/gjEMSKA Domovi ima
NO. 154
11227
AM€RiCAN IH SPIRIT 0ORe©W IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 14, 1967
$LOV€NIAN
MORNING K6WSPAPQI
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Foster zopet v lese?!
Vodnik ameriške delearacije na razorožitveni konferenci v Ženevi William C. Foster se je na rusko sporočilo vrnil po komaj treh dneh v ZDA v Švico.
WASHINGTON, D.C. — Razgovori med Ameriko in Rusijo o prepovedi širjenja atomskega orožja na države, ki ga še nimajo, bodo zopet stekli, kot napoveduje rusko sporočilo, na temelju katerega se je ameriški zastopnik pri teh razgovorih v švicarski Ženevi nepričakovano naglo vrnil tja. Ko je bilo v začetku preteklega tedna javljeno, da potuje Foster domov, so se razširili glasovi, da so razgovori obtičali in da ni izgledov, da bi skoro zopet stekli.
Pretekli petek je W. C. Foster v navzočnosti predsednika Johnsona v Beli hiši objavil, da se bo že v dveh dneh vrnil v Ženevo, ker je dobil sporočilo, da želi Sovjetska zveza razgovore nadaljevati. Po njegovem naj bi bili blizu'sporazuma o členu 3. dogovora, ki govori o nadziranju njegovega izvajanja. Sovjetska zveza je na stališču, da a-tomskih sil glede izvajanja ni treba nadzirati, ostale pa naj bi nadzirala Mednarodna atomska komisija, ki ima svoj sedež na Dunaju.
Zahodne države, med njimi zlasti Zahodna Nemčija in Italija, so proti temu, ker so v Mednarodni atomski komisiji na Dunaju zastopani tudi Rusi in bi ti tako imeli priložnost vohunjenja v zahodnih atomskih napravah. Predloženo je bilo, da naj bi nadzorovanje zahodnih držav bilo poverjeno Euratomu, ki je Jel Evropske gospodarske skupnosti. To zavračajo Rusi, češ, da bi se to reklo, da članice Ev-ropske gospodarske skupnosti nadzirajo same sebe.
Spor o nadzoru je najhujši o-reh, ki ga je treba streti, predno bo prišlo do odobritve dogovora, le Pa še več drugih ugovorov od ^trani Indije, Japonske, Brazili-le in Zahodne Nemčije, vendar °bstoja prepričanje, da bo te ■^nogoče naglo rešiti, ko bo ure-leno vprašanje nadziranja.
Novi grobovi
Edward J. Cohen
Na svojem domu na 22300 Arms Avenue je umrl 55 let stari Edward J. Cohen, rojen v Clevelandu, zaposlen kot strojnik pri Chase Brass 30 let, mož Mary, roj. Gombach, oče Marilyn, brat Adele Reiss, Paula Phillipsa, Gwen Gold, Gerarda Kogana, Maxine Barker in Wil-liama. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Lillian Panesky
V Woman’s bolnici je umrla včeraj 56 let stara Lillian Pane-j sky, roj. Winfield, preje poročena Green, 25150 Shoreview Ave., roj. v Warrenu, Ohio, kjer je zapustila sestro Dorothy, žena Edwina, mati Mrs. Fred (Sandra) Mayo, 2-krat stara mati, mačeha Edwaina Panesky Jr. in Mrs. Richard Rates. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Kraj in čas še nista določena.
federacija bo podorla akcijo za obnovo hiš v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Mestna Jprava je naenkrat — smo pač Pred volitvami — dognala, da je v vzhodnem delu našega mesta ^J45 zapuščenih hiš, ki niso ne Za rabo ne za reno. Dale bi se ebnoviti, ako bi se kdo brigal za 0 nalogo. Vzrok: pomanjkanje enarja. Temu pa hoče odpomo-federalna uprava, b’ala bo mestu $823,525, da iz-VeJe obnovo hiš, obenem pa na 110vo pregleda vse stanovanjske ^ avbe v mestu, ki so na sumu, a ne odgovarjajo več predpi-s°m za rabo stanovanj. So to ^ atiovanjske hiše, ki izvirajo iz ° e med prvo svetovno vojno ^ pred njo. Mesto bo obenem u i revidiralo sedanje predpise vzdrževanju stavb.
^ remenski prerok pravi:
Sončno in milo. Najvišja tem-Peratura blizu 70.
Republikanski guvernerji nočejo poznati počitnic
NEW YORK. N.Y. — Jesenske volitve imajo svoj vpliv tudi na republikanske guvernerje, ne dajo jim prilike, da bi mislili na počitnice. Republikanskih guvernerjev je 25, imajo tudi svoje društvo, v okviru društva pa političen odbor. Njujorški guverner Rockefeller je kot predsednik odbora sklical odbo-rovo sejo, da bi obravnavala problem črnskih izgredov.
Premlevanje ideje je moralo biti res temeljito, saj je seja našla kar 60 načinov, kako ozdraviti korenine črnske nevolje. Vse te so združili v spomenico, ki jo bodo poslali vsem guvernerjem in predsedniku Johnsonu. Ideje so namreč lepe, toda brez denarja se pa ne dajo u-resničiti, denar pa naj da federacija. Takih misli pa ni veliko republikanskih kongresnikov in senatorjev. Johnson je pa prevelik mojster v politiki, da tega ne bi znal izrabiti v svojo korist.
Bombe pretrgate pri Hanoiu glavni most
Ameriška letala so pretekli petek uničila del eno miljo dolgega mostu preko Rdeče reke in Hanoi odtrgala od severovzhoda dežele.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško poveljstvo je objavilo v posebnem poročilu, da so ameriška letala z bombami uničila del eno miljo dolgega mostu preko Rdeče reke pri Hanoiu. Ta most je vezal tako železnico kot cesto, zato je začasno odtrgan severovzhod dežele od glavnega mesta. Ta most je bil vse doslej med vojaškimi cilji, ki jih letala niso smela napasti.
Most je bil zadet v polno vsaj od štirih bomb in je en njegov lok podrt. To je najpomembnejši most v tem delu dežele, saj veže Hanci z železnico in cesto s Kitajsko, pa tudi s pristaniščem Hajfongom. Ameriško poročilo ne pove nič o izgubah pri nanadu na most, med tem ko
Oeetar igra vlogo pri registriranja volivcev
CLEVELAND, O. — Naši štirje županski kandidatje, trije demokratje in republikanec, so začeli vneto hoditi po shodih in razlagati volivcem svoje politične ideje in programe. Govorom sledijo navadno debate, pri njih pa pridejo na dan zanimive stvari. Tako je na primer odkril župan Locher, da skušajo vneti črnski politiki spravljati volivne upravičence v urade za registracijo s tem, da jim dajejo denarno odškodnino za “zgubo časa”. Locher je tak postopek ostro obsodil. Ali bo pa obsodba kaj zalegla, je težko reči. Vsekakor drži, da se črni volivni u-pravičenci pridno javljajo za registracijo. Samo ta mesec je že bilo 4,726 novih registracij, u-radniki v uradu za registracijo na sodiio. da je bilo med njimi kakih 90 N črnih volivnih unra-vičencev. Stokesovi pristaši so že začeli trditi, da jim bodo na novo registrirani volivci pomagali do zmage.
Clevelandski politiki pa glo-
trdi Hanoi, da so bila pri tem j
sestreljena tri ameriška letala. | dai:0'noVo kost: karakcTbi Železni most je postavljen * *
na
TITO OBISKUJE GLAVNA MESTA ARABSKEGA SVETA
Josip Broz Tito je odletel pretekli četrtek na obisk k svojemu staremu prijatelju Naserju v Egipt, da se pomenita o svojih težavah, posebno o teh, v katerih se je znašel Naser po porazu od Izraelcev. Včeraj je Tito priletel v Damask v Siriji, kjer so ga pozdravili s klici: Nobenega miru z Izraelom. Iz Damaska poleti danes v Bagdad v Iraku, v sredo pa se bo vrnil k Naserju v Kairo.
CLEVELAND, O. — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je pretekli četrtek odletel v Kairo na petdnevni obisk k Naserju. Tekom tega obiska je Tito predložil Naserju načrt za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Arabske države naj bi se pomirile z Izraelom, ta pa naj bi nato umaknil svoje čete z zasedenih arabskih ozemelj. Če bi se arabske države le ne mogle uradno izjaviti za konec vojne proti Izraelu in tega priznati, naj bi štiri velike sile, ZDA, ZSSR,
Vel. Britanija in Francija, ali pa Združeni narodi jamčili meje Izraela iz leta 1949. Izrael naj bi dobil prosto plovbo skozi Akabski zliv in Tiranska vrata, skozi sueški prekop pa naj bi smele pluti njegove ladje le pod tujimi zastavami.
Tito ni o tem svojem načrtu nič govoril z Izraelom, hoče ga najprej prodati Arabcem. Če ga bodo ti sprejeli, bodo za mico, kjer je bil v ponedeljek sprejem od strani Izraela že poskrbele Združene države in ’Operiran. Zdravje se mu naglo Sovjetska zveza, ki sta se na podoben načrt sporazumeli ;P°PravLa in 30 obiski dovoljeni.
