ker se pa to ni zgodilo, se mora mej vsem češkim prebivalstvom razlegati glas: Nagodbo onemogočiti in z vsemi sredstvi delati na to, da pade mini-sterstvo, ki ne deli pravic! Skoro v istem smislu jo na volivskem shodu govoril posl. B a x a. G tvoril je mej drugim o sploš.ii, enaki volivni pravici in silno napadal dr. Kramara radi njegovega izraza o »katastrofni politiki«. Tudi poslanec dr. Fiedler ie te dni go voril o tem predmetu ter predlagal res-jlu cijo v radikalnem smislu sestavljeno. — £3lo zanimiva so pa njegova izvajanja glede priprav za n o v e v o 1 i t v e. Iz njih jo posneti, da se Mladočehi resno pripravljajo na to eventuvalnost. Izvršilni odbor je mej drugim te dni poslal ostalim češkim strankam p'8310, v katerem jih vprašu;e, če se hočejo z Mladočehi skupno udeleževati vo-livnega boja in če bi bile voljne skleniti kompromis in pod kakimi pogoji. V svojem organu pa posl. apindler nadaljuje gonjo proti poslancu dr. Fuftu. OJita mu mej drugim, da se poteguje za čast sekcijskega načelnika, da bi na ta način zlezel v ministerstvo. Položaj na Ogrskem. Ogrski ministerski predsednik biell se je sinoči oovrnil s svojih velikonočnih počitnic iz Ratota ter takoj za današnji dan sklical sejo ministerskega sveta. Na razgovoru bo samo sedanji politiški položaj, ozi- nico, nisem imel pojma, kaj je to: pero! A neznanemu Človeku se vendar nisem hotel izpovedati. Popravil je pero. A ura je izgubila na eni strani, kar je na drugi pridobila. Nekaj časa je namreč tikala, potem se malo spočila, potem zopet malo tikala in tako dalje — kakor se ji je uprav poljubilo. Vsakokrat pa, kadar se je zbudila in zopet oživela, sem čutil udarec, kakor če bi sprožil puško. Skozi nekaj dni sem si prsa malo bolj vatiral, kakor po navadi — konečno pa vendar odnesel uro k novemu urarju. Ta pregleda vse posamezne koščke ter pravi, da je eno kolo zlomljeno. Popravil mi je je. Šla je zopet, a le vsako uro enkrat sta se objela oba kazalca in korakala skupaj skozi 10 minut, prav kakor brata. Veselilo me je, ko sem gledal to v istim lepo in hvale vredno edinost. A ko bi to videl pri uri svojega prijatelja, bi bil še bolj vesil, nego sem bil pri svoji. Najbolj učeni doktor ne bi mogel razločiti s to uro času glavo od repa — nesem jo torej še enkrat popravljat. Novi zdravnik pravi, da se je »kristal« zlomil, da se je „ veriga" zavila ter da mora dati na nekaj kolesec nove »podplate«. Storil je vse to. Ura je bila izvrstna, le, ko je šla skozi 8 ur dobro, je kar na enkrat začela peti in kruliti, kazalca sta se vrtila, da je bilo kar veselje jih gledati, in kar je še manjkalo do 24 ur, je pretekla ta ura v 7 sekundah; — potem je počilo in stala je, kakor če bi bila pribita. Tužnim srcem jo nesem k urarju in gledam, kako jo razkroji. Potem pa sem ga začel prav sodniško izpraševati, ker se mi je zdela zadeva v istini resna. Kupil sem uro za 60 gold., 200 do 300 gold. sem pa plačal za popravljanje. Ko torej čakam in gledam urarja, zdel se mi je prav znan, in res: bil je stari znanec, mašinist pri parobrodih na našem jezeru — pa še ne eden od najboljših, Skrbno je vse pregledal, ter dejal: »Preveč para izpušča; obesiti morate Moncy ključ na ventil 1" O ti nesrečna duša! Telebim ga čez glavo, da se zgrudi nesvesten na tla. Plačal sem za njim postrežbo v bolnišnici ter ga dal na svoje troške pokopati. Moj strio Janez — sedaj je že umrl, Bog mu daj nebesa, — je pač dejal: „Dober konj je dober konj, a le toliko časa, da ne uide, — dobra ura je dobra ura, a le toliko časa, da je ne dobi popravljalec v svoje roke". Da sem to sveto resnico spoznal, sem plačal lepo vsoto. Videant consules — 1 roma način, kako zlomiti moč ogrske opozicije. V petek se Szell poda na Dunaj, da bo poročal o tozadevnih sklepih. Zadnji prazniki niso donesli z ozirom na politiški položaj na Ogrskem nikake izpremembe. Mej vlado in opozicijo prej ali slej ni nikakega stiks. Ta bo mogoč 6e le po sestanku državnega zbora. Ta dan se namreč prične razprava o budgetnem provizoriju. Na predvečer te razprave se snidejo v posvet opo-zicionalni poslanci, o katerem se pa obče sodi, da ne dovede do nikakih prememb. Položaj se pojasni še le tekom razprave same, ki se je bota udeležila tudi ministerski predsednik Szell in zborniški pred sednik gre f Apponyi. Vladi in večini je sa veda mnogo na tem, da se izogneta potrebi ex lex-stanja, toda opozicija o kaki porav navi doslej noče še n:čeBar vedeti, razun če vlada ugodi vsem njenim zahtevam. Poboj mej avstrijskimi in nemškimi vojaki v Kini. Reuterjeva pisarna javlja iz Pekina: Med kakimi 50 nemškimi vojaki in istotoli-kimi avstro-ogrskimi vojaki je navsUl v neki gostilni prepir, ki se je razvil v hud pretep na ulic:. B »|evalci so rabili opeko in palice, nekateri njih tudi nože in druga orožia. Veliko število Kitaicev so bili priče tega pretepa. Ena nemška stolnija z nasajenimi bodali* in ena avstrijska patrulja sti ločili bojevale j in izpraznili ulico. Več niih od obeh strani so odvedli v b ilnišnico. Oba kontingenta vojakov ostaneta konsignirana več tednov. Brikone bo imel ta nastop še kake druge posledice. Povod prepiru je doslej ša neznan. Dogodki v Franciji. Velikonočue praznike so francoski me-nihožrci vprizorili veliko gonjo proti posam-nim članom razpuščenih kongregacij. Posebno so vzeli na piko dominikance, ki so, kot po navadi nastopali kot cerkveni govorniki. Posebno dominikanski pater Gasser jim je bil silno na potu. Ta je baje imel pred kratkim govor, v katerem je primerjal Combesa Judi, Loubeta Herodu in Waldeck« Rousieau a Pilatu. To jo, tako porečajo pariški listi, posebno vznemirilo sooialistiška poslanca — pisatelja Charbonela in Teryja. Ta dva sta sa podala velikonočno nedelju v cerkev v nadi, da zopet zalotita imenova nega govornika. Toda varala sta se, ker omenjeni dan v cerkvi Notre Dame v Parizu ni govoril pater Gasser, marveč pater Herbert. Seveda tudi ta ni molčal in povedal svoje misli glede vladne gonje proti kongregaci-jam. Tu sta pa jela kr čati imenovana dva