742* štev. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN* Izhaja vaak dan — tndt ob nedeljah to praznikih •— ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina cnafiat ▼ Ljubljani r vpravnigtvn mesečno K 1'20, a dostavljanjem na dom K 1*50 j • pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 6*—, mesečno K i*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravnifitvu. M m Telefon Številka 118. ta V Ljubljani, sobota dne 10. januarja 1914. Leso lil. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Sr Uredništvo in upiavnlšfvo st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu- Nefrunkirana plsau* M ne sprejemajo, rokopisi se oe vračajo. Za oglasa se plača i potit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana is sabvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* * pust — Za odgovor je priloilti znamko m w Telefon Številka 118 er Preludije k plesu. Že lani, v poletnem času, smo Priobčili razgovor, ki smo ga imeli 2 oficirjem pruske armade. V onem razgovoru smo omenili tudi padec Ooltz - paše in pa tolmačenje tega v merodajnih krogih Nemčije. Temu ali onemu so takrat morda vstajali v marsičem pomisleki. Snov razgovora tudi takrat ni bila izčrpno podana. To, kar smo takrat prinesli, jc i,j| |e del celote. Storili smo t0 zato, ker smo vedeli, da pride za marsikakšno drugo stvar še primeren čas v doglednih razdobjih. . Cernu se spuščati predčasno v ^vajanja, ki preminejo po veliki ve-uni Par dni na to, ko se jih je dalo na razpolago javnosti? Leta 1912, 1913, in najbrže tudi jeto 1914, so bila polna kriz, po svojem bistvu tako ostrih, da je šlo sko-clove§tvo — države in narode — (i‘ Pritajen trepet in slutnja, da pri-ae dan, ki bo poln groze in viharja. Dpetovano smo tudi pisali, da je ves *cdanj| mir le dozdeven, sličen tihoti pred groznimi viharji. Kdor časopisov ne čita le površno. je moral opaziti, da se rode na političnem obnebju držav vedno znova oblaki, nove in hujše krize, čim dalje se odeva vse v mir in navidezno strpnost evropskih državnih orjakov. Krize se pojavljajo, prvotno tako brezpomembne in malo važne, da se marsikdo pozneje začudi, kako 80 mogle postati tako mogočne in Preteče. Kdor se pa ne pusti premotiti, tudi, da je čas tak, da se krize ®ece prevdarkoma v politično dr-**vno življenje, da iščejo razne mo-*°Čue skupine namenoma prostorov "ovira konfliktom. Balkan pozna evropska zgodovin v? n,ekdaJ kot torišče, ki Je po-naK x • dos,ei PO veliki večini skoro eorla- tudl ta haib,e ?a,kan miren. Toda zem to. , s mir ie podoben jeki n S ' Mojega površje Je mirno, , Pa bo vsako minuto zopet zavrelo m vžgalo svojo bližnjo in daljno okolico. Oni, ki bodo gasili lavo z vodo takrat, ko bo prekipela, bodo Prvi, ki jih bo potegnila razpaljena a v svojo sredo... ni na.? -I0 Prišli v prvi balkanski voj-vs»ka„ , trčijo oni strašni porazi, je juTJi , .,ahko opazoval troje: da so „ , delale krize na Dunaju, da Je ka-*«*a Nemčija stalo veliko mero rezerve in da je Italija zavzemala me-*to nadzorstva nad vsem, kar se le kuhalo in skuhalo na Dunaju. »lepo orožje?" °ni' ki S'"° mu bili osovrl«3 «3e ve.dela, da bo s tem, da vila sebi na Balkanu, posta- Balta t,a naravno ^kanu v varstvo svnlih go- biSTEK M ZPVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine (Dalje.) voreSl3 m0xlčir?! brate’ ničesar ne »Nu xvec’. r"ccsar ne PoprašamU vprašanja *L da3 pravice> staviti PO tem Srin0 *e ne ni,sliš ravnati stanu 1« a,,l<0 že Jlltri spet v samo- brateU5Ul.ca3c! Kolnem ti... le malo raizic0Aprav1s™mKtavi Pno tila1?’ Zdi SC mi’ da imam Ob teh besedah je izginila res-g^t.z obličja brata Tiboja; v nje-blc očeh se je zasvetil prijaznejši 1 K*m nehote si je obliznil ustnice, le zamko s' sre^en. brate Luben!« ^ral na pol nevedoma. dragi?« m ti smem postreči, brate ^ O}] na, ocvrto31110 rnalenkost: pol kopu-nekaj sladčb!bo’ pa§teto, omeleto In je,jke anžovh,r.Za piJaČ0 pa štiri bu* Luben, bi jih i®,* • • Sv°ie dni> brate STorJe, staram« T,aroCH šest! Toda In tako s! T' staramo "‘ vrata;; nihče * Posadil menih pred Vstopiti bre? „i re3 ni mo^el več njegovega privoljenja. spodarsko - ekspanzivnih moči v Mali Aziji. To, česar smo se že pred časom dotaknili le mimogrede in postavili kot nekako kombinacijo za bodočnost, vidimo danes glede Nemčije uresničeno. Navidezno mirna in brezbrižna Nemčija je delala neprestano, da pride do končnega svojega cilja. In to stremljenje zopet ni nič več in nič manj, kot s pomočjo moralne nadvlade nad Turčijo, zavladati tudi de iakto na vzhodu, t. pr. zgraditi pot od Balta pa do Perzijskega zaliva. Pozabljena Je »nibelunška« zvestoba in nemško rajhovska diplomacija se smeje v lastno pest, kajti vsi oni, ki so verovali v prusko poštenje, so bili na naravnost priprost način ukanjeni. Nemčija je dobro vedela, kje hna prijeti stvar najpreje: nanlsala je poraženi Turčiji vso bodočo moč in slavo, če da preurediti svojo armado po nemškem vzora. Turčija je naprosila nato Nemčijo, da ji odstopi potrebne inštruktorje — vojaške učitelje — in Nemčija je poslala na Turško lepo število svojih oficirjev, na čelu jim generala Limana pl. Sandersa. O zadnjem vedo govoriti njegovi znanci, da ne bo le izboren vojak vzgojite!, marveč, da je mož tudi državno politično dobro podkovan. General Liman pl. Sanders je došel v Carigrad z dvojnim nalogom: da dvigne turško armado po številu in kakovosti In, da da pripravi s pomočjo nemškega poslanika Turčijo do tega, da omogoči — ne morda sebi, pač pa — Nemčiji konečno Izvedbo reform. Pruska železna pest in premetenost, se ne bosta zadovoljili z dosedanjo turško počasnostjo, marveč na vso moč skrbeli, da vse čim najbolj naglo mogoče izvaja. Seveda ima Nemčija pri tem najbolj računati z Rusijo, kojo namerava najpreje ustrahovati z Dardanelami. Baš tu je pričakovati v najbližnjl bodočnosti popolnih reorganizacij, ki hndn tim lažj« in hitrejše, ker se bo dovažal materijal iz Nemčije preko Avstriji in po Donavi. Kakor vidimo, si Je osvojila Nemčija za sedaj najmočnejši ključ in najboljši zapah, hkratii pa dala priložnost Italiji za pomorske aspiracije napram Grški, koji slednji le dan lep pogled v bodočnost. Baš tu pa zopet ne smemo pozabiti, da si stojita nasproti dva mogočna faktorja trozveza in trojni sporazum. Prva si je osvojila Carigrad, druga pa Atene. Obe sta na Balkanu. Obe se pripravljate. Skušali boste dobiti za svoje priprave čim največ mogoče časa. Kako dolgo bo to trpelo, ni danes mogoče presoditi. Odgovorila bo Rusija. A še nekaj, kar gotovo tudi ni postranskga pomena: Nemčija je že začasa balkanskih, prvih, bojev poslala v Sredozemsko morje pol tu-cata svojih bojnih ladij. Od takrat se še niso vrnile domu, marveč se nahajajo danes v tem, Jutri v onem Ko je prinesel Luben bratu Ti-boju njegovo skromno večerjo, Je povzel menih: »In zdaj, brate Luben, poslušaj me dobro. Ali poznaš hodnik, ki vodi v črni kabinet? Vidiš, postavi se na stražo k vratom tistega hodnika, dokler te ne zamenim.« Luben, pred čigar dušo so se razsule v nič vse sladke sanje o dobrem Jelu m pilu, je zavzdihnM tako milo, da bi se ga bil še tiger usmilil. Ioda brat Tibo se je naredil, kakor da ga ne sliši.. »Ako bi hotel kdo z ulice na tisti hodnik, zadrži ga, in če se ne bi dal odpraviti, zakliči na pomoč. Daj, brate dragi, požuri se...« Ah, kako težko je bilo Lubenu »bogati! TibnK£«?* ,e wdSel’ se ie io,il brat i ir„ ?e sv°ie£a kopuna. Tkti . .udari,a pol desetih. Sest novih oseb. Stopi,° v gostilno del brat^Tiba'»Jaz^sem * * k Zag0‘ šen kakor brat Luben. &‘Hak' sem. zakaj moram stražiti *l en » takSn, naga„e',rSWY Ronsar, Baif, Remi Belo, Tvan Gorat Žodel in Pontus de Tijar!...