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi Kotičkovemu stričku—
Minka, Helenca, Tomaž, Dorothy, Vida, Jerry, Mathew, Aliča in Nejči Slak ter njuni starši Jernej in Minka Slak ter Matija in Anka Slak pošiljajo Kotičkovemu stričku pozdrave z Niagara Falls, kjer so bili skupaj na izletu.
Izlet upokojencev—
Klub slov. upokojencev v Newburgu se pelje v sredo na izlet v Pennsylvanijo. Odhod avtobusa na E. 80 St. ob osmih zjutraj, na Prince Avenue ob 8.15, na Maple Heights ob 8.30. Vrnili se bodo okoli devetih zvečer.
Predsednik KSKJ v bolnici—
G. Joe Nemanich, glavni predsednik KSKJ, je v nedeljo, 6. avgusta nenadno hudo zbolel in so ga morali prepeljati v bol-
vrsti betoniranih opornikov, se- j	demo" ^ preC* z^jučkom izrednega zasedanja glavne skupščine Le;ži / sobi 712 V Euclid Glen-
kratje in gredo volit Stokesa?
stavljen iz 19 delov. Zgrajen je bil v času francoske oblasti nad Indokino.
Napad na ta most je brez dvoma posledica pritiska k povečanju letalskih napadov, ki naj privedejo Severni Vietnam do spoznanja, da se nadaljne vojskovanje “ne izplača’;’. Zagovorniki neomejenih letalskih napadov bi radi uničili tudi tri glavna vojaška letališča v neposredni bližini Hanoia, nasipe, ki Varujejo obsežna polja ob Rdeči reki in njenih pritokih pred poplavo, jezove, ki urejajo namakanje rižnih polj, in seveda vse važne industrijske naprave. Predsednik Johnson je proti temu, ker še vedno upa, da bo mogoče doseči postavljene cilje v Vietnamu z “omejeno vojno”.
Frank Omerza, Box 216 Gilbert, Minn. 55741 bi rad našel ameriške sorodnike svoje pokojne matere Mrs. Mary Omerza, roj. Tlackar rodom iz Štajerske, 'poročene z Johnom Omerza iz Long Ribnice, živeče in umrle na Gil-
f‘DoIgi otok”
NEW YORK, N.Y. —
Island (Dolgi otok) je dolg 118 bertu leta 1937. Lepo prosi, da milj in na najširšem kraju širok bi se mu oglasili na gornji na-23 milj.	Islov.
Menjati politično pripadnost pa po ohajskem zakonu ni lahko, zato bodo republikanski volivci, ki imajo take skomine, imeli precej sitnosti. Misel sama je pa zelo zapeljiva. V 10 clevelandskih volivnih okoliših, ki so leta 1985 glasovali za W >kesa, se nahaja tudi 21,677 republikancev, ki so lani glasovali za guvernerja Rhodesa. Morda bi se dal res marsikdo med njimi zvabiti in menjati strankarsko barvo, samo da kvari račune demokratom? Takih hudomušnežev je bilo in je v politiki zmeraj dosti.
Export-Import Banka odborena za novih 5 let
WASHINGTON, D.C. — Senat je izglasoval pretekli petek Export-Import Banki novih pet let življenja in celo povečal njen kapital od 9 na 13.5 bilijonov. Prepovedal pa je banki financiranje nakupov tistim državam, ki trgujejo s Severnim Vietnamom in prav posebej še financiranje strojev za avtomobilsko tovarno, ki jo bo gradil v Sov-jeski zvezi italijanski Fiat.
To banko je ustanovil pokojni D. F. Roosevelt leta 1934 za po-
Združenih narodov pretekli mesec v New Yorku.
Pred svojim poletom v Kairo naj bi bil Tito dobil posebno Johnsonovo sporočilo iz Wash-ingtona o pogledih tega na pomiritev Izraela in arabskih držav. Tito je brez dvoma imel pred svojim odhodom v Egipt tudi razgovore s predstavnikom Sovjetske zveze in predstavniki vzhodnoevropskih držav, ki skupno podpirajo arabske države v sporu z Izraelom.
Naser po vsem sodeč za Titov načrt ni bil preveč navdušen, pa je nemara prišel do prepričanja, da je to največ, na kar je možno misliti. Da mu ne bi bilo treba takega “popuščanja” Izraelu predlagati osebno drugim poglavarjem arabskih držav, sta se domenila, da poleti kar Tito s svojim načrtom v Damask in Bagdad.
Včeraj so Tita v Damasku kar slovesno sprejeli; s predsednikom Atassijem sta se kot stara prijatelja objela in poljubila, ko so grmeli topovi in je množica vzklikala v pozdrav. Vzkliki “Nobenega miru z Izraelom!”,
“Mi se bomo borili z napadalci!” in podobno so Titu povedali, da bo imel v Siriji težko nalogo. Sirijci so namreč poleg Alžircev najbolj zagrizeni in nepopust-
ville bolnici./ Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja! Pristavske novice—
Včerašnji piknik Društva Najsv. Imena od Sv. Vida je bil kar lepo obiskan. — Pri plavalnih tekmah so dobili nagrade
Ijivi sovražniki Izraela. Naj Tito Lojze Ovnic, Blažena Mihelič, opravi v Damasku, kar že hoče, Jože Resman in Metka Rihtar,
speševanje ameriške zunanje trgovine, ki je bila zaradi velike depresije v hudi stiski.
Statistika zločinov - sramota za Ameriko
CLEVELAND, O. — Generalni ravnatelj FBI Edgar Hoover je ravnokar objavil statistiko zločinov za preteklo leto. V njem je nagrmadeno kar čedno število podatkov, ki vsi pričajo, na kako šibkih nogah sta etika in morala na ameriških tleh. V statistiki niso samo navedene vse vrste zločinov, kar jih pozna človeški rod, številke tudi povedo, da zločini, od malih do velikih, rastejo hitrejše kot prebivalstvo. Zato so podatki huda obtožba naše dežele: vse premalo je storjeno za preganjanje zločinov, še manj je storjeno za boj proti koreninam zločinov. Vse to trdijo FBI poročila že dolgo vrsto let, toda Amerika se ne zmeni za to, ne ameriška družina, ne ameriška vzgoja, ne ameriška oblast. Saj še tistih Amerikancev in njihovih podjetij, ki iz dobičkarskih nagibov nasprotujejo akcijam za zatiranje zločinov, v javnosti nihče ne obsoja!
FBI je registrirala lani skoraj 3.25 milijone prekrškov in zločinov, kar pomeni 11% več kot v 1. 1965. Zato pa je mogla policija razčistiti 8% zločinov in prestopkov manj kot 1. 1965.
Kako strašno naraščajo kršitve zakonov, naj povedo sledeče številke:	število are-
tacij, ki so bile opravljene v zvezi s preganjanjem rabe in prometa z mamili, je od leta 1962 narastlo do letošnjega leta za 82%. V istih letih so aretacije mladih zločincev na-rastle za 54%.
Strelno orožje je bilo v rabi pri 6,500 umorih, igralo je pa svojo vlogo pri 43,500 oboroženih napadih. Kako zelo bi bilo potrebno postaviti promet s strelnim orožjem pod kontrolo javne uprave! Kongres in legislature poskušajo to storiti vsako leto, toda tovarne za orožje malega kalibra so tako močne, da preprečujejo vse take poskuse, javnost se pa za to škandalozno
stanje ne meni, če izločimo par protestov, ki redno prihajajo iz vrst naših idealistov.
Kdor pa zaide na pot zločinov, ne more z nje. 55% vseh obsojencev, ki so prišli 1. 1963 na svobodo, se je po dveh letih in pol zopet znašlo v ječah. 57% pripornikov, ki so bili puščeni na svobodo ha častno besedo, je zopet padlo v roke pravice. 72% tistih, ki so bili obsojeni radi tatvine avtomobilov in potem bili pogojno spuščeni na svobodo, je zopet kradlo avtomobile.
Vlomi, narejeni pri belem dnevu, so narastli od 1. 1960 do danes za 140%, dosegli so število 1.37 milijon. Vrednost blaga, naropanega v 153,400 slučajih, je znašala $1.2 bilijona. Tatvin avtomobilov je bilo 557,000, glavni tatovi so bili mladi ljudje pod 18 leti.
Žal zavzema tudi naša ohajska država kar vidno mesto v statistiki zločinov in prekrškov. Vseh zločinov je bilo la-
ni v naši državi 120,648. Med njimi so pomembnejši:	na
100,000 ljudi 462 umorov, 963 ugrabitev, 7,216 ropov, 6,985 napadov z orožjem, 50,567 vlomov in 24,267 tatvin avtomobilov. Prekrški so naraščali za 13% hitreje kot prebivalstvo v naši državi.