socialista na govornika, češ, da n>ma pra vice tu govoriti, še manj pa koga žaliti. Kajpada so bili navzočni silno ogorčeni nad takim postopanjem in šiloma so ju iztirali iz cerkve, zunaj ju pa izročili policiji. Pravijo, da so bota morala radi tega zagovarjati pred sodiščem zaradi motenja vere. Kajpada ju no bo doletela kdove kaka kazen, pač pa bo vladi pozvala na odgovor omenjena govornika, tem bolj, ker je Combes izdal nov odlok, s Katerim prepoveduje članom prepovedanih kongregacij izvrševanje cerkven.h opravil. Predsednik Loubet na potovanju. Predsednik francoske republike Loubet je na svojem potovanji v Algir dospel najprej v Arles. V odgovoru ni neki pozdrav je odgovarjal, da se je že za časa cesarstva " boril za republiko in da se njegova ljubezen do republike sedaj ni prav nič zmanjšala. Dejal je, da bi bil razžaljen, ako bi se mislilo, da bi mogel soglašati z nasprotniki re publike. Na to je predsednik nadaljeval svojo potovanje in dospel v A x, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. V Marzelju priredila je trgov, zbornica Loubetu na čast banket, katerega se je udeležilo 450 oseb. Loubet je v svojem govoru na banketu povdarjal, da trgovina v tem mestu stalno napreduje, in je priporočal slogo med delavci in gospodarji. Tudi v Marzelju je narod navdušeno pozdravljal Loubeta in vsklikal njemu in republiki. Pred Algir došla je včeraj tudi ruska vojna mornarica, katera bo navzoča o vspre-jemu Loubeta. V Algiru ga sprejme namestnik odatopivšega guvernerja. Seveda mu ne bo nič kaj ljubo, da se je ravno za njegov obisk pojavila guvernerska kriza. Tu pričakujejo njegovega govora o velikih načrtih Francije glede severne Afrike. — Iz njegovih dosedanjih govorov je razvidno, da se Loubet nič kaj ne upa pri svojih govorih dotikati najnovejših razmer v Franciji. Bržkone se boji, da bi mu taki nastopi ne za- grenili vsprejemnih ovacij. Iz brzojavk. Jezuiti v Nemčiji. Draždanski listi poročajo, da še ni zaključeno glasovanje 0 odpravi zloglasnega paragrafa in da po dosedanjih vspehih njih odklonitev še ni po polno zagotovljena. — Bolgarsko sobranje je bilo včeraj zaključeno. — 11 a- 1 i j a n s k i kralj obišče tekom letošnjega poletja tudi Španijo. Obisku pripisujejo veliko važnost. — Italijanski vinogradniki proti poslaniku N i- g r a. Italijanski vinogradniki, posebno oni ic Apulije, v odločnem proteBtu pozivajo vlado, naj takoj odpozove poslanika Ngia s svojega dosedanjega mesta radi njegovega stališča v zadevi trgovinske pogodbe. — Francoski socialisti za Mili e-r a n d a. Soc kongres v Bordeaux u je s 109 proti 89 glasom sprejel Jauresov predlog v prilog Millerandu. Dnevne novice, V Ljubljani 15. aprila. Slovensko nemška liberalna sveža. »Slov. Narod« je pristaša liberalne stranke, kateri mora v »Slovenca« pisati, ker »Narod" ne sme priobčevati dopisov zoper jeseniške Nemce, obsodil, da ima dotični liberalec „tonzuro na glavi, v glavi pa slamo". Mi nimamo nič proti temu, ako »Narodovci« na tak način sami sebe slepe, a radovedni smo, kaj bodo odgovorili na izvajanja praške „Politike" o političnem stanju na Kranjskem. Ta list se namreč bavi z našimi liberalci v uvodnem članku „Der Aafang vom Ende", v katerem popisuje našim čitateljem že dovolj znane dogodke. Med drugim pravi: »Pač se še ni zgodilo pri nobenem narodu, da bi bila stranka, ki je po svojem programu radikalno narodna, pozabhši na vse ozire do lastnega ljudstva, iz samega strankarskega sovraštva do nasprotnika, s stranko drugega naroda, katera je oni celo v narodnem oziru eminentno sovražna, sklenila zvezo, ki bi šla tako daleč, da bi prišla v nevarnost celo narodna posest. Prva stranka, katera je storila tako zločinstvo na lastnem ljudstvu, je' slovenska narodno napredna ali liberalna, ali, kakor jo Nemci imenujejo kot t za-Bmeh, slovensko - radikalna stranka." »Politik" priobčuje pismo barona Schwegla in izvaja podobne sklepe, kakor „Slovenec", ter nadaljuje: „»SIov. Narod«, glasilo liberalcev, se je proti vsemu temu nedosledno in uprav smešno zagovarjal". Dojanje liberalcev je »felonija na 1 a s t n e m nar o du ". „S to zvezo je naravno nastala stagnacija v narodnem razvoju Slovencev, ker imajo Slovenci čisto vezane roke, in poleg tega se je pozicija Nemcev na Kranjskem in povsod v slovenskih deželah izredno utrdila." Č°ški list trdi dalje, da ta politika izpodkopuje liberalno stranko samo. „Naj nam liberalci ne ugovarjajo, da je njihovih nevspehov krivo „nerazsodno ljudstvo" I Tudi med inteligenco nimajo več toliko pristašev, kakor prej. Strankinega propadanja je kriva le njena pogubna politika in nedoslednost v izvrševanju programa". „ Politik" konstatira, da je liberalna stranka za katoliško-narodno daleč za-j daj, ker nastopa proti splošni in enaki volivni pravici, in ker liberalci nimajo nobenega gospodarskega programa, med tem ko ima katoliško narodna stranka dobro predelan socialen in gospodarski program. „Tako je torej liberalna stranka propadla do smešnega komediantstva (zu einer Farce herab gesunken) in Be spozna samo še na tem, da vse zanikuje, kar katoliško narodna stranka zahteva." — Veseli nas, da to prepričanje prodira tudi drugod. Razdiralno delovanje liberalne stranke mora slednjič vendar oči odpreti vsem, ki še pošteno mislijo s slovenstvom. Sestanek slovenskega katoliškega časnikarstva, ki deluje na podlagi resolucij I. in II slov. katol. shoda, se vrši v Ljubljani danes t3den v sredo dne 22. t. m. ob 9 uri dopoludne v veliki dvorani »Kat. Doma« in sicer po § 2 zbor. zak. Danes so se odposlala vabila. Ako bi kdo izmej naših gg. sotrudnikov pomotoma ne dobil vabila in se želi udeležiti shoda, naj nam to po dopisnici naznani. Kdor bi se želel udeležiti skupnega obeda (kuvert 1 gld.), naj tudi naznani po dopisnici na uredništvo »Slo-venčevo«. Vsekakor je nujno potrebno, da se udeleže shodatudi zastopniki naših katoliško narodnih političnih društev, da ž njimi združeni zasnujemo mogočno organizacijo slovenskega krščanskega časopisja. Zvečer se udeležimo koncerta »Glasbene Matice« (oratorij „ S v. Frančišek".) Udeležniki naj si prostor za koncert takoj preskrbe in je v tej zadevi za udeležnike shoda prijavljeno posredovati tudi uredništvo „Slovenca". Priloga 84. štev. »Slovenca« dnč 15, aprila 1903. Skupna seja pokrajinskih odborov .Slovanske krščansko • sooialne svese" Ker bo dne 22. t. m. z ozirom na časnikarski sestanek in oratorij »Glasbene Matice« »Sv. Frančišek" mnogo pokrajinskih odbornikov »Slovenske krščansko sooialne zveze" v Ljubljani, želeti bi bilo, da bi se dotični gospodje dne 22. t. m. ob S. uri popoludne zbrali v stanovanju društvenega odbornika č. g. Janeza Kalan a , (stolno župnišče I. nadstropje), kjer bi se vršil tako skupni pogovor pokrajinskih odbornikov „Slov. kršč. soo. zveze". Ker je nujno potrebno, da se delo pri „Zvezi« uredi in načrta način nadaljnjega delovanja, posebno tudi glede ustanavljanja pokrajinskih knjižnic, je želeti, da izmej pokrajinskih gg. odbornikov pride kdor ie more ta dan v Ljubljano. Opozarjamo na današnjo izjavo gg. slovenskih tehnikov. Tako kričeče s« protežirajo pri nas Nemci 1 — Obenem opozarjamo na sestanek slovenskih tehnikov, ki se v tej za devi vrfli v Hafnerjevi restavraciji v petek zvečer ob pol 8 uri in b kateremu se želi polnoštevilne udeležbe od strani slovenskih visokošolcev. Obolel je slovenski pisatelj g. Franc M e š k o , župnik pri Št. Danijelu nad Pli-berkom, in se je moral podati v bolnico usmiljenih bratov v Št. Vid. Dal Bog priljubljenemu pisatelju skorajšnje ozdravljenje. Imenovanja. Višjima poštnima kontrolorjema v Gradcu sta imenovana g. Martin Slekovecv Gradcu in gosp Franc P a v 1 i š v Mariboru. — Gdčna Ljudmila M a h o r č i č je imenovana za pomočno učiteljico na dvorazrednici v Šturijah. Učiteljske vesti. Za učiteljico v Loko pri Zidanem mostu pride gdč. Marija V a v-potič, na šolo v Št. Lenart pri Laškem gdč. Antonija Kračman, za pomožnega učitelja za ptujsko okolico je imenovan g. Ivan O z m e c. V Dobrno pride g. Leopold C u 1 k iz Ribnice, v Ribnico pa g. Franc I g 1 a r z Dobrne. Is deželne bolnloe. Pod tem naslovom priobčuje »Slov. Narod« v zadnjem času članke, katere moro narekovati le politična strast in posuroveloat. Ž a ton, v katerem so pisani ti članki, mora podučiti vsa-cega razumnega človeka, ki le količkaj pozna razmere, da je vse le izbruh politične strasti. Namen je prozoren, v tej obliki namreč prikrito neresnico podati občinstvu kot nekako obrambo proti »izkoriščevanju« od strani usmiljenk v deželni bolnici. Iz navedenih razlogov bi se nadalje ne pečali s temi članki, ko bi g. dr. Bleivveis vitez Trsteniški kot začasni vodja deželne bolnice ne prišel z nekim popravkom v »Slov. Narodu«, ki je pa tako neokretno sestavljen, da moramo priti gospodu vodji nekoliko na pomoč. V deželni bolnici so 3 plačil ai razredi, III. razred plača 95 kr., II. razred 2 gld. 75 kr., I. razred 4 gld. Vsi dohodki se stekajo v deželno blagajno, in usmiljenke dobe le po pogodbi določeno odškodnino za trud. — Ogromna večina bolnikov je v III. razredu Za bolnika plača dežela na dan usmiljenkam 15 kr. V tem je vračunjena vsa postrežba po noči in po dnevu, vzdržavanje posteljne in kuhinjske oprave, navadno snaženje sob. Za hrano so določene gotove cene, vendar ne sme hrana za bolnika v III. razredu veljati povprek na dan čez 28 kr. Sedaj pa vprašamo, kaj se pa more dati za povprek 28 kr. na dan, in sicer za zajutrk, kosilo, južinc, večerjo, vino, kruh, limonado etc. ? Ako hoče deželni odbor zboljflati hrano, naj določi višji poprečni znesek na dan. Za ta denar se pa daje težko hrana, da imajo gg. zdravniki le redkokrat priliko jo zavreči ali pa grajati. V ostalih razredih ni svota določena za hrano na dan ; čim več ordinira zdravnik, več zaslužijo usmiljenke, ker hrano dajejo po določenih cenah. Vsak bolnik ima svojo hrano zapisano na tablici nad posteljo, torej ni misliti, da bi si ne dal bolnik prinesti hrano, katero mu je zdravnik zapisal. Pri tej priliki naj le mimogrede omenimo, da je v jedilnem listu izreči o ločena bobova in pa želodova kava. Bolnik torej tisto kavo dobi, katero zdravnik določi. Te takse 95 kr. na dan pa ne plačajo vsi bolniki, in tudi vse občine ne. Ogromne število bolnikov je, za katere mora plačati deželni zaklad, 16 -f 28 kr. = 43 kr. na dan, kar faktično bolnik stane vse drugo, kakor razsvetljava, kurjava, stanovanje, zdravnike itd. plača dežela. Ako gospod vodja govori o lastni režiji in vsled tega o boljši hrani, naj pomisli, da je lastna režija le tam na mestu, kjer vsi odjemaloi brez razločka plačujejo, ali je pa t&cih, ki ne plačujejo, taka manjšina, da sploh ne pridejo v poštev, kakor n. pr. prisilni delavnici. Elektrarna, vodovod, za katerega plačujejo vsi, kateri se teh naprav poslužujejo, se rentira v lastni režiji. — V bolnici pa, kjer le primerno majhen del bolnikov celo takso plačuje, bi pa šla lastna režija kmalo rakom žvižgat; kajti osobje, če bi tudi bile usmiljenke, bi morali plačati, kar sedaj ni potreba. Da se sedaj shaja s tako nizko plačo 15 kr. na dan za bolnika, je le mogoče, ker dotične usmi ljenke služijo v svojem redu brezplačno in se žrtvujejo iz ljubezni do svojega bližnjega takemu izrednemu naporu in vsem nevarnostim. Svetovali bi vsakemu, ki zabavlja čez to napravo, da se za malo časa potrudi v bolniške prostore, kjer razni bolniki po trebujejo postrežbo, in prepričal se bo, da je taka postrežba skoraj nadčloveško delo. Naj le gre v hiralnice; teh bolnikov z različnimi neozdravljivimi boleznimi ne bo gle dal dolgo, še manj jim pa stregel. Pregleda naj Beznamek umrlih usmiljenk, in malo jih bo našel, ki umro v starosti. V najlepši dobi pokosi jih neizprosna smrt, pokosi jih večinoma jetika, katere se nalezejo pri postrežbi bolnikov. Kake razmere vladajo v bolnicah, kjer imajo posvetno strežajsko osobje, vedo zdravniki povedati, ki so službovali v takih zavodih, in tacih zdravnikov jo nekaj v Ljubljani. Kakor rečeno, ne bi se tako na široko bavili s temi članki »Sloven. Naroda", ko bi