« Med tem govorjenjem pa se je brat Tibo vendar le umaknil, da spusti novodošlece v sobo, ki je bila pripravljena za njihov kabinet. Razume se samo po sebi, da so pesniki prišli in izginili neopaženi. Da si ustvari jasen pojem o tein pri- pristanišču trozveze in Turčije, če se razplede nova kriza predčasno, bomo doživeli, da morda Turčija »kupi« ta del nemškega brodovja s posadkami vred. Baš v zadnjem času Je bilo brati, da smatrajo kot glavni vzrok poraza Turčije veščaki, pomanjkanje zadostnega turškega brodovja, ki bi bilo branilo prevažanje grških Čet na bojišče po Egejskem morju. V slučaju bodočih evropskih zapletljajev, bo imela Nemčija dovolj opravka z Anglijo, Italija in monarhija pa s Francijo in delom angleškega brodovja v Sredozemskem morju. Kdo naj ustrahuje Grško,, ki z mrzlično naglico dela za svoje oja-čenje na morja? Naravno, da Jo mora ustrahovati Turčija. Zadnji dogodki v Albaniji so bili samo del tega boja. BOI so samo poskus kaj bodo drugi k temu rekli. Romantični turški junak Enver-bej pa Ima v tem važnejšo ulogo. Zato je poskus Izett paše le začetek nadaU-nlh dogodkov. Slovenska zemlja. IZ SEŽANE. Vedno se Čita po časopisih, da naj se oklenemo in podpiramo našo milo družbo Ciril-Metodovo. Radi tega je letos priredila Silvestrov večer tukajšnja ženska Ciril-Metodova podružnica s sodelovanjem tukajšne-ga Sokola in orkestra. Hvala za njihovo sodelovanje. Pa tudi občinstvo zna ceniti Ciril-Metodove podružnice, zato Je posetilo Silvestrov večer nele iz Sežane, ampak tudi: iz drugih vasi. Vrli Storci, ker se niso mogli udeležiti Silvestrovega večera radi neugodnega vremena, pai so poslali svoj dar domovini na altar. Hvala jim! Hvala vsem, ki so pripomogli na katerikoli način, da Je Silvestrov večer uspel tako dobro v vsakem — :___________________________ Remuueraeije železničarjev ob novem letu 1914. 3« * 9«kujc ron\tk O i di 7 Uradniki in ministri. oziru. Dokler živi tak narod, ki toliko žrtvuje za našo prekoristno družbo. nas ne premaga nihče; prej si mora razbiti glave, kakor pa našo narodnost uničiti. Tebi Ciril-Metodova družba pa pošiljam dobiček Silvestrovega večera vsoto 270 K kot dar zavednih Sežancev in okoličanov. Odbor. IZ ŠKOFJE LOKE. Parkrat smo že omenili v našem listu škandalozne razmere, katere se dogajajo na našem koru. Mislili smo, da bode naš župnik Šinkovec, kateri se vtiče povsod v vsake zadeve, posebno tam, kjer ga ni treba, da bode svoje pevke in pevce vredii, da se ne bodo med celo mašo in pridigo tako nespodobno vedli, ter s svojim obnašanjem še druge ljudi motili. Mislimo, da bi na koru moral organist skrbeti za red, in ne pustiti, da pevke kar glasno govore z moškimi. Ker je pa naš organist v tern sani najbolj prizadet, bi pa že župnik moral poskrbeti, da bi se na koru ne godile take stvari. Pa našega župnika bolj briga godba, ker ni klerikalna. Posebno sedaj pred volitvami je vsako nedeljo iz prižnice zabavljal zoper njo. Toda Šinkovcu bi svetovali, da naj prej uredi razmere na koru in v svojem »društvu«, da ne bodo po pevskih vajah in po vajah za igre čakali razni pobalini pevke in igralke na trgu, ter jih ob poznih večernih urah spremljali in vodili pod pazduho se držeč domov. Toda teh škandalov, kateri se dogajajo na koru in v »društvenem domu«, tega župnik ne mara videti, kajti saj tu so H. Suttner, Lju Samo! K 410. Samo! K 410. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. 1 » Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine ■ po jako nizkih cenah. ---------------- Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZENITH“. zoru, naj sl misli naš čitatelj veliko dvorano gostilne pri VedeŽevalki polno Soldatov, študentov, pustolovcev in plemičev, tu pa tam par vlačug, cigana glumača, ki se prekopi-cava med mizami, grohot, pesmi, klice pivcev, ki zahtevajo vina, ropotanje kositrnih vrčev in kozarcev — z eno besedo, vse pestro Življenje dobro obiskane gostilne ob uri, ko bo treba zapreti In si hiti zatorej sleherni gost pokrepčati srce še z enim požirkom. Sestorica pesnikov Plejade (sedmi, Joahim Belej, Je bil umrl leta 15fi0.) je vstopila torej brez vsake pozornosti in hrupa ter se zaprla v svojo slavnostno dvorano. Tam Je ustavil Ivan Dorat svoje tovariše z mahljajem roke, rekoč jim: »Evo nas torej zopet zbranih in združenih v praznovanju naših misterij. Reči smem, da predstavljamo tukaj cvet starega in novega pesništva in da ni bilo nikoli nobeno zborovanje najveličastnejših -učiteljev umetnosti vrednejše od nas, stopiti na Parnas in pozdraviti tam svoje dične prednike. Slavni poetje smo, gospodje, ali eden je največji med nami: tovariši, poklonimo’ se svoje- nm mojstru, mesirju Petru Ronsar-du *...« Dorat Je govoril latinsko, z la-in kladkočo, ki je pričala o Popolnem znanju klasič- PruMirT. vi f°Sniki so se Poklonili Ronsardu, ki je sprejel to počaščenje z veličastno preprostostjo. Ronsar, ki je bil bolj gluh od samega zVoni-karja pri Naši Gospe, ni slišal niti besedice Doratovcga nagovora; toda, kakor mnogo glušcev, tudi oni ni hotel priznati svoje napake. Odgovoril je torej s prenarav-nim tonom: »Vse reči, ki jih je povedal mojster Dorat, so čudovito pravilne; pritrjujem jim popolnoma.« »Nune est bibendum! Zdaj treba piti!« je zaklical Pontus, ki je rad malo podražil slavnega glušca. »Hvala, sin moj!« je odgovoril Ronsar z ljubeznivim nasmehom. Z jedva opazno nestrpnostjo in nepokojem je povzel zdaj Ivan Dorat:’ »Gospodje, pred osmimi dnevi sem vam omeni! onih par odličnih tujcev, ki žele prisostvovati proslavi našega misterija.« »Ali so tragični pesniki?« je pra-šal Žodel. »Nikakor ne. Niti pesniki niso. Toda jamčim vam zanje, da so pošteni možje. Zaupali so mi svoja imena pod pečatom skrivnosti; Mojster Ronsar je že za to, da Jih pripustimo. In naposled — ali nismo trpeli že večkrat tujih gostov med seboj?« »Ampak če nas izdajo!« je pripomnil Remi Belo. »Prisegli so mi molčanje,« je odgovoril Dorat živahno. »Sicer pa odpotujejo gospodje že jutri, in težko, da bi se vrnili še kdaj v Pariz.« Pontus de Tijar, ki je bil eder največjih jedcev in pivcev, Pontus ki so ga imenovali zaradi njegovi herkulske rasti »velikega Ponta«, oi pa se je delal vedno, kakor da velja ta pridevek veličini njegovega genija — Pontus Je izpregovoril nato: »Meni se zdi, da je človek pri obedu slabe volje in da ne prebavlja dobro, kadar...« »Ti žlahtni tujci ne bodo priso-stovali našemu ljubavnemu obedu.« ga je prekinil Dorat. »Naposled pa moram omeniti^ da nas že sumijo in da nam koristi navzočnost odličnih gostov posebno zato, ker dokazuje nedolžnost naših sestankov. Sicer pa glasujmo!« Glasovali so v tem zborovanju običajno tako, kakor stari Rimljani v cirku o življenju ali smrti kakega gladiatorja. Dvignjen palec je pomenil da, povešen palec — ne. Z živim zadovoljstvom, ki pa ga Je prikril, se je prepričal Ivan Dorat, da kažejo vsi palci navzgor, celo Ronsardov, ki ni mogel poslušati njegovega dokazovanja Nato je intonirala šestorica pesnikov v zboru bakhično pesem. Ob zvokih te pesmi so stopili v zadnjo sobo, kjer je že čakala osmerica neznancev z rdečimi peresi. Sedeli so v dveh vrstah, kakor ljudje, ki so prišli v gledišče. Vsi so imeli krinke na obrazih. Pesniki so se naredili, kakor da jih ne vidik). (Daile.l prizadeti voditelji klerikalnih čukov, in ti že smejo delati kar se jim polju-,bi. Seveda drugači je z onimi, kateri ;ne trobijo v Šinkovcev rog. Sicer 'pa naj vsak pometa pred svojim jpragom, potem šele pred tujim. IZ LESEC, Ne bi se pogrevala smrdljiva »rflita«, kojo je skuhal slavnoznani 'občinski odbor v Lescah, slučaj pa je nanesel in upravičeno Je, zadevo z najnovejšim dogodkom javnosti predočiti. Pri tem ni politike in se ne ozira ne na desno, ne na levo, tukaj se gre za pošteno, pravično stvar, za premoženje. Že za leto 1913 je obe. odbor prvič naložil doklade na direktne davke za stroške vodovoda. Na tozadevno pritožbo je deželni odbor sklicevaje se