Te podatke navajamo radi tega, ker se ravno sedaj bije hud boj za kulisami v Kongresu, ali je treba postaviti promet z orožjem pod federalno kontrolo in kako je treba organizirati boj proti zločinom. P o 1 i t i čni opazovalci pravijo, da se bodo debate v kongresnih organih razblinile v nič. Ni to težko razumeti. Kdo pa med našimi politiki, kongresniki in senatorji bere številke in podatke o zločinih? Kdo med njimi bi imel pogum, da javno pove, kaj sodi o tem problemu? Par izjem med njimi so prave bele vrane.
od tam poleti danes v Bagdad, glavno mesto Iraka, v sredo pa
v skokih pa Peter Cerar in Marija Rihtar. — Včeraj je bilo
se bo vrnil v Kairo k Naserju, | zaključeno na Slov. pristavi ta-da pregledata znova ves položaj. !borjenje slovenskih šol pri Sv.
Brez dvoma se bo Tito pogo-jVidu in pri Mariji Vnebovzeti. varjal z Naserjem tudi o Naser-'Pri spominski kapelici je imel jevih gospodarskih težavah. Te 1 č.g. Hobart sv. mašo. so tako slabe, da govore kar \ geja___
naravnost o popolnem gospodar- j Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob skem polomu Egipta in o mož- sedmih sejo v šoli sv. Vida. Po nosti prave lakote, če se Na- seji bo zabava, serju na kak način ne posreči	______o______
najti novih kreditov za nakup hrane. Za šest tednov pšenice mu je poslala rdeča Kitajska, Kuba pa mu je po ruskem naročilu poslala sladkor. Vse to je že 1 .skoraj pošlo in stiska trka z nepopusljivo silo na vrata. Tito j Naserju v tem pogledu ne bo mogel nuditi nobene pomoči, ker je sam v komaj kaj boljšem položaju, ko je gospodarska reforma legla z vso težo na Jugosla-
vij0-	.. i^'Ei
Štiri leta stari fantič
zabodel v igri tovariša
HIRAM RAPIDS, O. — V soboto okoli pel sedmih zvečer so se igrali otroci na vrtu Mr. in Mrs. Tate na 12777 Abbott Rd. Pri tem je bil 6 let stari Richard E. Tate zaboden z nožem v bližini srca in je umrl. On in njegov prijatelj, 4 in pol leta stari sosedov sin, sta se po zgledu bojev na televiziji dajala z noži, ki ju je eden od njih vzel v kuhinji. Richard je pri premetava-
Medveda umorila dekleli'niu na tleh verjetno po nesreči
padel in se nasadil na nož.
in hudo ranila fanta v Glacier nar. parku
WEST GLASIER, Mont. —Včeraj zjutraj sta dva medveda, “grizlija” napala dve 19 let stari dekleti, vsako v drugem taborišču na prostem v Glacier narodnem parku v bližini ameri-ško-kanadske meje, 18 let starega fanta pa je medeved nevarno ogrizel.
Taborišči sta narazen drugo od drugega okoli 30 milj, zato je skoraj nemogoče, da bi napadel v obeh isti medved. Mrtvi sta Michele Koons, San Diego, Calif., in Julie Helgeson, Albert Lea, Minn., ranjen pa je Roy Ducat iz Perrysburga v Ohiu. Vsi trije so bili preko poletja zaposleni v narodnem parku. M. Koons je taborila pri Traut Lake, J. Helgeson in R. Ducat pa v bližini Granite Park Chalet.
Čuvarji parka so šli na lov za medvedoma, da ju ubijejo, predno bosta mogla napasti še koga drugega. Običajno so grizliji mirni in se ljudi ognejo. Kaj je ta dva pripravilo do napada na
Ostali otroci, ki niso na mala dva pazili, ne vedo, kako je do nesreče prišlo.
Xiesinger v Washingtonu
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je priletel sem na dvodnevne razgovore s predsednikom Johnsonom in njegovimi pomočniki zahodnonemški kancler Kurt G. Kiesinger. Danes se mu no pridružil še zunanji minister W. Brandt.
Razgovori se bodo v glavnem vrteli okoli obrambe Evrope v okviru NATO, pa tudi o ostalih vprašanjih evropske politike, ki jo De Gaulle skuša usmeriti proti Združenim državam.
Sedmo po vrsti
WASHINGTON, D.C. — Notranje tajništvo je bil sedmi redni oddelek zvezne vlade. U-stanovljeno je bilo z aktom Kongresa leta 1849.
dekleta in fanta, ki so spali v spalnih vrečah s tovariši v taborišču, je težko reči.

Vi l.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 154 Monday, August 14, 1967
Spreobrnjenje predsednika Johnsona
Predsednik Johnson je kar na tihem poslal 3. avgusta Kongresu predlog o novih davkih, obenem pa tudi povedal, kako bo do srede 1968 povečal naše oborožene sile v Vietnamu. Zadeva z oboroženimi silami je jasna. Vedeli smo, da bo do tega prišlo, predsednik Johnson le ni hotel do sedaj imenovati nobene številke. Verjetno se ni mogel odločiti ne za McNamaro, ki je predlagal le povečanje 30-40,000 mož, in ne za generala NVestmorelanda, ki bi rad dobil kar 100,000. Izbral je srednjo pot.
Precej drugačna je pa zadeva z davki.
Da so novi davki potrebni, smo vedeli že par let. Pravi čas zanje bi bile 1. 1965, ko je postalo jasno, da se bo vojskovanje v Južnem Vi«tnamu zavleklo in ko nihče ni vedel, kakšni stroški bodo zvezani z njimi. Takrat smo le vedeli, da se federalna uprava zalaga na debelo z blagom za vojskovanje, da dežujejo naročila, ki gredo vsa skupaj v bilijone, da jih federacija z rednimi dohodki ne bo mogla pokriti, da se bo torej morala zadolževati, da pa je na drugi strani vladala gospodarska konjunktura in se tako razbohotila, da je nekatere vidne gospodarske voditelje že začelo skrbeti, kaj bo, da smo torej pred nevarnostjo inflacije in draginje.
Vse to se je res dogajalo pred našimi očmi prav od takrat. Pospešena draginja nas mori že par let, sedaj nam pa napovedujejo še novo. Zato plačujemo z višjimi cenami veliko več, kot bi plačevali z višjimi davki. Seveda to boli le tiste, ki imajo ali nizke plače in mezde ali pa le pokojnine ali kako drugače ustaljene denarne dohodke. Kdor živi oc dobička, pa vsega tega ne čuti. Tako so zadnjih par let plačevali stroške za vojskovanje v Vietnamu dejansko v prvi vrsti le revni sloji, ne pa bogati. Omejevati in zmanjševati so morali svoje izdatek in zniževati svoj življenjski stan dard. Naj vsakdo samo pogleda okoli sebe, pa bo našel dosti primerov za to dejstvo.
Predsednik Johnson je prepameten, da ne bi vide vsega tega, pa vendarle odkladal nove davke iz strahu, da se zameri tistim, ki vplivajo na javno mnenje, ti pa praviloma ne spadajo med revne sloje. Revni sloji bi po prirodi morali najti svoje varuhe v unijah, toda unije so v tem pogledu odpovedale. Potegovale so se za večje plače in mezde, ne pa za stabilno vrednost našega dolarja. Zato so pri Johnsonu zmagali podjetniki, ki se draginje ne bojijo, saj jim odpira vrata do višjih cen, večjega zaslužka, večjih naročil itd.
Johnson seveda ni mogel priznati, da se tako močno ozira na interese “gospodarstva”, to je podjetnikov, ker bi se s tem dal v zobe svojim političnim tekmecem v demokratski in nasprotnikom v republikanski stranki. Izbral je drugo pot. Po nasvetu svojih gospodarskih strokovnjakov je nabral celo vrsto razlogov, ki so vsaj njega prepričali, da je najbolje, ako dežela živi od primanjkljajev v federalnem proračunu in plačilni bilanci. Tako smo prišli tako daleč, da je zadolževanje postalo vzor dobrega gospodarstva v javnih proračunih, dočim je v zasebnih še zmeraj veljalo pravilo, da izdatke uravnavajmo po dohodkih, ako hočemo pametno gospodariti.
Johnsonova zgrešena gospodarska politika seveda ni mogla trajati večno. Začela je tolči po njegovem federalnem proračunu. Naraščanje cen je podražilo federalne izdatke, posebno tiste za vojskovanje v Vietnamu. Pravijo, da sedaj že $2 bilijona na mesec ne bosta več zadostovala za Vietnam. Hitrejše naraščanje izdatkov nad dohodki je rodilo tudi večje primanjkljaje, sedaj jih Johnson sam ceni na 28-30 bilijonov na leto. Preje mu taka številka ni nikoli prišla iz ust. Stiska, ki jo je rodila njegova napačna gospodarska politika, ga je prisilila, da je predlagal nove direktne in indirektne davke.
O številkah ne bi zgubljali besed. Kongres jih bo vse predelal. Že pretekli teden so so zastopniki velikih davkoplačevalcev vsuli kot kobilice v Washington in začeli ob-delavati senatorje in kongresnike, naj dovolijo Beli hiši čim manj davkov in da ja preprečijo zvišanje ravno tam. kjer so lobisti najbolj zainteresirani. Zato pri najboljši volji ne bi mogli reči, koliko bomo morali več plačevati in kdaj se bo plačevanje začelo.