gospod dr. Bleivveis vitez Trsteniški tako nerodno ne popravljal. — Morebiti je imel dober namen, a težko mu je bilo popravljati napade »Sloven. Naroda« na »klerikalce", ob enem pa tudi v »Slov. Narodu" podpisati se kot »načelnik izvrševalnega odbora narodno -napredne stranke«. Zaradi tega mu no zamerimo, saj je občinstvo najboljši sodnik, in v tem vprašanju so vsi razsodni ljudje na naši strani. — Predavanje. Danes zvečer ob 8. uri predava v izobraževalnem društvu v Stopanji vasi g. J o ž. Gostilničar. — Nekaj strašnega ls Idrije »Jednakopravnost« sporoča iz Idri|e grozen dogodek. Navajam dobesedno: »Za sv. de tinstvo. — Nikdar polna farška bissga ima polno potov, po katerih Bi zna na lep način pridobivati denarja, če tudi le po malem. Že več let smo opazovali, kako so šolski otrcui raznih razredov prinašali našemu revnemu katehetu Osvvaldu za njegov god različna darila. Tudi letos so se menda dekleta jednega razreda posvetovale, kaj bi dale go spodu katehetu za god. On pa jim je v svoji skromnosti nasvetoval, naj ne dajo njemu nobenega darila in naj rajši zložijo kaj za sv. detinstvo. In res, za njegov god so mu dalo nekaj kromo, s katerimi se je rešilo takoj nekaj črnih otročičev. Ali je nabiranje denarja mej učenci dovoljeno?« — Strašen greh, kaj ne! Nekaj deklic se spomni godu katehetovega. Premišljujejo, s čim bi razveselile svojega učitelja. Najlepše bode, tako sklenejo, ako zložimo kaj za sv. Detinstvo ter na godovni dan izročimo go spodu katehetu, ki nabira v ta namen že, odkar je v Idriji, Sklenjeno — storjeno. Go spod katehet je dobil na svoj god 10 kronic od učenk ne enega, ampak dveh razredov, od katerih je eden celo zaseben. Ker odpošilja darove za sv. Detinstvo le vsako leto enkrat, od 150—200 K, kolikor so pač v enem letu nabere, zato tudi teh 10 kronic ni odposlal precej naprej, da bi so ž njimi takoj rešilo nekaj črnih otročičev, ampak jih je dne 4 aprila z drugimi darili naložil — skupno 19 kron — v katoliško Ljudsko hranilnico in posojilnico na knjižico »Det natvo v Idriji«. Tako si katehet polni tarško bi-sago na stroške učenk! Prav tako je grda izmišljotina, da bi bil katehet v svoji skrom nosti učenkam, ki so se posvetovale, kaj naj dado za god, nasvetoval sploh kaj, ker ni sploh z nikomur govoril o tem. Ls z enim imenom na dan! R-»a je le to, da je katehet lani posebej zahvalil in pohvalil učenoe nekega razreda, ki ao mu prinesli ob godu darilo za sv. Detinstvo. Nameravali bo napraviti šopek, a neki »klerikalni« učitelj je nasvetoval svojim učencem: Večje veselje bodete napravili gospodu katehetu, ako darujete kaj za sv. Detinstvo. In učenci so storili po nasvetu svojega učitelja, kar je popolnoma prav. Zakaj katehet ima že to liko dohodkov, da lahko sebe preživi, zraven pa tudi še drugim kaj malega naklanja. Zato pa tudi prav lahko kar najodločneje odklanja očitanje, da si polni svojo farško buago s prispevki svojih učenk, zavrečuje to očitanje tom odločneje, ker prihaja od ljudi, kateri se sami vzdržujejo le s tem, kar j m pade iz žepa staršev ali druzih prijateljev. Ker je pa nekaternikom »Jednako pravnost« še vedno bolj sveta kot evangelje, zato še odgovor na vprašanje: »Ali je nabiranje denarja mej učenci dovoljeno?« Mi n^trski razglas z dne 17. junija 1873, št. 7702 in z dn<5 25. oktobra 1873, št. 14.472 prepoveduje zbiranje denarja in vdeležavanje pri društvih. Ker smo pa postali že toliko potrpežljivi, da imajo davčni praktikanti pri šolski mladini že več besede nego učitelji ter jo razkazujejo svetu v posebnih telovad skih, oziroma pravih sokolskih uniformah, ne da bi se ob tem ravnanju bodočih urad nikov sploh kdo obregnil, bodi tudi kate hetom dovoljeno, da se prosto gibljejo glede sv. Detinstva, za katero je z odlokom uč nega ministerstva z dc<5 3. junija 1885, št. 7454 učencem dovoljeno nabiranje denarja izven šole. Da bi vendar naši liberalci ne kazali vedno, da so spregli na sredi poti, ali pa še preje. Kamor stopijo, se jim zdrsne — pa še vodijo za nos kakega slepca. — Skrivnosten dogodek Dne 13. t. m. vračala sta se zakonska Avgust in Ma rija Lagoi v Tratu s svojim sorodnikom Jožefom Fortuna iz neke gostilne. Ko 8e je Marija Lagoi za nekaj trenotkov odlaljila od obeh in zopet vrnila, našla je svojega moža in njenega sorodnika v krvi na tleh. Na njen krik so pritekli policaji. Lagoi ima dve težki rani, Fortuna pa ima rano na hrbtu. Nihče no ve, kdo jih je ranil. Iz go stilne jo šel za njima neki ŠO.etni neznan mož. — Beg sarubljenega parnika Dne 13. t. mes je iz triaske Juke pobegnil grški parnik »Aghias Triaa«, ki je bil pred dvema mesecema zarubljen od tržaške sodne oblaBti, ker je njegov lastnik trgovcu C. Gonghachiju dolžan 50 000 frankov. Vsled te rubežni ne bi Be bil smel parnik odda Ijiti iz luke in je to storil skrivaj. Njegov beg pa je zapazil čuvaj na svetilniku in o tem obvestil pomorsko oblast. Ko so pa piloti dešli na obrežje, je bil parnik, ki je vso silo plul, že blizu Pirana. Pomorska oblast je na to brzojavno naprosila povelj ništvo vojno mornarice v Pulju, naj odpošlje dve torpedovki na lov za parnikom »Aghias Trias«. — Tatvina na Šmarni gori Velikonočni ponedeljek je neznan uzrnovič tukajšnjemu posestniku g. Vrhovcu (GruoiJ v cerkvi vzel denarnico z vsebino 30 kron, potem mu pa prazno denarnico ravno tako oprezno kot prej potisnil v drugi hlačni žep nazaj. Ljudje so opazili nekoga, ki si je tiščal robcc pred usta ter odš jI iz cerkve. — Razpisano je mesto učitelja na dvorazrednici v Slavim. Prošnje do 10. maja okr. šol. svetu v Postojni. — V Starem trgu pri Ložu je pa na ondotni štirirazrednici popolniti mesto učitelja z rokom do 6. maja. — Talijo sa ubite roparske živali je deželni odbor v minulem letu izplačal v znesku 330 K. Mej drugim so izplačali 160 K ia dm tretje izvestje. To izvestje poroča na 36 straneh, kaj in k*ko je odbor d. loval v svoji stroki (str. 3—6), kaj se jo obravna valo v odborovih in odsekovih sejah (stran 7 — 16) ter našteva in kratko ocenjuje kniige, ki jih društvo hrani