na občinski sklep z dne 18. marca 1906 pritožbo zavrnil češ, da se je občina z omenjenim sklepom pravomočno zavezala, da prevzame stroške vodovoda v poravnavo. Pri naprošeni deželni reviziji, ki se je vršila 27. do -29 avgusta 1913, se župan ni mogel izkazati z dotičnim obč. sklepom ter se je izjavil, da se je sklep storil le ustmeno, je tedaj uradno dokazano, da je župan dež. odboru uradno neresnico poročal. Končno se je župan zavezal, da poravna vse računske nepravilnosti, glede cerkvenega popravila in povrne neopravičeno naložene vodovodne doklade. Sedaj pa nastopi vnovič obč. odbor po svoji večini in je za leto 1914 v poračun zopet stavil 15% obč. doklado za vodovod. Niti enega moža ni v odboru, ki bi bil toliko možat in pošten, da bi se ojačil ter župana interpeliral radi podatkov revizije. Proti temu dejanju, se je samoumevno, zopet vložila pritožba na deželni odbor. Ali je ta čin občinskega odbora v Lescah smatrati kot pravičen? To naj raz-motrivajo poklicani faktorji! Ali na Kranjskem, v deželi čudežev, res ni nobene pravice več. Ali je tak obč. odbor še mogoč? Radi teh vodovodnih šikan se vodi boi pravice proti krivici, katero izrabljajo vodovodni udeleženci v lastno korist. Resnici na ljubo se pripomni, da je ta vodovod docela nepotreben in izdani denar zavržen. Kdor pa se z napravo vodovoda strinja in ga rabi, naj bo tudi toliko pošten in naj ga plačal Vnovič se poudarja, da stoji občina Lesce glede vodovoda na istem stališču, kakor sosednja obč. Begunje, da je plače-valec le tisti, ki ima vodovod napeljan. nikakor pa ne oni, ki ga nima; v slednji občini se tako prakticira in bo pri tem tudi vedno ostalo. Kdor bi trdil nasprotno, mu zadeva ni znana ali namenoma resnico napak obrača. V pojasnilo naj služi sledeča primera: Skozi Novovas vodi glavna cev proti Radovljici; prebivalci te vasi so pri vsaki priliki vodovod odločno odklanjali s poudarkom, da imajo brez tega zadosti vode na razpolago. Vzlic temu se je napravil sredi vasi javen vodnjak, ki minulo leto po cele tedne kapljece vode ni 'dal in kaj bi počelo ljudstvo, ko bi bilo od vodovoda odvisno in ko bi lastnih vodnjakov ne imelo? V bližini vodnjaka je postavljen tudi-hidrant, kateri nima niti toliko moči, 'da bi zamogel vodo gnati do višine streh in kaj naj tak vodovod koristi v slučaju suše ali požara? Ali ni ta naprava za ta kraj popolnoma nepotrebna? Cernu ogromni in večni stroški? Pripomni se končno še. da Je vodila dolgoletna polit, pravda. in vse. od prve do zadnje instance so izrekli, dai ma Novavas pre-‘več vode. koie se je nekoliko tudi odvzelo.Za namakanje travnikov, za gospodarsko porabo In za slučaj požara, pa je voda v potoku, ki od obeh straneh vasi teče. regulirana; o tem je končno razpravljalo in razsodilo c. kr. upravno sodišče na Dunaju 'dne 8. februarja 1912 št. 1296. Štajersko. Maribor. (O mestni kopelji.) Kot smo že poročali, je posestnik edine mariborske kopelji svoje podjetje zaprl. S tem je ravno za zimski čas onemogočil onim, ki nimajo hišnih kopelj — in teh jc tu bore malo — se posluževati nič manj kot poleti potrebnega kopanja. Mestna klika, ki zavlačuje vprašanje mestnega kopališča že leta in leta, bi se morala smatrati sicer moralno prisiljeno, da naredi konec temu nedostatku, a očividno ji ni mari blagor posameznih, niti ne stotin mestnega davkoplačevalska. K sreči do danes nimamo nikakih nevarnih bolezni, ki bi po svoji nalezljivosti zahtevale od posameznikov večjo telesno higijeno zlasti kopanje. Sicer za danes še ne moremo kontrolirati docela verzije, ki ve povedati, da namerava naša rotovška gospoda, vsemu v zasmeh, tudi v bodoče še vstrajati na tem, da ne poskrbi za potrebno kopališče, dokler ne bo zgradila nove moderne z vsem komfortom opravljene kopeli. To bo seveda trpele še leta in leta — in če se sploh uresniči — a vrh vsega, bo požrlo ogromne svote denarja. Umevno je, da bo mestna uprava skušala vse direktno zvaliti na ramena mestnih davkoplačevalcev, v prvi vrsti na one tisoče in tisoče, ki bodo od take novodobne kopeli imeli najmanj haska in dobička. Veliko večino vsote, ki bo veljala taka moderna stavba, bo plačalo delavstvo mesta s pomočjo novih mestnih doklad. Koristi, kot smo že omenili, pa ti sloji ne bodo imeli, ker bo vrhu vsega veljalo upravljanje take kopeli zelo mnogo denarja vsled česar bodo tudi cene raznim kope-lim neprimerno visoke. Cim pa se bo izključilo od obiska nižje in vredne sloje, je pa že danes gotovo, da se podjetje ne bo niti v najmanjšem obneslo. Rabimo pač kopel, a ta kopel mora biti pristopna vsem slojem in tudi stavljenim zahtevam docela odgovarjati. Da bi se pa nato oziralo, močno dvomimo. Maribor. (Od one strani.) Naši klerikalci imajo očividno precejšnje skrbi in preglavice. Nekaj jim »od znotraj hodi« hudo narobe in jim ne dela zabave. O »Straži« so že minulo pomlad krožile govorice, da list pač celo mnogo stane, a da prav malo, ali pa nič dobička. Sicer trdijo gg., ki imajo v »Cirilovi tiskarni« glavno besedo, da ima »Straža« 3000 redno plačujočih naročnikov, a vselej previdno zamolče, da razpošiljajo trikrat večje število imenovanega lista brezplačno v svet. V teh par letih, kar imajo drago ustanovljeni list, jih je veljala »Straža« že baje ho-rendne svote. Vrtali so že na vseh mogočih krajih in koncili, a danes so že vsi viri usahnili. Pičli prispevki ne rentirajo več lista. Vsled tega ni izključeno, da bo »Straža« ustavljena in bo pričel »Slov. Gospodar« izhajati po dvakrat na teden. Ko je pretečene dni nek klerikalec radi »Straže« nekje bridko tožil, se ga je tudi vprašalo, ali ne dobi »Straža« nobene — vladne podpore. Mož se je nad tem vprašanjem baje zelo ujezil, kar pa zamore tozadevno surrmjo le še podkrepiti. — Druga verzija baje ve povedati, da pride radi ope-tovanega brezuspešnega posvarje-nja in neprestane gonje kljub ope-tovani sodnijski kazni, dosedanji urednik g. Kemperle, marca meseca t. 1. pred poroto. To pa vsled napadov na deželnega poslanca dr. Kukovca v Celju. Seveda prepuščamo tozadevno besedo celjskim merodajnim krogom in bUiežimo goral&nje le kot govorico, ki jo imamo iz neposrednih virov. — Zadnjo sredo je bila v mestu govorica, da je bila ustavljena izdaja »Straže«. Ali je pri tem bila mišljena kakršna konfiskacija, ali pa splošno izdajanje, ne vemo. Oboje se nam dozdeva čudno, ker nam do danes ni znano, da bi v »Cirilovi tiskarni« zopet delah. Račje pri Mariboru. (Divji lo-vec.) Pred dnevi si !e hotel 18 letni Štefan Spanniuger preskrbeti ceno pečenko. Vzel je lovsko puško in se podal v lovišče dr. Iv. Glazerja iz Maribora. Ravno ko Je v hudem me-težu oddal na zajca prvi strel, pa ga je zapazil orožniški stražmojster Krajnčič. Spanninger jo je hotel po prvem strahu pobrisati, pa je bilo že prepozno. Orožnik ga je oddal sodišču. Poleg puške je imel Spanninger pri sebi tudi revolver, očividno zato, da bi se v. slučaju srečanja z lovcem mogel izdatno brauiti. Št. Lenart v Sl. Goricah. (Požar.) Dne 1. januarja je pričelo goreti v mlinu posestnice Matilde Rajšpove in sicer ob enajstih ponoči. Požar se Je bliskoma razširil m kmalu vse do tal upepelil. Kako je požar nastal, še do danes ni dognano. Škoda znaša 18.090 K, a jo krije zavarovalnina v višini 20.000 K. Št. Jur ob južni železnici. (O navidezno mrtvem.) Pred dnevi smo dobili poročilo, da so nekega kmeta navidezno mrtvega našli v nekem osebnem vlaku in ga prenesli v mrtvašnico. Kot znano naknadno si je dovolilo par brezvestnežev nesramno in neumestno šalo. Cim dožene-mo krivce, jih Izročimo zasluženi sodnijski kazni, da jim preide veselje do takih neslanosti. Širimo napredne liste! Po naši zeleni domovini se oblastno ščeperi črni, pogubni klerikalizem! Vedno preži za tem, kako bi nam zamogel ugrabiti bolj in bolj narodne samozavesti, narodnega ponosa. Naše