Zato bi pa radi opozorili na drugo značilnost; ravno tisti dan, ko je prišel predlog za nove davke na Kapitol, je na borzah završalo in se hitro — pomirilo. Vsi so mislili, da bodo borzni papirji padli v cenah, pa niso. Borze so o-stale optimistične, kot da se ne bi zgodilo ničesar. To se pravi z drugimi besedami; Naj bo treba plačati take ali take nove direktne in indirektne davke, gospodarska konjunktura jih bo lahko. In zakaj? Konjunktura rodi nova naročila, nova naročila rodijo višje cene, višje cene pa več dobička in končno večje dividende, kar bo dvignilo tečaje na borzah. Ta igfa se ponavlja že cele rodove, se bo tudi sedaj. Počemu torej zdihovati nad novimi davki?
To pa pomeni še nekaj drugega: Inflacija in z njo tudir draginja se je že tako globoko zajedla v naš gospodarski napredek, da je sedanje povišanje davkov ne bo zavrlo. Morda bodo cene rastle nekaj počasneje, toda rastle pa bodo. Krize radi davkov ne bo.
Pri vsem tem pa strahopetni kongresniki in senatorji ugovarjajo novim davčnim bremenom. Še ne vedo, kako bodo nanje reagirali veliki davkoplačevalci. Kar je pogumnih politikov, pa pravijo, da je sedanji Johnsonov korak pravilen. Ima samo eno napako, da je bil narejen 2 leti prepozno.
Manjše hvale je vredna predsednikova utemeljitev novih davkov. Se namreč sklicuje ravno na tiste okoliščine, ki jih je preje ali zamolčal ali “spregledaval”, ako že ne naravnost odbijal. Kot politiku mu to lahko oprostimo, toda to ne služi v čast njegovi pameti. Svoje spreobrnjenje bi bil že lahko bolje utemeljil, samo nekaj več poguma bi bil moral pokazati.
I
1
|
Vhm
BESEDA IZ NARODA
Veličasino romanje po Evropi
^1
I
I
CLEVELAND, O. — Nad vse zanimivo ter poučno romanje po svetovno znanih krajih Evrope se je pričelo 13. julija v New Yorku, kjer so se znašli vsi romarji iz Clevelanda, Marquetta, Ironwooda in iz Chicaga. Organiziral in vodil je to romanje Father Joseph Godina po lastnem načrtu v zvezi s potovalno
moč Fathru Godini je bila Miss Frances Zulich, v njenih rokah je bilo težavno administrativno delo, ki ga je vršila z vzorno natančnostjo.
Najstarejši romar, v Kollan-drovi skupini je bil brezdvomno 82-letni Mr. John Grdina, stare-
težko sulico, ki so mu jo sovražniki zadali, a še vedno varuje s svojo šapo — lilijo — vladarski znak burbonskih kraljev. To je umirajoči lev v Lucernu, o katerem smo že v šolah toliko slišali ter si tedaj želeli, da bi tega leva osebno videli. Sedaj se nam je želja izpolnila, stali smo pred njim kakor okameneli.
Lev predstavlja švicarsko gardo 26 oficirjev in 760 vojakov, ki je v oktobru leta 1792 branila pred Tuilerijami kralja Ludovi-ka XVI. in kraljico Marijo Antoinette pred francoskimi revo-lucijonarji. Ludovik XVI. je bil jako blagega srca ter bi bil najrajši vse ljudi srečne storil, a je moral plačati za grehe svojih prednikov: Ludovika XIV. in še hujše radi kralj a-nesramneža Ludovika XV. Tudi pri Mariji Antoinetti ni vse res, kar ji zlobneži pripisujejo, res, da je ljubila kraljevi sijaj, a takšna zapravljivka pa le ni bila, kakor so jo razvpili Francozi, ki nikoli niso marali za njo, sovražili so jo, ker je bila Avstrijka. Vsi švicarski častniki in vojaki so bili pri Tuilerijah pobiti do zadnjega ter junaško umirali, kakor nekdaj špartanci pri Termopi-
Raba slovenščine v carinski službi v Sloveniji
(Pismo tržaškega Slovenca ljubljanskemu “Delu)
šina Zveze čarodejnikov, ki je lah. Svobodna Švica je postavila
skozi dolgo dobo let nastopal
njegovi 80-letnici ga je Zveza
agencijo A. Kollander v Cleve- tudi na slovenskih odrih ter za^ landu. Agencija Kollander uži^baval slovensko občinstvo. Ob va po širokem svetu velik sloves, zategadelj je bilo naše potovanje zelo prijetno in z znakom Kollandra na prsih smo bili povsod vljudno sprejeti kot Kol-landrova skupina.
Father Godina, izkušen ter navdušen geograf in zgodovinar nas je spretno vodil po znamenitih krajih ter spotoma razlagal in tolmačil vse zanimivosti, ki smo jih na naši dolgi poti srečevali. Kar čudili smo se. odkod jemlje č. gospod to orjaško energijo, katero je ohranil svežo in mladeniško vseskozi do konca našega potovanja. Č. g.
Godina ni bil samo naš duhovni oče, temveč je bil tudi naš učitelj in pokrovitelj, nad katerim je visela poleg vsega še velika odgovornost. Vse te skrbi je nadkrilila njegova železna energija, ki si jo je nabral že na gimnaziji pod slovečim zgodovinarjem Šarabonom, ki je mladega študenta znal navdušiti za vse dobe življenja; to navdušenje je č. gospod delil tudi med nas romarje ter nas vodil po krajih, ki bi bili drugače za nas nedosegljivi. Če bi Fathra Godine ne bilo, ne bi marsikdo izmed nas nikdar videl ne Lurda ne Pariza in ne Kelmorajna, kar je bila za nas velika usluga, za katero smo Fathru Godini neskončno hvaležni.
svojim hrabrim sinovom trajen spomenik, ki smo ga ravnokar občudovali.
Ernest Terpin
Mr. John J. Grdina
čarodejnikov odlikovala z zlato kolajno; istočasno mu je podarila K.S.K. Jednota zlati znak z diamantom za njegov 50-letni jubilej pri KSKJ. S svojimi srebrnobelimi ter skrbno počesanimi lasmi je bil v skupini Častitljiva osebnost, ki je skozi ce-
V Slomškov sklad so darovali
CLEVELAND, O. — Za kritje s t r o š kov beatifikacijskega procesa božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška so zopet darovali sledeči:
Po $100: Č. g. Karel Pečovnik, Minn. (že prej $200); Mary Ivančič, Clev. (že prej $160).
Po $50: Župnija Brezmadežne v Torontu; Terezija Narobe, Clev. (že prej $20); Msgr. J. L.
Objavljamo pismo, ki ga je slovenski intelektualec s Tržaškega poslal 7. julija 1967 uredništvu ljubljanskega dnevnika “Delo” s prošnjo za objavo. Pismo pa ni bilo objavljeno, pač pa je urednik rubrike “Pogovor z bralci” Franc Šetinc pisca pisma odpravil s trditvijo, da njegovo pismo izpričuje — nacionalno nestrpnost. Pismo je nato objavil goriški “Katoliški glas”. — Op. ured.
Spoštovano uredništvo!
Prosim, da bi v “Delu” med “Pismi bralcev” ali v “Pogovoru z bralci”, objavili pričujoče vrstice, ki jih pošiljam slovenski javnosti. Tičejo se dveh člankov tovariša Šetinca glede rabe slovenščine v carinski službi SR Slovenije, kjer je bila in je žal še vedno prava pastorka, kljub vsesplošnemu negodovanju Slovencev.
V prvem članku “Carina ali obe plati medalje” (Delo, 30. jun. t. 1.) je tudi Vaš sourednik “naskočil” ta nebodigatreba problem v obliki razgovora z novim upravnikom ljubljanske carinarnice, ki je za njegovo rešitev (v kolikor je seveda odvisna od njega) pokazal najboljši namen, z besedami: “Storili bomo vse, da bo naša carinarnica poslovala tako, kot nas obvezuje slovenska ustava — v slovenskem jeziku.”
Po mojem skromnem mnenju, te naloge vseh upravnikov slovenskih carinarnic ne bo mogoče izvršiti, če ne pride do temeljite spremembe narodnostnega sestava osebja. Samo pri imenovani je od 86 sodelavcev kar 31 (torej več kot 36%), ki niso Slovenci; zaposleni so kot nalašč na vodilnih mestih, kjer prihajajo v stik s strankami, a slovenščine
Zaplotnik, Omaha, Nebr.; č. g. ne znajo. Ali je tudi tega ne-Emil Hodnik, Wis. (že prej vzdržnega stanja kriv Rankovic
in njegova zbirokratizirana carinska centrala v Beogradu, e-den glavnih nosilcev nadvlade še ne odpravljene privilegirane kaste, ki je zlasti nam Sloven-
Wis. (že prei
$100).
$38: Slomškov krožek Collin-wood.