in izposoja (str. 17 — 21) Tem oddelkom sledi pregled predmetov društvenega muzeja, imenik udov, računaki sklep in pravila (str. 22—30) Izvesti« za-vršujo spis prerano umrlega dekana Mateja Sitarja: Podružnica sv. Ahncija pri Turjaku in nekatere drugo naše cerkve z nalomljeno ali razmaknjeno osjo (3tr. 81—36). Ta spis pojasnjujejo podobo, katerih klišdje je na pravila domača tvrdka, namreč foto meha nični reprodukcijski s.avod g. Antona Gre erorea v Ljubljani, Zvezdarske ul štev. 4. Društvo jo imelo dohodkov 2883 03 K in stroškov 134048 K, torej ost^ie v blagaini 1542 45 K. Ustanovnikov je 16, udov 120 — To izvestje nas je poučilo, da ima društvo rea lepo nalogo in mnogo posla. Želeli bi le. da se število udov vsaj potroji. * Russkoje Sobranje V Peterburgu se je osnovalo društvo »Ruankoje Sobranji katero ima namen, v najvišjih ruskih krogih razširjati vseslovansko misel, in ki zaaledujo pazno gibanje izvenruskih Sltm-.nov. Zdaj ima že čez, 2000 članov. Predssdnik je kne2 Golicin, v odboru so generali: Glazov, Bo-rodkin, Komarov, Vasiljev Suvorin, grof Gejden. Med člani pa so: učni mi niste? Van novskij, notranji minister Plehvve, načelnik generalnega štaba Giazow, general Rittich in mnogi drugi voiaški dostojanstveniki in naj višji uradniki. Vsak ponedeljek jo predavanje o ruskih in slovanskih zadevali, v torek koncerti iz raznih slovanskih točk, v petek narodopisna in politična predavanja. Člant plačujejo po 10 rubljev na leto. „Rus3kcje Sobranje" si misli postaviti kmalu svojo pa lačo, ki bo stala 250 do 300 tisoč rubljev. * Starogrške izkopine. Odposlanci »Bavarske akademije" ao v Orhomenu v Bactiji izkopali kraljevo palačo z mikenskimi slikarijami Globje spodaj so zasledili mesto, ki je najbrže najstarejše med sedaj znanimi. Našli so okrogle stavbe in grobove neolitičnega značaja. * Za in proti Tolstemu Jurjevska univerza je imenovala dva častna člana: greta Toletega in pravoslavnega, duhovnika Jana v Kronštatu. Poslednji ja poslal di plomo nazaj, češ, da nečo biti kolega takega brezbožneža, k«kor je Tolstoj. * Andre Chčradame: Macedoine Le chemin de fer de Bagdad S tem naslovom je izdal znani francoski publicist in siavofil Ch^radame knjigo, v kateri popisuje važnost in tehniške strani bagdadske železnico ter popisuje Makedonijo. Chera datne vidi največjo nevarnost v napredujoči germanizaciji vzhoda. Velika Nemčija se hoče raztegniti od Hamburga do'Perzijskega zaliva. Žito pozivlje Ch6?adeur,e Franirze, naj nikar ne prepusti Orienta Nemcem, ampak naj varuiejo francoske interes«*. Balkan. V turških okrajih razglašajo sultanovo irado, ; v kateri se nugiaša, da se mora vsak rifor- i nuni pokoriti. j * Zaplenjeni dinamit. Pred ne ksj dnevi so dobili na earintkem uradu v Solunu zt.boj, ki je imel dva dna in v ka terom je bil d i n a m i t. Posestnik zaboja j« iiginil, kakor hitro je videl, da so uradniki pričeli odpirati zuboj. Razne utvari. Najnovejše od raznih itrani Stavka stavcev v Rimu se zopet nadaljuje. --Vsled bede se je poskusil v Gradcu usmrtti mesarski po močnik Teodor Andiol, a sa je posrečilo ga rešit;. R a d i g o 1 j u f i j e so v Gradeu zaprli brivskega pomočnika Franca Pri-s t e r n i k a. — Naraščajoče izseljevanje. V prvih d leh aprila se je izkrcalo v New Yorku 41.000 oseb. OJsto tek izselmkov iz Avstrije se je povišal od 14 na 27 odstotkov. — Cirkusu odneslo streho. V Fran-kebrodu na M. je vihar odnesel pri cirkusu streho. Dva godca sta bila težko ranjena. — Tri turiste z a s n e ž i I o je te dni na Hochsehwahu — K R i m u 1 Zadnje dni je v Londonu 70 oseb iz najboljših krogov iz anglikanske cerkve prestopilo h katoli-čanstvu. Solun, največje mesto makedonsko in važno pristanišče, odkoder sta prišla sv. brata Ciril in Metod k Slovanom, nekdanja Thessalonika, sedaj imenovan od Nemcev in Grkov Salonichi, ima zdaj nekaj čez 150 000 prebivavcev. Večina probivavcev ja — judovska. Tu so kazali prej prižnico sv. Pavla, s katere je po zgodovinskem sporočilu govoril ljudstvu apostol narodov. Zdaj sa nahaja ta kameni spomenik v nekem zapadlem muzeju. Na stare čase spominja več stavb Eia stara velika predkrščanska okrogla zgradba služi za mohamedansko mošejo. Turki eo si mnogo izposodili, a sami malo znamenitejšega postavili, razen vojašnice in lazareta. Vidi se ša starorimski slavolok, ki je pa že precej pokvarjen. Sudanje mošnje so vse bile prej krščanske cerkve Solunski judje pripadajo sekti Sefardin in se baviio s trgovino. Mnogo inteligentnejši od njih so Grki, manjši po številu, a jako bogati. S sedanjim stanjem v Makedoniji so judje popolnoma zadovoljni. Za reforme jim ni nič ; te bi jih lo oviralo pri rsj:hovem oderuštvu. Navajeni so, da z bakš šem doaešajo od turških uradnikov vse, kar jim treba. * * # Iz Carigrada se pereča: Ruski poalanik k rekvijemu po umrlem konzulu Sčerbini ni povabil nobenega Turka. Turki so prišli brez povnbila. Pri dvč« rajšnjim je turški vojni minister obinkal rusk^ura poslanika in mu izrekel sožalje na Ščorbioovi smrti. Od turške strani se priznava, da je za morilca edino umestna kazen o b e š o u j e. t ! Automobilni čoln Znameniti izumi telj zrakoplovst?a grof Z ppelin je v Gonvi uvedel takozvar.i automobilni čoln. Posebnost tega čolna jo v tem, da so njega vijaki nahajajo v zraku namesto v vodi. Zeppelin zatrjuje, da je njegova izumitev velicega pomenu po trepičnih jezerih in rekah, kstere so s povodnimi rastlinami g sto obračdane, pri čemur se delovanje v vodi nahajajočih se viiakov hudo ovira. Praznoverstvo pri Nemeih. Nemci se jako boje ^usi dne" številke 13. VeSina berolinskih ulic sploh nima številke 13 ker se jo iste \s?.k hišni posestnik branil, češ, da ne dobi strank v hišo. Mesto številke 13 jo 12l/« »li so jo sploh preakočili, kar je tudi v nasiovnh knjigah označeno. VWies-badenu, največjem nemškem kopališču ni kv.ine št. 13 tudi po hotelih ni sobe, ki bi 5 nosila to številko. Očeta oprostil. V italijanski vasi San 1 Vito Romano je kmet Pietro Cillencri ukra j del na semnju kczliče. Orožniki