najboljše orožje proti klerikalizmu, so naši listi, širite napredne liste, širite »Dan«! Iz Maribora. Podravska podružnica »Prosvete« naznanja, da priredi drugo serijo javnih, poučnih predavanj v tukajšnem Narodnem domu, in sicer tekom meseca prosinca in svečana 1.1. — V nedeljo, dne 11. ;t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma bo rredaval ravnatelj moškega učiteljišča g. Hinko Schreiner o navadnih napakah naše vzgoje. G. predavatelj ie izkušen in znan pedagog zato ie gotovo, da bo povedal mnogo zanimivega in pouč- nega za vsakogar ,za izobraženca, pa tudi za nešolanega človeka, pred vsem pa Je njegovo predavanje namenjeno starišem, učiteljem in vzgojiteljem mladine, katere bo opozoril na glavne napake, ki se dogajajo navadno pri vzgoji mladine in ki so včasih usodepolne za vse poznejše življenje. — Naslednja posamezna predavanja bodo naznanjena v časnikih in na gledaliških letakih Dramatičnega društva. Ta predavanja, ki jih prireja mariborska »Prosveta«, so namenjena mariborskim in okoliškim Slovencem iz vseh slojev brez razlike političnega ali kakega drugega prepričanja in so poučna za vsakogar. Zato jih pridno obiskujte v lastni prid in opozarjajte nanje tudi svoje znance, posebno priproste in nešolane, ker ti bodo imeli od njih največ koristi. Vstop je vedno vsakomur prost, le za sedeže v prvih vrstah velja vstopnina 20 vin. — Odbor, Dnevni pregled. Anglija spreminja svojo politiko. Henri Berenger, angleški senator piše v »Action«; Resnica, ki jo morajo že vsi Francozi poznati, je, da se sedanja angleška vlada pripravlja svojo politiko napram Nemčiji temeljito revidirati. Ze nekaj mesecev sem se med Anglijo in Nemčijo sklepajo važne pogodbe, ki se tičejo srednje Afrike, male Azije in ameri-kanske trgovine. Doba angleškega imperializma, ki jo je nekdaj začel Chamberlain s takšnim šudroin, je bila sedaj z Asquithovimi zgubami definitivno končana in nadomeščena z mirnim radikalizmom Lloyda Ge-orgeja. Turčija politizira. Afera Izet paše, Imenovanje Enver bejevo. za vojnega ministra in protežiranje turških oficirjev v turški armadi, oboroževanje turške vojske in velike reforme — vse to povzroča, da se na Turčijo prav sumljivo gleda. Turčija tudi prav malo skriva svoje namene. Ona se čisto resno pripravlja, da zasede otok Mitilene, ki so ga velesile prisodile Grški. Tu je lep povod za vojno in za nove zmede v južni Albaniji, kjer Grška Epira drugače ne zapusti, kakor če ne dobi Egejskih otokov. Angleški ni prav nič všeč, da se Avstro-ogrska in Italija toliko brigata za Albanijo. In zato je Angleška vlada velesilam sporočila, da ne bo trpela, da bi princ Vid služil samo kot agent Avkfrb-ogrskc in Italije. Arnavtl gredo pred princa Vida. Iz Drača jc na poti deputacija ar-nautskili imenitnikov, ki gre naproti princu Vidu s prošnjo, da naj čim-preje pride v Albanijo, kjer le njegova prisotnost neobhodno potrebna. Vojvodina Hohenberg, soproga prestolonaslednika Franc Ferdinanda je letos — kakor piše »Vossische Zeitung« — navedena v ceremonialni listini članov cesarskega rodu na drugem mestu. Na tretjini je navedena nadvojvodinja Žita In njen mož. Berlinska »Morgenpost« piše o Johanci in njenih sleparijah, ter poroča, da je imela Johanca atest ljubljanskega škofa. Tudi berlinski »Vor-wSrts« piše, da je delala Johanca čudeže v samostanu Wostike (Vodice) in da je imela priporočilno pismo od ljubljanskega škofa dr. Jeglio. Imela je baje Poročila iz onega sveta In je s tem dobivala denar, zato le bila obsojena. Koga »Slovenec« priporoča. Ni dolgo tega, kar je »Slovenec« priporočal slovenskemu občinstvu, da naj se naroča na dunajsko »Reichspost«. Ta list strupeno sovraži vse kar je slovenskega, posebno pa se nas, Jugoslovane. Sedaj se zavzema ta list, oziroma neki general v njem, za germanizacijo Jadranskega, torej našega, jugoslovanskega morja. Sploh nastopa »Reichspost« vedno in pri vsaki priliki za znano parolo, po kateri bi se moralo vladati v Avstriji »Deutsch und Katolisch«, kakor bi še ne bilo vse nemško m klerikalno v tej naši ljubi »materi« Avstriji! »Slovenec« priporoča tak list slovenskemu občinstvu, iz ^esf.r J® Jasno razvidno, da bi tudi našim klerikalcem bilo najljubše, ako bi Slovence čim prej ponemčili — P0<* Pogojem, seveda, da ostane v veljavi klerikalni režim. V tej smeri se tudi giblje vse delovanje naših klerikalcev, to čutimo vsak dan, ampak klerikalci imajo še vedno drznost trditi, da so narodni, pa so prodane duše! Le idijot je mogel verjeti Johan člnim čudežem, katere je povzročila benediktinka Jožefa, kakor je razprava dognala. To je mnenje vseh količkaj ukih ljudi. Iz pričevanja Beloševiča pa izhaja, da so Johanči-nj čudeži na ljubljanskega škofa v Reki napravili mogočen vtis. Ker pa škofa ne smatramo za omejenega — mož je vendar učen saj je napisal že par brošur in več pastirskih listov — tedaj bi bilo vsekako umestno, da bi sodišče dognalo, kako je o čudežih sodil škof. To se pa ni sto- rilo. Da celo ponudenih 16 pisem, pisanih od škofa na Vodiškega župnika sodišče ni sprejelo med akte dasiravno se tja vtakne vsaka malenkost. čudeži in denar. Johanca napeljana od cerkvenih oseb je začela s »čudeži«. Ljudje, ki so prihajali k njej, so Ji nosili denar. Njen »čudež« je bil čisto mamilo, ki je pripravljal ljudi do tega, da je ljudstvo dajalo denar za maše. To se pa ne dogaja samo pri Johanci — to se dogaja tudi drugod, po vseh romarskih cerkvah- kjer so stene in stropi okrašeni z raznimi bergljami, obvezami, podobicami in drugimi raznimi predmet, ki majo namen: markirati čudež in tem potom mamiti ljudi, da dajejo denar za maše in druge reči. In vendar se tistim, ki te razne ne-ukusnosti nastavijo po stenah prebivališča Gospodovega, ne zgodi ničesar, dasiravno uganjajo ravno takšno goljufijo, kakor Johanca. Kaj, če bi roka državnega pravdnika posegla tudi po tistih, ki leto za letom klase romarske cerkve s »čudežnimi relikvijami« in tako uganjajo goljufijo nad tisoči in tisoči?! Goljufija in goljufija. Oštarija. V včerajšnji Številki se nam je vrinila neumna pomota v referat o gledališču na Jesenicah. Mesto besede »oslarija« bi morala stati beseda »oštarija«, kar naj se vzame na znanje. Iz Dobrne pri Celju. Tudi pri nas na Štajerskem se gode čudeži. Pa še večji nego na Kranjskem. Če kdo kri Švica, to še ni nič posebnega. Le zabiti klerikalci lahko kaj takega smatrajo za čudež. Da pa pride otrok brez očeta na svet, to je pa že večji čudež, kaj ne da? Skoraj bom imel šest križev na tilniku, pa še nisem kaj tacega slišal. Ako bi se našel človek, ki bi tem besedam ne verjel, ga povabim prav prijazno, da se sam prepriča. Tudi priče so ua razpolago. Kdo je že videl ta čudež? Tudi imenitne osebe od blizu in daleč. Lahko je Spodnja Štajerska ponosna na ta čudež. Takšnega menda še ni imela štajerska dežela. Tudi sl celjska sodnija menda še ni imela takega posla. Rad bi dočakal še par let, da bi videt, kaj bo s tem otrokom iu kako se bo razkril — ta čudež. Gledališko društvo ua Jesenicah uprizori v nedeljo U. t. m. ob 3. uri popoldne velezabavno burko »Vražja misel« (spisal K. Laufs). Kdor ljubi smeli in zabavo, naj Pride po gledat to delo, ne bo mu žal. Posebno opozarjamo na to predstavo zunanje gnsfe, ki se lahko vrnejo z večernimi vlaki. Ta burka se je igrala na vseh velikih odrih in je povsod ugajala, upamo, da bo tudi na Jesenicah. I Velikanski požar. Dne 8. t. m, popoludne je začela goreti v Zidanem mostu tovarna za olje tvrdke Jožef Werheimer. Ogenj se je silno hitro razširil, tako da je bila takoj cela tovarna vvplamenih. Na mesto nesreče so takoj prihitele požarne hrambe iz okolice. Do sedmih zvečer pa se vkljub neumornemu delu gasilcev ni posrečilo ognja pogasiti Cela tovarna je pogorela do tal. Koliko je škode, se doslej še ne ve, vendar je bila tovarna visoko zavarovana. Veliko delavcev je brez kruha. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Ogenj. Kakor se iz Črnomlja poroča je te dni izbruhnil okrog sedme ure zvečer ogenj pri posestniku Janezu Maleriču iz Tribuč. Ogenj je v par urah popolnoma vpepelil hišo, vsled česar trpi Malerič škodo 590 K. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti. Zvita trafikantka. Neka trafikantka na Dunaju je zapazila, da ji večkrat zmanjka raznih sinodk in cigaret, tu in tam so izginile cele škatle in zavitki. Dolgd je ugibala, kdo bi bil tat. Ker pa ni mogla nikogar zaslediti, si je izmislila zvijačo. Napolnila je nekaj cigaret z ogljem in jih zložila v lepo novo škatlo, pod nje pa je položila prazne cevke. — Nekega dne prideta k nji dva fina gospoda, ki sta v slabi nemščini zahtevala tankih ruskih cigaret. Teh pa ni imela. Gospoda sta nekaj časa izbirala, potem pa nista ničesar kupila. Med tem pa je prišel v prodajalno še en mlad gospodič, ,ki je tudi začel izbirati. Trafikantka se je delala, kakor da ne pazi posebno. Gospoda sta odšla, med tem pa je gospodič vtaknil nastavljeno škatlo v žep. Trafikantka ga je takoj prijela, toda dečko je tajil. Prijeli so ga in peljali na policijo. Tam je rekel, da je škatlo cigaret kupil nekje drugje. Trafikantka pa je povedala, kaj je v škatli in — resnica se je izkazala. Mladega tatu so prijeli. Pegouda ni videl. Jožef Steiner, trgovec iz Jiglave je prišel k svoji hčeri v Pfiram na obisk. Preteklo nedeljo dopoldne pa se je hotel peljati z brzovlakom v Prago, da bi videl, kako leta znani aviatik Pe-goud. Prišel je na kolodvor popolnoma zdrav, kupil si je vozni iistek In je šel skozi čakalnico tretjega raz-rega na neron. Nenadoma pa se je zgrudil na tla in je v nekaj trenut- kih umrl. Njegova srčna želja vid©, ti Pegouda se mu torej ni izpolnila. Samomor akademika. Uganka ostane samomor akademika Jakoba Helda iz Ogrskega, ki je študiral v Pfibramu štiri leta na montanističnl visoki šoli. Dne 4. t. m. zjutraj so ga našli na divanu mrtvega s pre< streljeno glavo in v rokah morilno orožje. Held je bil navdušen sijonist, navdušen za godbo in je živel v zelo dobrih in urejenih razmerah; samomor mladega akademika je tamošnja občinstvo tem bolj razburil, ker so vsi ljudje vedeli, da se je Held pred božičem zaročil. Samomorilec jc pustil listek, na katerem piše, naj. se ne preiskuje vzrok njegove smrti. Cela rodbina bi se bila kmalu zadušila. V noči na 5. t. m. bi lahko prišlo v mestu Telču do velike nesreče, iz katere se je cela rodbina le čudežno rešila. Rodbina sladšči-čarja Drdackega je šla omenjenega dne okrog desete ure zvečer spat Mati je v peči pošteno zakurila, zakaj bil je hud mraz. Peč je nato zaprla in kmalu je cela rodbina zaspala. Nenadoma je vzdramil Drdackega hud kašel jin davljenje in ko se je ozrl krog sebe, je videl, da se davi tudi njegova žena in otroci v svojih posteljah. Drdacki je zbral zadnje moči, zbežal Je iz sobe in je tekel k bližnjemu zdravniku, zakaj mislil je, da gre tu za zastrupljenje z živili. Imel je še toliko moči, da je pii zdravnikovi hiši potegnil za zvonec in tako vzbudil zdravnika. Ko ie prišel poslednji ven je našel Drdackega v snegu nezavestnega. Zdravnik ni mogel takoj razrešiti te uganke in je ukazal nezavestnega moža prepeljati v niegovo stanovanje, ki je bita odprto. Ko ie stopil noter, je zapazil, da leži Drdackijeva žena v postelji nezavestna. Tako tudi njeni otroci. Zdravnik je takoj vedel, da gre tu za zastrupljenje z ogljikovim plinom, zakaj soba je bila polna dima in smradu. Odprl je takoj okna i« ukrenil vse potrebno za rešitev rodbine. Posrečilo se mu je, da je rešil Drdackega in vse člane njegove rodbine gotove smrti. Se par minut je manjkalo iu cela rodbina bi bila mrtva. Drama ljubosumnosti. 22tetna dninarica Franca Balcarkova iz Dr-novic na Moravskem je imela pred kratkim razmerje z 221etnim ključavničarskim pomočnikom Antonom Skrepkom. Toda ženska ljubezen ni trdna in Balcarkova se je zaljubila v drugega. To je Skrepka silno jezilo, ljubosumen je bil. Začel je Bal-carovi tudi groziti in svoje grožnje je tudi spolnil. Preteklo nedelje jo šla Balcarkova s svojo prijateljico Marijo Kolejkovo iz Drnovic v Viškov v cerkev. Po dvanajsti uri sta se obe deklici vračali domov. Ko sta korakali skozi neko sotesko, jima je prišel nasproti Skrepek, prijel je Balcarkovo za roko in jo je začel vleči za seboj, Čemur pa se je deklica upirala. Nenadoma je Skrepek potegnil iz žepa samokres in je ustrelil svojo ljubico v ievi bok. Dekle je kriknilo in se je zgrudilo na tla. Ko je še ležala, je sprožil Skrepek nanjo še dva strela, ki sta Balcarkovo zadela na vratu in na glavi. Po zločinu je pustil ljubosumni Skrepek smrtno nevarno ranjenega dekleta na tleh in je pobegnil. V Roštenicah pa so ga prijeli. Kolejkova je prihitela k starišem in jim je vsa prestrašena povedala, kaj se je zgodilo. Balcarkova se je medtem že zavedla. Njena mati ji je prihitela takoj na pomoč. Dekle je krvavelo z več ran in na glavi se ji je še smodila ruta, ki se je vnela od strela. Zdravnik je ranjeni dal prvo pomoč, na kar sa jo prepeljali v deželno bolnišnico v Brno. Nov, ogromen proces z gališki-mi Rusi se začne meseca marca t. L v Lvovu. Obtožen je žurnalist Ben-dasjuk, neki študent in dva duhovnika istega vzroka kakor obtoženi ogrski Rusi. Prič bode 150. Med zagovorniki je tudi državni poslanec dr. Markov. Obsežene! so "pristaši stranke, ki se proglaša za rusko in ki brani kulturno enoto z ostalimi Rusi brez ozira na deželne ali državne meje. Aretiran grof. Policija v Nizzi je aretirala dne 5. t. m. avstrijskega grofa Adhemaro Chamareja. Zasledovali so ga zato, ker je v Borde-auxu in drugih južnih francoskih mestih izvršil celo vrsto goljufij. 2e lani je bil grof Chamare obsojen na pol leta vsled goljufije. Mož ie delal dolgove, da je bilo strah, plačal jih pa ni. Vsi hotelirji so ga že tožili. Grof pravi, da je nekaj časa služil kot vojaški zdravnik v Avstriji (aha, sedaj pa že razumemo njegove dolgove!) nato pa je bil v francoski tujski legiji. Boj s tihotapci. Kakor se iz Linča poroča, je prišlo dne 6. t. in. na bavarski n eji do krvavega spopada med finančnimi stražniki in med osmimi tihotapci. Na obeh straneh se je ostro streljalo. Dva finančna stražnika sta bila težko ranjena, en tihotapec je mrtev, trije pa težko ranjenk« Generalni konzul Izginil. Veliko senzacijo je vzbudila te dni v Hamburgu vest, da je izginil hesenski generalni konzul. Policiji se doslej še ni posrečilo priti generalnemu konzulu na sled. ana. — Kranjski deželni zbor se skliče 20. t. m. in bo imel za rešitev svojih poslov na razpolago do 17. febr. — Kaj smo storili? Ničesar dru-zega, kakor dali smo v našem listu prostora preganjanemu delavcu, ki si je s prihodnostjo prislužil nekaj denarja, za ta denar si kupil dom, ki ga je po daljših procesih — moral pred svetim večerom zapustiti. Vsled tega in vsled člankov g. Plankarja, ki je prišel tudi ob premoženje v delavskem listu, »Zarji«, našel prostora za osebni napad na urednike pri »Dnevu« veleposestnik in advokat dr. Poček. — Soc. demokratičnim delavcem bo najbrže neznansko imponi-ral oni pasus v Počkovem napadu, ki je priobčen v »Zarji«, na »Dnevo-ve« urednike, kjer se govori: »kakor se v vašem listu (v Dnevu) lahko skoraj dan na dan bere, nočete nobene oblasti nad sabo poznati.