$31: Slomškov krožek St. j Clair.
| Po $25: Č. g. Matija Jager, (Clev.; Misijonarji sv. Vincencija
V Kollandrovi skupini smo bili tudi taki, ki se nismo še nikdar potovali z letalom; zato so bile naše misli nemirne, priporočili smo se Bogu in Mariji ter lezli počasi v trebuh letala, kjer so nam bili odkazani sedeži. Kmalu nato so zabrneli motorji velikega letala Swissair in odleteli smo v smeri proti Švici v Zuerich, kamor smo prispeli rano zjutraj 14. julija; ker smo tam čakali na drugo letalo za nadaljni prevoz v Luzern, smo imeli dovolj časa, da smo se medsebojno podrobneje spoznavali. Z nami je romal tudi Rev. Alaric Wolf, Baragov zgodovinar pri Baragovi zvezi; njegov namen je bil, da obišče in filma Baragove kraje in da prvi prižge Baragovo svečo v cerkvi be-nediktink v Solnogradu (Salzburg). Baragova sveča je bila naročena v Solnogradu ter je 45 cm visoka in 10 cm v premeru; marquettski škof Noa je pooblastil dva navdušena sodelavca pri Baragovi zvezi, da ga zastopata pri prižiganju sveče na vseh treh krajih: v Solnogradu, pri Gospe j Sveti in v Ljubljanski stolnici. Ta zastopnika sta
lo romanje pobožno ministriral Fathru Godini pri sv. mašah. Mr. John Grdina je še vedno ves poln zdravega humorja, s katerim je zabaval svoje sopotnike j ob vsaki priliki; na Dunaju je celo priredil za nas zabavni večer v hotelu “Madeleine” ter v naše veliko veselje kazal svoje čarovnije, za kar je žel od cele skupine splošno priznanje. Romanja se je udeležila tudi njegova žena Mrs. Minnie Grdina.
V skupini je bila tudi Mrs. Anna Jaksic, ki ne vidi nič na obe očesi, a kljub temu je uživala vso lepoto, ki ji je nudilo dolgo potovanje, ter ves čas o-hranila dobro razpoloženje. To je bila junaška žena, ki se je držala desnice svoje hčerke Mrs. Gene Drobnič ter vdano prenašala vse napore, ki jih je zah tevalo romanje, zlasti pa še težavno pot na Sv. Višarje.
Vožnja z letalom iz Zuericha v Lucern ni trajala dolgo; kmalu smo se znašli na lucernskem letališču, kjer nas je že čakal pripravljen avtobus in nas potegnil v mesto. Nastanili smo se hotelu “Drei Koenige”, kjer smo takoj prejeli ključe za naše sobe. Kako blagodejno vpliva na trudnega potnika dejstvo, da mu ni treba skrbeti ne za prenočišče ne za hrano, ker je vse to že vnaprej oskrbela Kollan-drova agencija. Po zajtrku nas je vodil Father Godina po mestu, kjer smo videli p0 izložbah mnogo lepih umetnin, ki jih
Pav., Toronto; Frances Ošaben, Barberton; Mary Hribar, California (že prej darovala $350).
Po $20:	Vincenc in Amalija
| Povirk, Clev. (že prej $30); Frank Sevčnikar, Clev. (v zahvalo) ; Neimenovana iz Gilber-ta, Minn.
$13: Slomškov krožek Eveleth, Minn.
$12: Mary Kočevar, Steelton, Pa.
Po $10:	Margaret Mestek,
Frank Mlinar (že prej $5); Anton Novak, Ivan Semen (že prej $10); Marija in Helena Laurich; Karel Kovač, John Asseg (že prej $25); Miha Vrenko — vsi iz Clevelanda; č. g. Ign. Štran-car, Calif.; John Halas, Hamilton, Can.; Mrs. Hozijan, Hamilton, Can.; Martin Globočnik, Denver, Colo. (že prej $65); č. g. Klavdij Okorn, Milwaukee; Matt Tekavec, Euclid (že prej $20); William Tavčar, Middle Village, N.Y.; Društvo Najsv. Imena v Torontu pri Mariji Pomagaj ; Steve Mohorko, Fontana, Cal. (že prej $5); William Arneson, Fontana, Cal. (že prej $10).
Po $6: Valentin Benedek, Cleveland; Mary Farčnik, Clev. (že prej $5).
Po $5: Iz Clevelanda: Ana Nemec (že prej $3); Lovrenc Rožman, Verona Horvat, Frances Raischel, Lojze Ižanec (že prej $5); Frank Trepal, Jožef Svetlin | (že prej $2); Mary Bogovič,
I Mrs. Juratovec, Zina Velikonja, v Henrik Kremžar; — Jože Škorjanc, Gilbert, Minnesota (že
Ameriki sploh ne vidimo.
Po vijugastih ulicah smo konč- prej 25 dolarjev); Bariča Sobo-no dospeli v senčnat park, kate- čan, Hamilton, Can.; Karolina bila Mr. Joseph Stupar in .nje-j rega obdaja visoka skalnata ste-1 Klaus, Geneva, O.; č. g. dr. A. gova žena Mrs. Josephine, ki sta na; ostali smo ter se čudili, da Kovačič, N. Carolina; Slomškov se držala naše skupine do Ce-nam je kar sapo jemalo. Na ste- krožek Peoria, 111.; Katarina lovca, tam pa se oddaljila na 1 ni smo zagledali vdolbenega ve- Foys, Toronto; Mary Strukel, potu v Ljubljano; v veliko po-, likanskega leva, ki umira pod California; č. g. Jože Vovk,
Minn.; Pavlina Stampfel, Cleveland (že prej $2).
Po $4: Johana Lužar, Clev.; Blaž in Marija Trstenjak, Chicago.
Po $3: Dr. Val. Meršol, Marinka Petrič, Mary Otoničar (že prej $39); Mary Hrastar (že prej $10).
Po $2: Frank Mušič, Peter Trpin, Mary Yersin, Jennie Rutar, Mary Kočevar, Angela Bolha, Ivana Lovko, Milena Dolenc, Helena Dolenc, vsi iz Clevelanda.
Po $1: Nettie Zarnik, Mary Jeraj, Cecilia Žnidaršič, Mary Sajovec, Ana Horvat, Jennie Femec, Ana Marinček, Katie Šuštaršič, Mary Marinko, Ana Zalar, Antonia Mihevec, Ana Svegel, Ana Milautz, Josephine Godec, Angela Mišič, Jennie Valenčič, Mary Hočevar, Frances Macarol, Ana Kamin — vsi iz Clevelanda.
Hvala in čast vsem darovalcem, ki so do sedaj brez kake posebne prošnje poslali svoje darove. Upam, da bo temu seznamu sledilo še dosti drugih. Vem, da je med nami še mnogo plemenitih src, ki se zavedajo, da razen plačil in davka, ki nam ga nalagajo strogi državni zakoni, imamo tudi prostovoljni davek, ki nam ga narekuje naša vest in nalaga naša verska in slovenska zavest.
Z napredovanjem beatifika-cijskega procesa božjega služabnika škofa Slomška rastejo tudi stroški. Slovenci doma in dru-
cem tolikanj hudega prizadejala?
Na vprašanje:	“Ali res Slo-
venci nočejo v carinsko službo?”, tovariš Sablič odgovarja: “Ni res. Na vsak razpis se prijavi celo 50 ljudi in več. Težava je v tem, da je nezasedenih delovnih mest malo.”
Tako torej! — Prav klasičen primer, kako n e k v a 1 ificirani ljudje, ki so se natepli v Slovenijo od vseh vetrov, v brk njeni ustavi — neznanje državnega jezika, ki je v SRS slovenski — odjedajo kvalificiranim domačinom delo in kruh; iskati si ju morajo zato na tujem, po kapitalističnem svetu, in — kar je za nas najbolj boleče in poniževalno — služit hodijo za hlapce nemškim nacistom, našim včerajšnjim ubijalcem in požigalcem naših domov. Iz sladkih sanj, v katere nas je zazibala u-spavanka “socializma, ki ne pozna gospodarskih kriz in brezposelnosti”, nas je vrgla hladna prha naše nove “socialistične stvarnosti”. Če se potožimo, da nam je bridko pri srcu, ko doživljamo dramo v novi izdaji, nismo povedali ničesar! Carinske službe in druge federalne stroke pa se brezbrižno vrte naprej v začaranem krogu tabujev za Slovence, kot pes, ki lovi svoj rep in ga nikoli ne ujame.
Pa to ni vse, kar sem želel reči. Za mnogo obetajočim člankom je pero istega avtorja že naslednjega dne (Delo, 1. julija 1.1.) zapisalo pod naslovom “Samouprava družbe odkriva probleme”, sledečo trditev: “V carinarnici na območju naše republike ni slovenskih carinikov zato, ker Slovenci ne kažejo zanimanja za to službo, ne pa zato, ker bi jim kdo zapiral vrata med carinike.”