so kmeta • prijeli in ker je bil znan kot nevaren pre- f tepač, ao ga uklonili in peljali k okrajnemu j sodišču. Sin Pietra Callenerija je skoro zve" 1 del, kaj se je z očetom zgodilo, zgrabil je \ puško in lete), da v zatišju ob cesti počaka j orožnike, ki so peljali v ječo njegovega očeta. Skoro sta ris prišla po oosti dva orož- ; nika in sredi med njima Pietro Cilloneri. Nakrat zadoni iz zatišja ob cesti strel in eden orožnikov se fgrudi mrtev, na dru- \ gega orožnika se je sin bliskoma vrgel in ga ubil s kamnom. Nato je sin oprostil sve- j joga očeta vezi. Sin in cče sta pobegnila v j gozd, kjer jih je nekaj dni zgledovala čela j orožnikov ter jih končno po dolgem boju, • v katerem sta cče in siu ustrelila še tri i orožnike, vendar dobila v pest Boj mej pogrebci na pokopališču. V Lvovu jo trgovs&i agent Czerka\Vdki ustrelil na svojo ženo. ker mu je postala po par tadnih njujinega zakona nezvesta. Nato jo Czeski»wski ustrelil tudi nase in bil takoj mrtev, dočim žena ni bila smrtno ranjena. Pri pogrebu so sorodniki Czerkcwakega hoteli odstraniti venec, katerega jo na grob svojega moža položila nezvesta žena. N)po- ; sled so venec in trakove strgal'. Sorodniki žene so proti temu protestirali, to pa je ostalo pogrebce tako razjarilo, da so zapodili < sorodnike samomorilčeve žene v beg in jih j toliko časa polili, da so jih iztirali raz pokopališča. 1 Bridkosti urednikov V »Obersehle sisober Anzeiger« je Citati: Gospodom so-trudnikom 1 Prav lepo prosimo gospodo po i ročevavce, naj bodo njihova poroči'a o društvenih ph'dih, blavncstih in veselicah kratka in jedrnata, ne pa poročila, ki so kot zapisniki zelo porabljivi v društveni kroniki, na pa za časopisje. Navadno taka daljša poročila obsegajo natančno sledečo točke: Pozdrav predsednika pri otvo ritvi, č tanjo zapisnika zadnje seje ali zborovanja ; zahvala predsednikova govornikom, vdeleženci ustsnejo raz sedežev, konec seje. Te točke pridejo na vrsto itak skoro pri vsaki društveni prireditvi in pač ne zaslu ži|0, da bi se jih posebno omenilo. K temu pripomni glasilo društva nemških časnikarjev: K tej notici pritrdo pač vsa uredništva. ■— Poročevalci, poročajte o društvenih prireditvah časnikom vselej, toda bodite tečni, kratki in jedrnati ia popišite papir le na jodni strani, to žalimo i mi I Spomini na dr Fr L. Riegra. Ko so Mlado*« hi podrli staročt-šio stranko, bo tudi na Riegra padala najhujša obrekovanja. Razupili lo ga kot narodn ga izdajavca, ga javno zasramovali in celo na ulici insultirali. Kaj jo storil Rieger v teh težkih trenutkih ? Iskal je duhovno utehe. S soprogo je potoval v Rim, da si v večnem mestu-.-zopet zbere in povzdigne duha. 4. marca 1891. je prišel v Rim. Na kolodvoru sta ga čakala msgr. Zipletal, t»d«n|i podvodja in m»gr. Lorenzelli, tedanji vodja »Cešktga kolega«. Z obema izbormma možema so je Rieger kmalu tako sprijateljil, da je rad iskal njiju družbe in se mnogo ž njima pogovarjal. (Lortnzelli je zdaj papežev poslanik v Parizu). 15. marca pra je sveti oče sprejel v posebni avdienoi. Dr. Reger kot resničen in zvest katoličan že davno želel videti sv. očeta, govoriti z njim in se mu pokloniti kot udan sin. Dan, ko je imel avdienco, je vstal žo ob 4. uri zjutraj, se izpovedal, bil pri dveh mašah in prejel s soprogo sv. obhajilo iz rok sv. očeta. Nato ga je papež ljubeznivo sprejel v avdienci. V Rimu ga je zadela težka nesreča. S iproga se ie prehla dila, dobila pljučnico in umrla. Riegra ni potrl ta udarec. Rekel je: „Tolažim se s tam, da je imela rajnica, umrla v Rimu, kra šo pot do nebes.« Pogrebni obredi so se izvrš li v »Č škem kolegu«, in pri pogrebu je bil navzoč tuli avstrijski poslanik grof Revertera. čuden samomor. Premožni kmetovalec Martin Myres v Logansportu je sklenil na čuden način umreti. V to svrho je podrezal drevo in je padec drevesa napravil tako, da bi moralo deblo pasti na neki bližnji štor. Na štor je dejal Mayres svojo glavo, katero mu je deblo popolnoma zdrobilo. Samomori na Dunaju. V letošnjem prvetr četrtletju je bilo na Donaju 106 samomorov, — od teh 19 žensk. Minulo leto je bilo le 86 samomorov. V letošnjem marcu je bilo še enkrat toliko samomorov kakor lani tega meseca! O stavki v Rimu nam piše naš rojak iz Runa z dne 8 t m.: Danes splošna stavka Že več dni so stavkali tiskarji, danes pa so se jim pridružili še drugi: voza ni videti na ci.sti, ker štrajkajo izvoščeki; tramvajski uslužbenci so pustili službo. Po mestu vse polno karabinijerjeiv in drugih vojakov; prihajajo še vedno novi oddelki. Štrajkati so hoteli tudi prižigaioi plinovih svetilk: ia danes večer s nu videli, kako je spremljal prižigalca od svetilnice do svetil-nice — karabinijer. Zupan poživlja ljudstvo, naj bo mirno in bo vede dostojno kot civiliziran narod. Kako se bo končalo, se še ne vf. Anarhist Naoht, o katerem smo poročali, da je v Lizboni nr.meraval ne pa d na angleškega kralja Edvarda, je doma v Galiciji in bržkone član kake židovsko rodbine. Njegov oče je šo sedaj živeči zdravnik v Buezhciu. Ii Galicije je došel na Dunaj, se v letu 1895 učil elektrotehniko in potem služboval v neki tovarn«. Č ravno ga du najska policija nima v zaznamku anarhistov, se je vendar že tu mnogo pečal z anarhi atiškimi ideinmi ter imel celo knjižnico ta kih spisov. Pozneje se je preselil v Pariz in nato v London, kjer je bil v zvezi z mnogimi anarhistiškimi odbori. V Lizbono je došel samo iz tega namena, da izvrši napad. Društva. (Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Vranskem) priredi veselico s pomočjo Marijine družbo 19. aprila t. I. (na belo nedeljo v dvorani g. Brinovca. Spored: 1. Sveta Neža. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Poučno predavanje. 3. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina: S;:deži 60 v., stojišia 30 vin. Preplačila se v korist izobraževalnega društva hvaležno sprejmejo. V odmorih: tamburanje in petje. K mnogobmjai udeležbi vabi odbor. Poslani našemu uredništvu: Za Jeranovo dijaško mizo: Gosp, Andrej L-ivrič,. kaplan v Hrenovicah 10 K. Za varuhe božjega groba: Zupni urad v Črnoal vrhu nad iJrijo 17 K 60 v. Bog pla^ai! Čudilo imenovanje. Poročali smo, da je g. Fr. H i t i imenovan asistentom ksnetijsko kemičnega pre-ekušavališča za Kranjsko. O tej zadevi smo dobili od gg. slovenskih tehnikov naslednjo izjavo: Tačasno v Ljubljani navzoči s!cvenski teh liki iz Gradca, Dunaja in Prage izražajo svojo skrajno ogorčenost nad imenovanjem g. F r. H i t i - j a asistentom kmet jsko ke mičnega preskušeblišča za Kranjsko. Kako so jo to imenovanju proti vsaki pravici izvršilo, naj pojasni sledeče: Omenjena služba bila je razpisana v uradnem listu dne 4. sušca t. I.; do 15. malega travna bil je rok ta vložitev dotičnih prošenj. V razpisu aluibe sa-htevalo se je znanje slovenskega jezika kot neobhodno potrebno. Toda glej! 2e 10 t m. smo čitali po časopisih imenovanje omenjenega gospoda asistentom pri kemičnem pre-skuševališču. Toda ni dovolj, da se niti do določenega roka ni Čakalo z imenovanjem, tudi še v drugem oziru se je kršila pravica : g. Hiti je namreč popolnoma nezmožen slovenskega jezika. Vrhu tega bil je ves čas svojih študij vnet karnijolec in h e i -lovec. Toda to še ni vse! Z iradi omenje nega gospoda je propadel tudi slovenski prt sileo, ki po svojih zmožnost h visoko nad-krilju)e g. Hitija, in sicer zato, ker so bili člani kuratorija n a I a g a n i, da je bila prošnja slovenskega prosi ci prepozno vložena, dasi bi še danes pravočasno prišla. Ker pa kemično preskusov ališče v večini stroškov vzdržuje dežela, to je slovenski denar, vprašamo slav. kur.»tori): Kako jo mogoče, da je propjdel bolje kvalificiran slovenski prosilec proti nemškemu buršuin zakaj se je vr šilo imenovanje pred pretekom določenega časa? Kako se opraviči to ravnanje napram slovenskim tehnikom, ki so vedno prisiljeni iskati kruba v tujini, ker jim njih narodni nasprotniki vedno od,edo vse sluibe v do movini? V zavesti, da se mora poravnati ta vnebovpijoCa krivica, zahtevamo z vso odločnostjo, da kuratorij kmetijsko - kemičnega p r e -skuševaiišča ustreže našim opravičenim željam, ne samo nam. ampak tudi narodnemu napredku in deželi v korist. Slovenski tehniki. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 15. aprila. Poštni kontrolor v Mariboru Roman Doleček je imenovan višjim poštnim kontrolorjem. Dunaj, 15. aprila. Saški kralj pride 27. t. m. sem. Dunaj, 15. aprila. Ravnatelj fili-jalke „Živnostenske banke" Spita lsky je odlikovan od ruskega carja z Stani-slavovim redom, ker je bil blagajnik pri avstrijski oblačilni razstavi v Petrograd u. Dunaj, 15. aprila. Pri čebelarski razstavi je dobilo državno pripoznalno diplomo slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. Srebrno državno oziroma zlato svetinjo so dobili Mihael Am-brožič iz Mojstrane, Ungar iz Šiške, J. M ar t ar o vi č, J. Rozina. Zlato svetinjo je dobil tudi g. Ivan Bile v Ilirski Bistrici. Trst, 15. aprila. Vojaški penzijo-nisti in nekaj Nemcev gre pri občinskih volitvah s protimagistratno stranko. Celovec, 15. aprila. Za vojaškega kapelana v Celovcu je imenovan č. g. Rafael Kozak, ki je doslej služboval v Kotoru. Gradec, 15. aprila. V jutrišnji seji štajarskega dež. zbora bodo „Ba,uern-bundovci" predlagali spremembo voliv-nega reda in sicer bodo zahtevali ustanovitev 4. kurije z 11 mandati, dalje pomnožitev kmetskih mandatov od 21 na 2.1. Praga, 15. aprila. Posl. Klofač je nevarno obolel. Vlila se mu je kri. Praga, 15. aprila. Češki listi groze s češko obstrukcijo v državnem zboru, ako vlada ne ustanovi na Moravskem češke univerze. Vlada odklanja te češke zahteve, istotako Nemci. Poslanec Fiala je izjavil, da bodo Nemci nasprotni češki univerzi na Moravskem tudi, ako vlada ustanovi na Moravskem nemško univerzo. Lvov, 15 aprila. Čuje se, da bo za cesarskega namestnika namestu grofa Pininskega imenovan bivši ministerski predsednik Kazimir B a d e n i, govori se pa tudi, da morda postane ces. namestnik dež. maršal Andrej Potočki. Spominjajte se ljudskega sklada. — 40 OOO kron zn«se glavni dobitek lotari | e za sobe grevnioe. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 aprila 1 90 3 ia da se vsi dobitki izplačajo v gotovini po odbitih 10% zneska. Meteorologično porodilo. Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746-0 mre q i Civa upa-EOTKIlju Stanje 1 Tempo. baro- ratura metra. ! po Vetrovi. t mm. ' Celsija Nebo i ft. ^ 14: P, .ve". 7.41-8 1 t-L' T sl.svzhV jasr 0 67 lol • 41U"-|2. popol. 737 91 —08 1 sl. jug 736 8| 9-1 | gl. jjvzh. megla jasno Srednja včerajšnja temperatura l'S" normale, 9 o*. Duiiitfska borza dn6 15 aprila. Skupni državni dolg v notah ..... Skupni državni dolg v srebru ..... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3 7, % ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4% ... . Ogrska inv. renta 3'/a %....... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne deln'ce.......... London vista........... Nemški drž. bankovci za lr0 ni nem drž v 20 mark ............ 20 frankov..... ..... Italijanski bankovci........ C. kr cekini ........... K0-70 100-63 121-70 lUl^O H 1 i 121 65 HH-flft F2 »0 60 03 676 -239 80 Ji 6-;-2 2*41 1906 95 20 11 31 Z i t ii dne 15. aprila 1903. (Termin.) Na budimpeštanski borzi PSenica xa april ... K 7-70 » » maj............7 53 » » oktober.....» 7 42 Rt za april . . . 67" Rž za oktober.......»6 03 Oves za april .........605 Koruza za maj.............6 05 Kojuza za julij......• » 6-11 (Efektiv). Dunajski trg. do 7-71 » 7-54 » 7-43 . 