« Evl-va la republica, eviva liberta! — »Požrtvovalnost« klerikalnih voditeljev. »Slovenec« Je začel priobčevati izkaze prispevkov za nagrobni spomenik pok. dr. Žitniku. Kdor klerikalnih voditeljev ne pozna, kdor še ne ve, da so to največji koristolovci, bi pričakoval, da se bodo že v prvem izkazu svetila njihova imena s primernimi prispevki. Kdor je to pričakoval, je moral biti razočaran: v izkazu se ne nahaja Ime dr. Šušteršiča in sploh nobenega klerikalnega poslanca! Ta dr. Su-stersic* ki se je s politiko napravil ogromno premoženje in ki se je tako hinavsko poslavljal od dr. Žitnika pri odprtem grobu, si misli: naj le ljudstvo zbira denar za Žitnikov spomenik, jaz od mojega »siromaštva* ne dam ničesar. In vendar klepeta Slovenec prav rad o požrtvovalnosti klerikalnih voditeljevi AH je požrtvovalnost sprejeti od naroda mandat in ga porabljati v svojo osebno korist. Da, taka je »požrtvovalnost« klerikalnih voditeljev. — Kot ustanovnik je pristopil k Matici Slovenski zagrebški župan gospod Janko Holjac. — Slovensko geldallšče. . »Oj ti U.U le uastov burkf, ki se liprjzn- n,?vv ^° ^ne ID t* nr. v deželnem Kiedahšču zvečer ob pol 8. Burka se ouiiKuje poleg svežega humorja na izvanredni duhovitosti, dokaz temu, da jo ie v svoj stalni repertoir sprejelo dvorno gledališče. Igra je izvrstno naštudirana in bo nudila poset-nikom nedeljske predstave izvanre-den užitek. — Popoldan ob 3, istega ,ne Pa se ponovi burka »Navlhan-. h hi je že pri prvi predstavi izborno zabavala občinstvo pri skoraj razprodanem gledališču. — Opozar-jmo torej še enkrat na nedeljski predstavi, ki bodo nudile obiskovalcem teh dveh predstav obilo smeha in zabave. — Ženin iz Štepanje vasi. Ves srečen m vesel je bil Janče, ko je mislil, da bo gostilničar v Stepanji vasi. Pa mu je izpodletelo. Enaku nru je izpodletelo v Bizoviku, kjer mu je zagrozila Ivanka, da ga bo tožila, če ji ne bo dal miru. Pa tudi v preapust, ti čas presneti... zaterT« i ^ s,učat- Pravi se: če tl afi n« cletj pot, pomeni tp !,W4 1.... ; Trst. . V nedeljo, II. L IU„ ob 3. url popoldne se vrši proslava 25letnega ju- bllaja C. M. pri »v. /akotat. V proslavo se uprizori v šol. telovadnici spevoigra »Blagovestnikoma«. Vabi se posebno starše, ki imajo otroke, v C. M. šoli in drugo občinstvo, da se udeleži proslave. Občni zbor »Sokola« pri Sv. Jakobu se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 3. popoldne v društveni telovadnici. Priporočljiva gostilna za Slovence je »Pri »tari sovi« (Civetta vecchia.) v ulici Valdirivo. Tu se shajajo nemški in »zavednejši« slovenski c. kr. uradniki in prepevajo nemške pesmi. Kp pa pride med nje znani zagrizeni nemško - nacionalni buršak in c. kr. poštni uradnik ter se mu pridruži par kočevskih renega-tov, intonirajo takoj izzivalno raj-hovsko »svojo himno« »Wacht am Rhein« in jo pojo demonstrativno proti večini slovenskega občinstva in gostilničarju, ki hoče dati gostilni tudi slovensko lice. Kar je zavednej-šega občinstva odide ob taki priliki čudimo se pa onim Slovencem, ki ostanejo v krogu te družbe nadalje in ohranjajo spričo take breztaktno-sti njih družbe in spričo izzivanja mirno kri ter sede še nadalje v tej družbi. Vsekakor Priporočamo Slovencem to gostilno, dokler se bo ta družba tako v njej obnašala in se ji pusti svobodno razgrajati. Slovenski gostje tudi ne dobe na zahtevo druž-bipih plačilnih listkov. Napadi na urednika »Edinosti«, g. Ekarja. »Edinost« piše: Dne 30. decembra je kakih pet ali šest črko-stavcev hotelo napasti našega urednika. g. Ekarju, ker dela v tiskarni, da more izhajati list. Vodil je tedaj tolpo neki Škerlec. Napad se je ponesrečil. Snoči pa so ponovili svoj poizkus. Ob L35 ponoči, ko je g. E-kar šel iz tiskarne domov, sp je pri-drvila za njim v ulici Madonnina zopet pet ali šest oseb broječa tolpa, ga ustavila in mu zagrozila, da se mu zgodi nesreča, če bo še nadalje stavil. — Kakor se vidi, se bo g. E-kar moral zavarovati s policijo. Današnji časi so pač taki. da si delavci ne pustijo dovoljevati, da bi jim kdorsibodi padel v njihovih mezdnih gibanjih v hrbet. Kolikorkrat se je že zgodilo, da so delavci, nahajajoči se v stavki, pretepli stavkokaze, kru-mirje! Delavcu mora — hote ali nehote — zavreti kri, ko vidi. da mu hoče kdo škodovati s tern. da se ponudi gospodarju kot oiodje, ki lahko prepreči delavsko zmago. Krumir-stvo se je že od nekdaj obsojalo, in le čuditi se moramo, da se talce stvari dogajajo še dandanes, in to celo od strani inteligentnih delavcev. Čr-kostavci in uredniki imajo istega gospodarja in bi morali iti pri gibanju za zboljšanje razmer eden drugemu na roko. Zlasti pa bi morali nastopati v tem smislu uredniki onih časopisov, ki izjavljajo, da so prtnclpijelno proti krumirstvu. »Edinost« je kru-mirstvo zmiraj najodločneje obsojala ter dokazovala, da je ona najboljša bojevnica za interese slovenskih delavcev. Sedaj pa je nastal pri »Edinosti« preobrat; vse nekdaj napisane besede je sama postavila na snežene noge. Tista »Edinost«, ki se je delavstvu vedno lizala, kakor se liže med, se je tako ojunačila, da se upa zagovarjati krumirstvo. S tem slovensko delavstvo naravnost odbija od sebe ter daje političnim nasprotnikom najboljše agitacijsko orožje v roke. Mi to postopanje, tako z narodnega kakor s socialnega stališča — najstrožje obsojamo. Če je »Edinosti« toliko ležeče na tem, da izhaja, zakaj potem ni ugodila zahtevam stavcev? Prav nič bi torej ne bilo treba krumiriti. Toda lastniki tiskarne »Edinosti« so trmoglavi — kakor da bi bili največji kapitalisti. V tem boju so pokazali, vse svoje sovraštvo in gnus, ki ga goje napram stavcem, torej napram slovenskim delavcem. G. Anton Ekar pa, ki je — kakor javnosti dobro znano — pred leti tako salamensko ruval proti »buržoaziji« v »Narodnem domu«, ta g. Anton Ekar jim dela sedaj naj večjo uslugo l Toda štrajka črkostavcev tiskarski delodajalci ne bodo polomili nikdar, in če si tudi najamejo še več Ekarjev. Odločilnim osebam pri »Edinosti« pa svetujemo, da gredo po tej poti naprej, ker na ta način bo slovensko delavstvo prišlo do spoznanja, V tržaškem tehničnem zavodu je bil te dni odpuščen delavec, ki je služboval v tej tovarni že nad 43 let. Vstopil je bil leta 1870. Ko je prekoračil 40letno službeno dobo, Je dobil častno svetinjo. Tozadevni dekret se glasi: »Ober Antrag der Direktion des Stabilimento Tecnico Triestino verleihe ich Ihnen die mit AUerhSch-stem Handschreiben vom 18. August 1898 gestiftete Ehreumedaille fur 40jahrige treue Dlenste. Der k. k. Statthalter: Hohenlohe.« — To ima za svoje zvesto službovanje in pa 30 kron bo prejemal na mesec. Trideset kron penzije! — ali se je s to svoto mogoče preživljati? Skoraj celo njegovo življenje so ga izrabljali in sedaj ga odslove s 30 kronami ali je to pravično? In zakaj so ga odpustili? No, zato vendar, ker nima več tiste moči, kakor nekdaj, itaaar je citrona cloeefa izprešana, tedaj se jo vrže navadno na cesto. Tako, ravno tako, in prav nič drugače postopajo brezsrčni kapitalisti. Treba nam je omeniti, da je delavec o katerem govorimo, bil tudi vojak, služil je nad deset let in se je udeležil tudi vojske na Laškem leta 1866 in je bil za junaštvo v bitki pri Cu-stozzi odlikovan s svetinjo. Pri vojakih nad deset let, v tržaškem tehničnem zavodu nad 43 let — in zato je zaslužil kazen, da lahko lakote umira pri 30 kroncah na mesec. Kaj naj počne s 30 kronami? Naglasiti moramo, da je Tržaški tehniški zavod podpiran od vlade. Kam gre denar? V nikoli polne žepe kapitalističnih oderuhov, miijonarjev — delavce pa pustijo stradati. Sramota je to! Sicer pa je velik škandal, da v Avstriji še do danes nimamo socialnega zavarovanja za delavstvo. Koliko let se že govori o tem v avstrijskem parlamentu! Toda ne! Ker so skoraj vsi poslanci pravi mameluki, ki se plazijo kai radi pod vladino kitlp, zato to velevažno vprašanje do danes ni rešeno. Kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej? Člane podružnice NDO. pri Sv. Jakobu poživljamo, da plačujejo za-naprej svoje prispevke v podružničnih prostorih v Delavskem konsum-nem društvu (I. nadstropje.) Kakor znano, je naša podružnica od zadnjega občnega zbora naprej samostojna. S tega stališča naj vsak Član plačuje edino le