No, če ta ni debela! Takšnega zalogaja protislovja, in še v predelu nekaj pičlih ur, ni mogoče prežvečiti, še manj prebaviti. Seminar “Socializem in narod” Visoke šole za politične vede v Ljubljani nam je bržčas skušal z njim zamašiti usta, da ne bi bilo več slišati zadevnih protestov in klicev po sankcioniranju brionskih sklepov — za popolno uveljavitev samoupravnega sistema, to je, dejanske o-samosvojitve Slovencev v okviru jugoslovanske zvezne države. Hvaležni mu moramo vendarle ostati za njegovo “ustvarjalno marksistično analizo, ki je ugotovila, da rešitve slovenskega jezikovnega problema ni pred OZN ali pred nekakšnim mednarodnim organom za zaščito slovenskega jezika, ker so škarje in platno v naših rokah in ne kaže streljati na vrabce z velikimi topovi, a tudi vsako čivkanje vrabcev še ne pomeni javnega mnenja, stališča.”
Slovenci, kaj torej še čakamo? Pokažimo že enkrat — “čeprav nismo velik narod, da znamo postaviti to stvar na pravo mesto, da ne bo več odmevala bolj kot je treba.”
Pokažimo pa tudi, da smo končno rešili skrivnostni rebus more, ki nas tlači k tlom in nam ne da dihati: Ne trepečemo pred čivkajočimi vrabčki, marveč se otepamo lajajočih hijen, ki so planile na nas, kot bi že bili mrhovina, pa smo žejni življenja, a nam ga ne dajo živeti!
(Sledi podpis)
Dobra kupčija
NEW ORLEANS, La. — V Louisiani načrpajo vsakih 10 dni toliko olja, da bi lahko z
njegovo prodajo plačali kupni-god po svetu upirajo svoje oči v no za vso Louisiano, ki jo je donas z upanjem, da bomo mi v bila Francija od ZDA.
Združenih državah in Kanadi pokrili glavne stroške procesa.
Svoje darove pošiljajte na naslov:
Rev. Joseph Varga, 11607 Honeydale Ave. Cleveland, Ohio 44120
Prvo naselje
TUCSON, Ariz. — Prvo naselje v državi Arizona je Tucson, ustanovljen leta 1776. Leta 1889 je bilo mesto Phoenix izbrano za glavno mesto države.

p
Vietnamski volivni boj razburja Washington
Maks Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
K)0<CI>00<IZ>00<CI^O<CI>00<CI>0()<II>0
Monika je bila v hudih škrip cih. Srce se ji je krčilo, če je pomislila na manico. Toda glas vendar ni hotel umolkniti: “Madagaskar — otok bajnega ptiča roka...”	■'*$**%]
“A mamica je pogumna. Ona misli bolj nate kot nase. Iz same ljubezni pristaja, da odpotuješ 2 mano, da boš doživela naj lepšo pravljico, ki sploh je—da boš videla širni svet tak, kot je. Da je mamica k temu pripravljena, tega ne boš smela pozabiti svoje žive dni, kajti mamici je potrebno mnogo več poguma, da ostale sama tu, kot nama dvema, da se skupno odpraviva v svet.” Monika je prikimala. Zadnje case se ji je mnogokrat primerilo, da ni mogla več ločiti radosti od bolesti.
“Zdaj pa,” je nadaljeval atek, “morava skleniti pogodbo. Ta Pogodba se glasi:
1.	Gospod dr. Rihard Ozvald Vzame gospodično Moniko s se-
'j na Madagaskar in mamica svoje privoljenje.
2.	Gospodična Monika se za-že s častno besedo, da bo med
potjo pazila nase, da bo tako Previdna, kot se spodobi razumnemu človeku, tudi če je šele deset let star. Skrbeti mora z Vsemi močmi, da ne zboli, in misliti sleherni hip, da sta odvisna uspeh potovanja in uresničenje nad, ki se stavijo nanj, v veliki meri od pogumnega, Pametnega in preudarnega ravnanja omenjene gospodične Monike. K temu naj Bog pomore.” Atek je nudil Moniki roko in Monika jo je prijela. Atek jo ie stisnil tako krepko, da je Monika čutila po vsem telesu.
IV.
Monika zlaga prtljago.
Odtlej je dogodek sledil do-§°dku. Atek je velikokrat odhajal, domov se je pa vračal ves natovorjen z zavoji. A to še ni bilo vse. Tovorni vozovi so se Ustavljali pred vrati in pripekali še več zavojev, nekoč celo dve vreči in štiri zaboje.
Atkova spalnica je bila že vsa Polna in gospa Dobruija se je smukala okoli stvari in vtikala Prste skozi luknje v papirju, da , * otipala, kaj je notri. Ali pa In dvigala zaboje, da bi jih po-ežkala. Toda vse to ni nič po-^ngalo, atek ji je strogo prepo-y®dal, da bi kaj izložila. Tudi ^Ofiika mu je morala obljubiti, a bo stvari pustila na miru in ne bo z nikomer govorila o ^jnnih načrtih. Menil je, da ni hrav, če se vnaprej širokoustiš s takimi stvarmi. Pride kaj pmes, pa se ti ljudje smejijo, tudi časa nista zdaj imela, da 1 se ustavljala za vsakim vo-b °m in. odgovarjala na rado-
Vedn
a vprašanja.
, Veš, mala,” je rekel atek, “ta-k° bova napravila. Kakor hitro 0 določen dan odhoda, bom §°Vorii s tvojim ravnateljem in , tvojimi učitelji. Potem se po-^0viš v šoli in mi pomagaš zlo-^ti prtljago. Nekaj dni pred od-dom bova povedala vse še ^0spe Dobrulji in to bo prav a ° učinkovalo, kot če bi dala časopis.’’
■tn zdaj je torej hodila Monika s, r°g in čuvala svojo veliko rivnost. Na moč čudno se ji
nazb^0’ V niso ljudje ničesar j j. raii z obraza. Ali moreš ^cti tak obraz, kot ga imajo ]w j’* ljudje, če se pelješ na actagaskar?
dei^a^0r vse Prejanje dni je se-a 2 Anico, Mileno in Marijo
.sv°ji mizici v šoli, a zdelo djirn >e’ da ne spada več k
Sg ji
delp *^jene prijateljice bodo se-
se Prav tako na svojih me-juž\k0 se bo ona sprehajala po poluti. Morda bo govoril
gospod Kotnik pri domoznanstvu ravno o kakem prekopu v domovini, ko se bo ona peljala skozi Sueški prekop v Rdeče morje.
Kar naenkrat — mnogo hitreje, kot je Monika pričakovala — je prišel dan, ko je gospod Kotnik rekel po pouku:
“Ostanite še hipec, otroci, sporočiti vam moram nekaj. Vsi imamo Moniko Ozvaldovo radi in jo poznamo že štiri leta. Danes si jo hočemo še enkrat prav dobro ogledati, prišla je namreč zadnjikrat k nam v šolo. Odpotovala bo z očetom v daljno Afriko in na Madagaskar. Potovala bosta morda- celo leto. Pokazal in razložil vam bom pot, po kateri se bo peljala, in Monika mi je obljubila, da nam; bo poslala razglednice od povsod, kjer bo le mogoče.
Tako potovanje je velika sreča, ki je je le redkokdaj deležen otrok vaše starosti. Na njem se namreč človek nauči več kot v kateri koli šoli. Ker bo spisal doktor Ozvald o svojem potovanju knjigo, boste mogli pozneje vsi čitati, kako je tam, kamor se Monika zdaj pelje. Slediti hočemo Moniko v mislih in jo ohraniti v svojih srcih. Želimo njej in njenemu očetu srečno pot, zdaj pa ji dajmo roko in ji recimo ‘Na svidenje, Monika!’”
V učilnici je bilo tiho kot v cerkvi — a ne dolgo; potem so zagnali sošolci in sošolke velik hrup, vsi so se gnetli okrog Monike. Vsak jo je imel kaj vprašati: če so tam levi, tigri in sloni? Vernikov Mirko je naročil Moniki, naj mu prinese opico, Urška Gornikova pa je želela majčkenega krokodilčka za svoj akvarij. Dobro je bilo, da so vsi povpraševali Moniko hkrati, odgovoriti ni namreč mogla nikomur. Srce ji je bilo prav gor do grla in medtem, ko se je skušala smehljati, so se ji oči orosile. Nenadoma je imela šolo, gospoda Kotnika in vse otroke tako rada kot še nikoli. Celo Vilka Divjaka, ki so mu vzdeli priimek ‘divji prašič’ in s katerim se je še včeraj pošteno zrav-sala zaradi barvastega svinčnika.
“Na svidenje — na svidenje,” so ji stiskali roko brez konca in kraja, dokler ji ni položil gospod Kotnik roko krog ramen in dejal:
“Pojdi, Monika, greva še h gospodu ravnatelju.”
Šla sta po hodniku in petdeset parov razburjenih dekliških in deških nog je topotalo za njima.
“Monika — Madagaskar, Madagaskar — Monika” se je čulo vedno znova iz dirindaja klepetajočega krdela. Pred ravnatelj i-vimi vrati se je Monika še enkrat okrenila in zamakala z obema rokama. Potem jo je gospod Kotnik hitro potisnil prek praga, tovariši štirih dolgih let pa so ostali zunaj.