6 71 » 6 rn „ 6 0« , tj 06 » 6 12 PSenica banaška . Rž južne železnice Ječmen , » ob Tisi . Koruza ogrska Cinkvant stari , novi Oves srednji . . Fižol .... K 7 85 do 6 80 » 680 , 6-40 „ 6-5 , 7 10 „ 6 40 6 75 8-60 7(6 7-1 o 7 76 7 76 7-60 660 13 75 »SLOVENEC iT se prodaja doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah: Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred fljo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Snšnik Josipina, Rimska cesti 24. Tonich Ivana, Fiorijanske ulica 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 5? fcgu5tio Zajec gostilničar Ljubljana, Itimn/ea centa 4. Latinska maša po motivih Gregorija Riharja za mešan /bor zložil & l£n. Hladnik O/j. 40 Cena parti uri in 4 glasom 3 K. posamni glas 30 h. Dobi a se v Katol. bukvami in pri Sohwont-nerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. V maši so porabljeni motivi najlepših Riherjevih pesmi in je prav lahka 5 5 f—l jliša z gostilno v bližini mesta Celja ie radi bohhaosti gi spod-.rjev ped jnku ugodnimi pogoji na prodaj. Pri hiši ie tudi kegljišče in trije vrti, pripravna jo tudi za inea»ii]o a i za vsako drugo obrt, tudi veti lepih sob zu poletoe goste in tuiCH ter leži v r>liž'ni petih tovHrn. Več pove iz prija.njsti urtdništvo „Sio venca". 4^5 6—3 Absolutno zajamčeno pristno masno vino. Škofijski list je 1. 1898. priporočal v č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja .,Kmetijsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno. Belo vino posebno dobrega okusa od-ija se po 35 K ln vlije. ia radede namizno hrlbovSko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno. V zalogi je še sta-o belo vino. Kvaliteta je letos izborna, po novem načinu kuhano vino je milejšega okusa in čisto kol solnce (za buteljke). Ntjmanjša množina je 56 litrov. Na-rofib&m čez 500 litrov se cena primerno zniža. Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara. Kmetijsko društvo v Vipavi. 344 (6) Yožnjekarte in tovorni listi ME Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna nuravnest v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Bt«-il (»i* M^S Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 318 6 ANTON REBEK y Ljubljani, Kolodvorske ulice 3*. m -M M -ŠSjS&Š ^asvj? -m .dj ) A 0 A ^ ')A(t A 0 AoA')Ai)A<' AO ..................................................................................................................................................... 39S 4 Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko e Cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak, žamotne in cementne kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P. Vidic s Comp., Ljubljana. * v^tjar-iMp?" slNf-/r. V.TS?^ \\fri jf^liim.....n...............................iillliinlll................................................................................................................ Angeljnovo milo Marzeljsko (belo) milo == Zajamčeno čisto jedrno (Kern-) milo! = z znamko 449 104-5 sta najbolj koristni 9tT za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih štacunah ! Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sveč v Ljubljani. Sledilno U je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno in zajamčeno čisto. a«r Paziti je na gorenjo varstvu« ■ ■»»■« znamko. Električno strokovno obvestilo. Prečastiti duhovščini in sl. občinstvu uljudno naznanjam, rfa izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo vsakovrstnih svetil in za električno razsvetljavo potrebnih predmetov. Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila idr. strokovno pravilno za električno luč po zel6 nizkih ccnah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preiskušena tako. da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času. Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta. v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem. Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja. Nadejajoč se zdatnih naročil beležim velespoštovanjem Leopold Tratnik, pasar in založnik predmetov za električno razsvetljavo 484 3 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27. V najem se da Stara gostilna v St Vidu pri Ljubljani; naihližje I zviru zavnciom. Vt-i5 iač pri |nstn'ci Heleni Jenko (uri Crbavu) v Šent Vidu pri Ljubi,ani st. 1. 494. 5-1 Takoj r© sprejme Spretna ^iuilja Ponudbe p šija ee na 495 3—2 Bersin v Ljubljani, Muri trq ft v i Žrebanje nepreklicno j 23. aprila 1903. Glavni dobitek Kron 40.000 Kron Sreči i 145 12 9 ] te za sobe grevnice j ^maver I po 1 krono ' v Ljubljani. 1 Vsi dobitki se izplačajo V goto* ini po odštetih 10°|0 zneska. I Odlikovan v Rimu, Kremsu, Inomostu, Bolzanu itd. prane ^eljmalzl = kipap, slikat1 in izdelovatelj alfcarjev ■---- Št. Ulrich, Gruden, Marienlieim, Tirolsko priporoča lastnega dela kipe svetnikov iz lesa ter m n o go bar vn e. Visokost v cm: 80 100 120 140 150 160 180 z zlatimi robi: K 46 " 70 100 136 156 168 280 umetniško izd.: K 62 96 136 147 200 232 292 Proračune 3a oltarje, krijeva pota Ud. brezplačno. — Neprimerno se ujame na^aj. $'pričala pošljem na ogled proti povrat^u. 144 12—4 registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi Hiši, obrestuje hranilne vloge po 110 95-41 4% odstotka brez odbitka rentnega, davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko |. puch V Gradcu podelila je glavno zastopstvo za eelo I^smjsko strokovnjaku gospodu Fran Čmlim v Ljubljani pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli C\ Jl ft Prva tržaška destilerija za konjak CamiS&Stoclf v Barkovljah Pn Trstu priporoča domači zdravilski konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sladila Dunaj IX, Spitalga«se 31, ki je odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K l/„ steklenice K 2 60. V Ljubljani so dobiva pri tvrdkah: J Jebačin. Murnik, S. Kordin, A. Lilleir 22 30-29 A. aarabon, Viktor Schiffrer, F. Terdina. M" Nakup U) prodaja ThXb maco vratni h driavnih papirjev, ireOk, denarjev Ud. Zavarovanja za »gube pn žrebanjih, pri izžrebanju najmanj-4ega dobitka. — Promese za vsako trebanje. galantna izvršitev narodll na b o ra t. Izdajatelj in odgovorni Jurednik: Dr. Ignacij Žitnik. Menjarična delniška družba »M E H C U H" I., Nollzeile KI in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. PoJa«nlla ~Wm v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoUakih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogočo visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnlo. 134 184 Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.