v zgoraj navedenem prostoru, da ne bo preveč sitnosti pri vknjiževanju. Istodobno poživljamo šentjakobsko delavstvo, da se organizira, ker v današnjih časih je organizacija nujno potrebna. Neorganiziran delavec je suženj svojega gospodarja, kateri ga neusmiljeno izkorišča. Vsak naj torej stori svojo dolžnost in napredovali bomo. Podružnica NDO. v Nabrežini se ustanovi v pondeljek, dne 12. t. m, ob 2. popoldne v prostorih g. Ca-Jiarije. Ako bi bili Kranjci tako zavedni! Za zgled povem tu eno zgodbo. Jaz trgujem s takim blagom, ki ga je težko kupiti in kadar ga je kaj več, se lahko najde kupca v vsakem kotu. Gre samo zato. kdo boljše plača. Izvedel sem po tržaškem trgovskem muzeju za dunajsko tvrdko, ki kup-čuie z rečenim blagom. Ponudil sem ji blago najprej v slovenskem jeziku. Ker ni bilo odgovora, sem pisal v laškem jeziku. Ali veste, kaj so mi Dunajčan je odgovorili? Vrnili so mi pisma z opazko, da uradujejo samo v nemškem jeziku in da ta jezik zadostuje v Avstriji. Pomislite, slovenski trgovci, če bi vi postopali kakor Dunajčani. Jaz vas zagotovim, da bi se takoj čitalo v dunajskih »Tagblat-tih« razpise, da se iščejo slovenščine zmožni uradniki. Seveda, dokler slov. trgovci in podjetniki nemškim tvrdkam nemško pišejo, tam ne potrebujejo slov. uradnikov. Mi jim damo zaslužiti denar, zraven se pa Še ponižujemo. Del. konz. društvo pri Sv. Jakobu ima gostilno, v kateri je bil preje neki L. Fabijančič, potem neki Leop. Bizjak, a sedaj je neki Babič iz Doline. Prva dva sta bila fest fanta in sta dala zaslužiti slovenskim jestvičarjem in trafikantom, Babič pa hodi k zagrizenem Italijanu pri Sv. Jakobu in govori se celo, da je na zadnji dan leta, ko so imeli Sokoli veselico, prodajal cigarete s ko-lekom od Lege Nazionale. Mi to prav, neradi slišimo in bi bili prav veseli, da bi ne bilo res. — Janez Baronov. Tatinska Italijanka. Poroča se nam: Že včeraj ste poročali o veliki tatvini draguljev v Trstu. K temu sem izvedel sledeče: Že tri leta laške tržaške gospe nečejo sprejemati v službo slovenskih deklet, ker vedo, da so slovenska dekleta pridna, zmožna in tudi lepa, tako, da si kmalu kaj prislužijo in tudi moža dobe. Tako ostanejo v Trstu in ker so zavedne, Je nevarnost, da Trst poslovenijo. Ker pa mora imeti po mnenju Italijanov Trst laški značaj,, so se laške gospe dogovorile, da ne sprejmejo več v službo slovenskih deklet. Slovenska dekleta pa so ravno z zadnjim dogodkom dobila svoje zadoščenje. K oni gospej v ul. St. Lazaro ki je bila okradena, so se koncem decembra prišle predstavit tri služkinje: dve Slovenki in ena Italijanka iz Turina. Gospa se je takoj odločila za Italijanko iz Turina in jo je nastavila kot natakarico in sobarico. Tako ji je zaupala, da je niti prav po imenu ni vprašala. Toda gospa je postala žrtev te politike. V torek' se je šla gospa zabavat v gledališče in se je lepo okinčala — vendar je pustila še mnogo najlepših draguljev doma. Naročila je »Mariji«, da naj pazi, da bo vse v redu v hiši. Marija pa je prav po laški tatinski maniri poiskala ključ od blagajne, (nahajal se je pod gospejinim vzglavjem) in je prav po banditsko odprla blagajno, ter odnesla gospodinji vse dragulje v vrednosti 35.000 K in čez 2000 K vrednostnih papirjev. Cez 2000 K, ki so bile v blagajni, je prav po laško spravila in jo je popihala v Italijo, da izmenja krone v lire. Tudi dragulje bo spravila v denar, če se ji bo posrečilo, kar ne bo težko, če pride v srečno Italijo. Gospa pa je sklenila, da bo poslej jemala v službo le poštene Slovenke. Baronov. Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo ob 3 in pol popoldne se ponovi pri znižanih cenah prekrasna opereta »Gejša«. To je obenem zadnja predstava te mične operete. Zvečer ob četrt na 9. se prvič uprizori na našem odru svetovno znana igra »Lastnik plavžev« (Fužinar). Ta igra spada med najboljše proizvoda dramske literature ter je povsod re-pertoirna igra. Glavne vloge so v rokah naših pajboljših igralcev ter bo gotovo ta večer nudil izreden umetniški užitek. Predstava se vrši v. abonementu. Naj novejša telefonska in brzojavna POLITIKA GOSPOSKE ZBORNICE IN PARLAMENTA. Dunaj, 9. januarja. Demonstrativni sklep gosposke zbornice gleda skupnega zborovanja posebne finančne komisije obeh zbornic v svrho rešitve novele o osebno dohodninskem davku je tvoril danes predmet konference senijorjev in naposled predmet plenuma parlamenta. Sklenjena je bila komisija 12 članov, od katerih jih parlament voli 26. Volitev se je izvršila na konci seje. Prva seja skupne komisije bo v pondeljek dopoldne v rdeči dvorani gosposke zbornice. Delegati parlamenta so že danes imeli sejo, ki jo bodo še jutri nadaljevali. V plenumu so danes češki agrar-ci In narodni sociale! začeli z obstrukcijo proti proračunskemu pro-vlzorlju. Pozneje so prenehali in sklenili kompromis s predsedništvom, pod tem pogojem, da ne bo jutri in v pondeljek nobene seje. Tako je bH proračunski provizorlj v prvem branju absolvlran in odkazan odseku, v katerem bodo Čehi pod vzeli novo obstrukcllo. Prihofhila seja fr* naUjr-že v četrtek. Jutri bodo v e /skl zbornic! volitve delegatov v skupno komisijo. SLUŽBENA PRAGMATIKA. D«naj, 9. januarja, V parlamentu je danes prišla pred Sfiirgkha dejni-tacija državnih uslužbencev, katerim je Stiirgkh dejal, da je glavni predpogoj službene pragmatike rešitev davka na žganje in dohodninskega davka. Do konca tega meseca se bo to zgodilo, ker je vlada trdno odločena vstraiati na svojem stališču. PRlC SE BOJE. Budimpešta, 9. januarja. Grofii Bobrinskemu justično ministrstvo ni dovolilo pravice proste poti, da bi se mogel udeležiti kot priča monstrož-nega procesa proti ogrskim Rusom. (To mora ta proces izgledati — kjer se prič boje!) DEMENTI. Belgrad, 9. januarja. Srbski tiskovni urad najodločneje dementira vesti B. H. o tajni rutnunsko-srbskl pogodbi. IN srbskega posoilfa v Franciji, dokler srbska vlada ne privoli v Internacionaliziran je orientsklh železnic. To bi bil seveda močan pritisk, pod katerim bi Srblia morala odnehati, ampak pokazalo se je, da Franclja ne mara na Srbijo nič pritiskati, ker je že dovolila kotiranje srbskega posojila, četudi srbska vlada ni odnehala od svojega stališča. Zato so prišli merodajni dunajski krogi do prepričanja, da je najbolje sporazumeti se v zadevi orientsklh železnic direktno s Srbijo. Odgovorni urednik Radivo. Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 80 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 30 vlnar|ev. — Pri malih oglasih n) nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nan|i Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. url zvečer. ALBANSKE HOMATIJE TR1PLE-ENTENT A. Pariz, 9. januarja. Tukajšnje časopisje — posebno »Temps« — čisto nič ne zakriva svoje škodažel)-nostl radi albanskih homatij, temveč odkrito privošči trozvezi albansko blamažo. »Temps« naglaša, da pri tel blamaži triple-eiitenta (Francija, Rusija in Anglija) ni čisto nič prizadeta, ker ona se nikdar ni navduševala za ustanovitev samostojne Albanije, nasprotno, dokazovala Se, da albanska država ne bo Življenja zmožna in ie samo radi ljubega miru končno privolila v njeno ustanovitev. Albanijo je vstvarila trozveza In na njo pade tudi vsa blamaža, ko se oči vidno dokaže, da Albanija nima pogojev za sainostalno državno življenje. Ampak ako nastanejo radi Albanije kakršnesibodi komplikacije, naj bo trozveza prepričana v naprej, da triple-ententa ne bo več mirno pritrdila vsem njenim sklepom, temveč uredi svoje ravnanje tako, kakor bo to odgovarjalo njenim Interesom. Sicer se tukaj splošno misli, da !e turški načrt z Izet pašo ponesrečil, ampak to niti od daleč Še ne dokazuje, da je vspeh enakega ali podobnega načrta tudi v bodoče sploh nemogoč. Princ Wled bi najbolje storil, da ne gre v Albanijo, ker v