Notri so bili zbrani gospod ravnatelj in vsi učitelji in učiteljice. Sredi njih je stal atek.
Nato je imel tudi gospod ravnatelj še govor. Rekel je, da se vsi vesele Monikine sreče, da pa jim je vendar vsem slovo težko, kajti če se Monika tudi vrne, vendar to ne bo več ista Monika. Po enem letu potovanja si nov človek.
“A če je človek dober,” je nadaljeval ravnatelj, “potem postane tudi vse novo v njem dobro. Poznamo te in se prav nič ne bojimo zate. Ponosni smo, da bo svet spoznal dekliča iz naše šole. Ne pozabi nas in se vrni tako čvrsta in zdrava, kot zdaj odhajaš.”
(Dalje prihodnjič)
v septembru res svobodnih volitev. Na drugi strani pa predlaga 21 republikanskih kongresnikov, naj naša dežela še enkrat oceni vrednost znane “tonkinške’ kongresne resolucije, ki je po-litično-pravna podlaga za naše vojskovanje v Južnem Vietnamu.
General Taylor in C. Clifford sta tekom svojega obiska v Saigonu predsednika gen.
Thieu posvarila v imenu predsednika ZDA pred nepristranskimi vol itvami.
ZDA utegnejo umakniti v takem slučaju podporo Južnemu Vietnamu.
SAIGON, J. Viet. — Prepiri med generaloma Van Thieuom ter Kyjem na eni strani in civilnimi kandidati za predsednika na drugi se nadaljujejo z vso ihto. Civilni kandidat j e trdijo, da jim generala nagajata in da radi tega ne morajo agitirati, kot bi radi. Nekaj bo že resnice na tem, toda vse pa ni res. Civilni kandidatje niso na primer mogli iti na shode v Hue in Quang Tri, ker je bila letalska služba res tako zanikrna, da se njeno letalo s kandidati ni držalo dogovorjenega letalskega reda. Na drugi strani je pa tudi res, da vsa javna uprava agitira za generalsko kandidaturo, česar bi ne smela delati.
V političnih krogih se je tudi pojavila misel, da bi vsi civilni kandidatje odstopili od kandidatur v prid najmočnejšemu kandidatu med njimi Va Huon-gu. To je pametna ideja, toda v glavah kandidatov ni toliko pameti, da bi zagrabili zanjo. To jim ameriške civilne in vojaške oblasti v Saigonu najbolj zamerijo.
Da imajo prav, dokazuje “delo” nekdanje ustavotvorne skupščine, ki se je kar na lastno pest prelevila v reden parlament. Pa ni niti toliko delavna, da bi izglasovala zakon o tisku in zakon o političnih strankah, ker se na sejah ni nikoli pojavilo toliko poslancev, kolikor jih je po poslovnem redu potrebno za sklepčnost. Zato šo poslanci sklenili, da do predsedniških volitev ne bo nobene seje več, in odšli na — počitnice!
Zdi se, da je nekaterim našim političnim krogom tako politično stanje v Južnem Vietnamu že začelo presedati. V predstavniškem domu je na primer 57 de- pismo, v katerem prosi v imenu mokratskih kongresnikov pred- svoje vlade Združene narode za
Črnski demekratje dobro odrezali v Mississippijgs
JACKSON, Miss. — Pretekli torek so bile primarne volitve v državi Mississippi. Tam so do sedaj neomejeno gospodarili beli demokratje, kajti črnci se niso brigali za svoje politične pravice. Sedaj je pa to drugače. Do leta 1963 je bilo registriranih komaj 30,000 črnih volivcev, danes jih je že nad 200,000, torej tretjina vseh volivcev v tej državi. Pri tem so pa letos vsi tudi šli volit. To se je takoj pokazalo na rezultatih volitev. V 11 slučajih so črnski kandidati zmagali brez volitev ker jim ni nihče nasprotoval. V 10 slučajih so si priborili udeležbo pri novembrskih volitvah. Pri tem pa še niso znani volivni izidi z vseh volišč. Črnski glasovi so pokazali svoj pomen tudi pri volitvah za guvernerske kandi-kate. Na njih je na primer propadel znani guverner Barnett, zmagal je pa zmeren demokrat, ki pa ni napredno usmerjen.
Na splošno so se črnski volivci kar dobro zavedali, da postajajo jeziček na politični tehtnici. To se je takoj poznalo pri volivni agitaciji. Divjih napadov na črnce in njihove voditelje ni bilo več, agitacija se je vršila na zunaj v dostojnih mejah. Ni pa seveda že izginil ves zakulisni pritisk, kjer igra svojo vlogo vprašanje zaposlitve, šolanj a itd. Do prave veljave bodo pa črnski glasovi prišli takrat, kadar bodo odločevali, kdo bo izvoljen za guvernerja, senatorje in kongresnike. Do tiste dobe je pa še daleč.
žandarji. Ti so se pretekli teden polastili glavnega mesta pokrajine Kivu Bukavu ob jezeru Tanganjika ter groze kongoški vladi z razširjenim vojaškim nastopom proti njej.
Major Schramme, vodnik belih najemnikov, ki je bil nekdaj v službi Čombeja, je dal predsedniku Konga Mobutuju 10 dni časa za reorganizacijo kongoške vlade v smislu široke soudeležbe vse dežele, ne le “enega plemena”. Trdil je, da njegov nastop nima nobene neposredne zveze s Čombejem in da ni bil spočet in izveden v zvezi s Čombejem, ki je trenutno še vedno jetnik Alžirije. Ta ga je obljubila vrniti v Kongo, kjer je bil v preteklem marcu obsojen na smrt.
Na podobno prošnjo v začetku upora belih najemnikov so poslale Združene države v Kongo tri svoja vojaška prevozna letala K-130 in jih dala na razpolago vladi za prevoz vojaških potrebščin in vojaštva. Ko je prišlo zaradi tega do ostre kri tike v Kongresu in javnosti, so Združene države ta letala pozvale domov. Zadnje naj bi bilo odletelo koncem preteklega tedna.
Da ne bi v malodušju napravil samomora
CHICAGO, 111. — Roberta Waskina, ki je ustrelil v bolnici svojo na levkemiji neozdravljivo bolno mater, čuvajo v posebno celici, ker se boje, da bi u-tegnil zapasti v malodušnost in napraviti samomor.
Oče pravi, da je imel 23 let stari Robert svojo mater zelo rad in da je gotovo storil to, kar je smatral za pravilno. Časnikarjem je sam dejal:	Ni me
sram tega, kar sem storil. Sodniku je pri zasliševanju med ihtenjem pripovedoval, da ga je mati sama prosila, naj napravi konec njenemu neznosnemu trpljenju.
Zaslišanje je določeno za 25. avgust. Veliko zanimanje vlada za razpravo, kjer bo prišlo do
Moški dobijo delo
razpravljanja o “rešilni smrti, ki konča človekovo trpljenje” V! nasprotju z zapovedjo: Ne ubijaj!
— TVA nadzira področje s površino 80 kvadratnih milj.
Delo za moške & ženske
Delo za dvojico
Iščemo zakonski par, da bi čistila gostilno in kegljišče 7 dni tedensko. Oglasite se osebno.
20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave.
(156);
Kongo išše pomoši pri IH
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kongoški zunanji minister Bom-boko je pretekli petek poslal predsedniku Varnostnega sveta
lagalo, naj naša dežela začne misliti na spremembo naše politike do Vietnama, ako tam ne bo
vojaško pomoč proti upornim belim najemnikom in z njimi povezanimi bivšimi katanškimi
Nigerija se odločila za polno vojno proti Biafri
LAGOS, Nig. — Gen. Gowon predsednik Nigerije, je ukazal zveznim oboroženim silam, naj nastopijo z vsemi sredstvi proti upornikom v Vzhodni pokrajini, dokler ne bo upor popolnoma zlomljen. Doslej je skušal ta u-por streti s “policijsko akcijo”, ki pa ne uspeva.
Zvezne čete so imele nekaj u-spehov na svojem pohodu v 30. maja proglašeno republiko Bi-afro, kot se imenuje nekdanja Vzhodna provinca Nigerije, kjer živi pleme Ibo. Pretekli teden pa je bila zvezna vlada v Lagosu iznenadena, ko se je oboroženim silam Biafre 'v zvezi z u-pornimi zveznimi četami v pokrajini Srednji zahod, ki leži zahodno od Biafre, posrečilo zasesti glavno mesto te pokrajine in važna petrolejska polja v njej.
Zvezna vlada je začela “poli-cisko akcijo” proti Biafri 6. julija.
— Letos 1. junija so imele Združene države 199 milijonov prebivalcev.
ERICO PRODUCTS, INC.
2070 E. 61st Place (Corner of Carnegie Ave.) Cleveland, Ohio 44103
Odprte službe sedaj na razpolago za sledeče:
•	Tool & Die Maker
•	General Mechanic
•	General Machine Operators
•	Press Operator & Setup (Progressive Dies)
•	Press Operator (Progressive Dies)
ERICO nudi celo vrsto obrobnih koristi.