najboljšem slučaju za njega bo moral Albanijo zapustiti, lahko se pa zgodi tudi kaj hujšega. TRIPLE-ENTENTA PROTESTIRA. London, 9. januarja. Anglija je v Imenu svojem, kakor tudi v Imenu Rusije In Franclje vložila pri silah trozveze, da bi princ Wled, kot! bo dočl albanski knez, občeval z Albanijo samo potom dunajskega, rimskega In berlinskega zunanjega urada. Albanija stoji pod zaščito vseh evropskih sil, ne samo pod zaščito trozveze ln zato bi med princem Wiedom ln Albanijo morale posredovati vse velike sile. Ravno tako so države triple-entente, na iniciativo Rusije, izjavite, da ne priznalo koncesije, podeljene po albanski začasni vladi Av-stro-Ogrske In Italije za ustanovitev Albanske banke v Valonl. Finančno kontrolq v Albaniji vršijo na podlagi skleobv londonske konference evropske velesile in ne samo Av$tro-t)grska In Italija. Sploh so se države trlpie-enten-te začele bolj intereslratl za početje Avstro-Ogrske In Italije, ki nastopate v Albaniji, kot bi to bila njuna domena in Ignorirati popolnoma sklepe londonske konference. ORI.IENTSKE ŽELEZNICE. Dunaj, 9. januarja. Vprašanje orientsklh železnic se bo najbrže rešilo v smislu zahtev srbske vlade, t. j. srbska država odkupi on) del proge, ki teče po novi Srlbjl, ob enem se pa raztegne t. zv. »Convention a rjuattre« tudi na novo srbsko ozemlje, čemur se srbska vlada takointa-ko nikdar ni protlvila. Tako se izpolni glavna zahteva srbske vlade. Interesi avstro-ogrske trgovine pa tudi ne bodo oškodovani, ker daje omenjena četvorna konvencija zadostne garancHo za neoviran promet na železnicah kakor tudi za to, da se s tarifno politiko nikomur ne škoduje. Do tega preobrata je prišlo /ato, ker so dunajski merodajni krogi sprevideli, da ni računati v tem vprašanju na pametno pomoč. Mislilo se le namreč, da francoska vlada toliko časa ne pripusti kotiranja Sprejme se takoj revnejša stara ženska, ali star možki, ali tudi !61et-ni fant, za postrežbo staremu gospodu, proti malemu plačilu in opoldansko hrano; kje pove »Prva anončna pisarna«. 1347-3 Vedeti Vam je potrebno 1 Uporabljiv pri zdravnikih in profesorjih najnovejši varuh in zdravstveno pri-pustljiv ženskam. Pojasnila zastonj. Dr. Strnjsekst, zastopstvo Ferdinand Modre. Jesenice na Savi, Oorenjsko. 1411-2 Poslano. Podpisani naznanjam p. n. gg. hišnim posestnikom mesta Ljubljane, da sem mojega dimnikarskega pomočnika Adolfa Fritza vsled njegovega zahrbtnega postopanja napram meni odslovil in da nima pravice sprejemati v mo jem imenu nikakoršnih dimnikarskih del. Adolf Fritz ima oblastveno dovoljenje za to obrt le v ljubljanski okolici s sedežem v Šiški, Opozarjam torej p. n. gg. hišne posestnike, da imenovani moj bivši pomočnik ne sme sprejemati takih del v mestu Ljubljani, take ponudbe naj se odklonijo v ogib morebitnim nepotrebnim neprijetnostim. Zaradi takega postopanja se bo moral imenovani zagovarjati pri kompetentni oblasti. V Ljubljani, dne 10. januarja 1914. dimnikarski mojster in hišni posestnik, $v. Petra cesta štev. 50. Laška kuhinja ■v Xj3no.'blJe.nl_ Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco. Na Izbiro poillja tudi na deželo: Krasne ■o krila, kostume, notne halje, perilo in vsako modno blago, Solidna tvrdka: M, Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9, Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in rojstni opravi Pozor! Pozor! 85.000 parov ževjjev, 4 pari čevljev K 9—. Zaradi večjega nakupa Čevljev najnovejše oblike razpošilja spodaj označena tvrdka 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih s trpežno zbitimi podplati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K 9— po povzetju. K. Sehuhwaren-Export A. Ge«. Krakov (Avstr.) Estera g 8—572. Ako ne ugaja, zamena dovoljena ali denar nazaj. Pri naročilu je navesti velikost v centimetrih ali številka. :l Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva sa lase ln brado „Nerlla po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasnlčar Ljubljana, Pod Iranko št. 1, (vogal Mestnega In Starega trga). Izdeluje vsa lasnlčaraka dela solidno in okus-Kupujt zmešane hi rezane ženske lase. no. FRAN aao©3»ter "CLllCgl 5 se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile ln blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 VStMK _ J LJUBLvJANA ■ komenskeoaulica A \ -D*1 FR. DERGANC Rodbina Pavel Skale zahvaljuje se najprterčneje za premnoge ustne in pismene izraze sožalja povodom nenadne obolelosti in smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega sina in brata Pavelna, posebno pa se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev in šopkov, gospodom pevcem za ginljivo petje, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na poti k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 9. januarja 1914. JMednarodno ®pe«Itc*j*ko podjetji R. RANZINGER, Ljubljana. TTBtaxio-vyan.o 3LS7©. Telefon štev. ©O. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. —• Carinska agentura c. ki glavnega carinskega urada v Ljubljani. —- Redni nabiralni promet na vse stran: Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. —- Transport in , • , • . shranitev mobilja.'— Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • , Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Olavnl carinski urad, južni kolodvor. *wr> ■" Ji it d f pozne s«*JJe pr«(i8jiim vse v moji zn logi se ntiltajnjočr blago, kstkoi* klobuke, čepice, potrebščine == za modistinje po znižani cesoi MINKA HORVAT, modistinja, Ljubljana, Stari trg štev. 21. FR. P. ZAJEC, lijublfaiia, l$tai*I trg Največja tovarniška zaloga najsolidnejših gramofonov fn piofcf- Plošče Columbia, Favorite, Odcon. Premier avstr, družbe „Angel in ftZonophon* itd. itd. OKraoaaofoaai *• ©d3C 25- naprej, ZFlodče „ . . 1*30 OunlVI 1UMpU4a.o. Vn Htmfli M tevrlajej« točno la mUAm. K K. KAISER, puškar, Ljubljana, JŽ©l©rxTD\xxeroTrta vaio«. dht©-Velika zaloga pušk, samokresov, pištol In lovskih priprav. ^—- Topič JS-AJO/CTT*-. == Priprave m rlblSlvO. C. kr. prodaja smodnika. Umetelni ogenj. Ceniki zastonj in franko. sezi e se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-' . ' . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek O. Bematovlč, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 182. Emanuel & Oskar Erans Trst, Via S. Nicolo štev. 2. ■ TebnUna pisarna.------- POV IB vrtalo) Uredba popolnih industrijskih uuprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. (Slavno zastopstvo draždanske tvornice ^linovih motorjev prej Morlc lllle v Draždanih. Najdarejš« tvornka motorjev zn nafto, sesalni plin. bencin, beticol in plin. Cez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-Rarnico vsakovrstni, za rot.nl obrat in na sito l*rve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Atdinger v Obertflrkhcl-mn pri Stuttgart«. Univerzalni stroji za oblanie, krožne žage, - - av-- ■ vrtalni in skobeljni (Frfismaschi- ; ! -r •' nen) stroji, stroji za rezanje 8c- ..postni« Ptosto. ■ T' " T: v'5- Vk T * Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnej&lh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti ir ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Rezervni fondi 0 ( M 1 1 ,M v 7. n \ o m n o H A ~Wi I 1 A it Po\eiiosidnga vzajemna zavarovalnica naše »•raJLjro w države z vaeaozi alovanso-naročno upravo. ’ ~ - ' kn v Prag i. K 58,461.432*56. — Izplačane lili tl :,267.1 f 5*77. ^ . 7 :t vrtrovplbfl b n n Vsa pojasnila daj* ... čigar pisarne so v lastni Generalno zastopstvo v Ljubljani 1 sar bančni 'm Gospcski ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim sito-dam po najnižjih cenah. Skodc cenjujc takoj in na -kulantneje. Uživa najboljši sloves, Koder posluje. Pozor 1 Sprejema tudi zavatovania proti vlorrslt- unvtn pod zelo ugodnimi roreji. — Zehcva le oros1 ■ h e.