Zgornje službe so na razpolago zaradi povečanja tovarne in produktov. Erico nudi dobre delavne prilike z bodočnostjo.
Sestanki od 10. do 12. in 4. do 6. zv. ob torkih in četrtkih.
Ženske dobijo delo
Ženske dobe delo
Lahko skupinsko delo, skušnja nepotrebna, govorimo nemško in slovanske jezike; tovarna na vogalu 30th in Chester. Kličite (781-1911.	(155)
Iščemo pomočnico
Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Za sestanek kličite 361-2624.	(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska v odličnem stanju, 3 spalnice,, klet, cena $17.500. Na 1528 Clermoilt Rd. Clev. 16,,telefon 481-1310. ____________________ -(154)
§	V najem
Oddamo 4 sobe spodaj, kopal-[ niča, garaža, plinska gorkota, na 12106 Parkview Ave. Kličite LO
Receiving Clerk
Mature, steady work with overtime. Opportunity for advancement. Factory at 30th & Chester. Call 781-1911.	(155)
kCACHINISTS
THE CLEVEUKD PNEUMATIC Tool Co.
*784 E. 78 SL S41-I70#
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHIHiSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL SORING MILLS
TURRET
LATHES
VITKI VELIKANI — V britanskem paviljonu na EXPO 67 so razstavili tudi “Družino dolginov”. Obiskovalec in obiskovalka si jo ogledujeta.
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD DRE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do S. pop, ali kličite 341-170« za čas sestanka
An Equal Opportunity Mmp]ov**r
(157)
1-3062.
-(156)
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob in kopalnica vsako, na 5512 Carry Ave. Vprašajte istotam.
-(7,9,11,14,16 avg)
Euclid - bungalow
Hiša naprodaj, 2 spalnici spodaj, 1 spalnica in pol kopalnice zgoraj, klet, garaža za 2 kare. Lastnik RE 2-9478.
(9,14,18 avg)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 9 in pol sob, aluminijasta obloga, nova streha, rekreacijska soba. Na 7806 Donald Ave. telefon 361-7331. _______	-(158);
Office space for lease
Good location, business or professionals, physician needed, in Geauga County on Rt. 306 near Rt. 87. Call MO 2-8090 or 464-1666.	(14,16 avg)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
■St. Clsir	«*th St.: KV 1-4*1»
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN BRAT /
Louis Turk
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 14. avgusta 1966
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj!
Žalujoči:
soproga MARIJA, roj. MARSIČ, hčeri VIDA in MARIJA por SCHEIOH s svojo družino v NEMČIJI,
sin ALOJZIJ, snaha KATI z otroci, sestri BENJAMINA, usmiljenka v Holandiji in
MARIJA KOVAČIČ v Sloveniji, brat JANEZ v Sloveniji.
Cleveland, O. 14. avgusta 1967.
5
i CEZ STENO

SPISAL IVAN BUCER
S

“Grem po svoj cepin in vrv,” je dejal Pavle, ko je videl, da je brat spet za hojo.
Spotoma, ko je lezel navkreber, je molil: “Hvala Ti, da ni hujšega! Hvala Ti..
“Tudi strašne so gore,” je dejal, ko se je vrnil.
Janez si je medtem čisto opomogel. Le laket ga je bolela. Pavle se je spomnil:
“Bedak sem! V nahrbtniku imam konjak, pa ne da bi ti ga bil ponudil.”
Janez se je sicer branil, a mu ga je Pavle vsilil. Poživilo ga je tako, da je res zavriskal.
Strah in groza sta bila zdaj pozabljena.
“Hvala Ti, da ni bilo hujšega ,..” je molilo v obeh.
V dobri uri sta bila pri koči v Planici.
Okrog koče je bilo prazno, le tam pod smreko je ležal izletnik. Gori ob izviru Nadiže so se oglašali klici in smeh.
IV.
Vstopila sta.
Ob levi mizi sta sedela gospod in gospa, očividno zakonska, in se zalagala s palačinkami, Gospa je bila zajetna, v kratkem krilu iz angleškega blaga in v beli bluzi. Na nogah je imela navadne čevlje. Mož, ki je po-bliskaval izza naočnikov, je bil v dokolenkah, iz katerih so molele od sile suhe noge, obute v podkovane koničaste čevlje. Komaj je odzdravil na pozdrav. Gospa — milostljiva — ju je počastila le z bežnim pogledom.
“Nedeljska izletnika,” je sodil Janez.
Tedaj je prišla oskrbnica:
“Jezus Marija, gospod Košak, kakšni pa ste?”
“Nič hudega!” se je smejal Janez in polagal cepin v kot poleg leve mize. “Kamenje me je oplazilo.”
“Saj imate kaj obvez in joda?” je takoj skrbel Pavle.
“O, seveda, seveda! Ali je bilo hudo?”
“Ne preveč.” Nerodno mu je
CHICAGO, ILL
MALE HELP
"machinists
VERTICAL TURRET LATHE ACME TURRET LATHE SAW OPERATOR
We are expanding both 1st & 2nd shifts. Need experienced skilled machinists. Will train on other machines for your advancement & growth.
Chicago Pump Company
F.M.C. Corp.
j 2336 West Wolfram j,	John Clark
1 j	BE 5-7660
!	(154)
REAL ESTATE FOR SALE
WHEELING
BY APPOINTMENT - OWNER 7 Rm. tri-level. The Price is Right. For compl. information call 312-359-2884.
(154)
BUSINESS OPPORTUNITY
i	TAVERN
' A FRIENDLY TAVERN Picture this! Brick Tavern plus 12 sleeping rooms at $120.00 week income; 1-4% rm. apt. $70.00 mo. Owner lives in 3% rm. apt. Central air cond. in tavern. 45’ bar w/30 stools; top location. Vic. 43rd and Kedzie.
ARCHER REALTY CO.
6250 Archer Ave. 581-5600
r	css)
bilo, kot bi se moral opravičevati. “Gori v Ozebniku me je.” “Saj pravim,” je hitela zgovorna ženska. “Ozebnik je že marsikomu dal po pameti. Takoj prinesem obveze.”
Hitela je ven in gori v svoje stanovanje.
Zdaj sta onadva zakonca posvetila bratoma malo več paž-nje. Prirojena radovednost ju je silila, da bi zvedela kaj novega. Nesreča drugih vedno mika.
Gospod se je ohrabril: “Sta bila kje blizu?”
Bratoma ni bilo do pogovora z njima. “Da,” je odvrnil Pavle in jemal s police reči, ki sta jih pustila davi v koči.
“Aha!” je dejal gospod važno in nehal.
A žena je začela: “Kje pa, če smem vedeti?”
“Tamle, na Jalovcu,” je dejal Janez in stopil na prag, da pogleda za oskrbnico.
“Mhm,” je zamrmrala gospa, sunila z nogo moža, ki se je plašno ozrl nanjo, kot bi kaj napačnega storil. Namrdnila se je in se lotila zadnje palačinke.
Oskrbnica je prišia z obvezami. Brata sta stopila pred kočo, kjer si je Janez ponovno izpral rane in trdno povezal roko. Poškodba ni bila huda, a vendar taka, da na nadaljnjo turo nista mogla misliti.
“Torej se . odpeljeva domov?” “Ne kaže nama drugega. V nekaj dneh se pozdraviš toliko, da turo nadaljujeva. Ali ne?” “Najbolje bo.”
Na čelo mu je pritrdil obliž in vrnila sta se v sobo. Oskrbnica jima je prinesla kosilo, ki pa je bilo mrzlo. Ura je bila že tri popoldne.
Po kosilu je Janez poiskal vpisno knjigo. Usedel se je nasproti bratu, ki se je stegoval čez mizo, da sta oba brskala po njej.
“Imena, imena. Pa vendar vsaka vrsta pomenja človeka z dobrostmi in slabostmi.” “Poglej, kdo je ta čas prišel, ko naju ni bilo.”
Odprl je zadnjo stran. Med spodnjimi vrstamu je bilo kar štirikrat zapisano: “Dubrovnik.” Oba sta hkrati ugledala imena: “Žino Bonič ... Ante Bonič ... Dana Bonič..
Nasmehnila sta se in se spogledala. V očeh jima je pa zasijalo nekaj tako tujega, da sta povesila pogled. Čudno! Bila sta v zadregi.
“Boničevi tukaj? Kdo bi si mislil?”
“Presenečenje za naju in za one.”
“Kako to?”
“Saj morajo biti kje v bližini. Menda ne mislijo napraviti kake. večje ture.”
Utihnila sta. Rada bi govorila, pa sta drug drugemu nekaj skrivala. Janezu je srce tolklo, Pavle je postal zamišljen.
“Kdo bi bil četrti? Tu so štirje iz Dubrovnika,” je vprašal Pavle in potegnil knjigo k sebi, da bi prečital podpis. “Man ... Mandič ali Maudič?” Ni se razločilo.
“Lenka!” je poklical Janez oskrbnico, ki je šarila po štedilniku. “Ali so bili tu neki Hrvatje?”
“Da, dve ženski in dva moška. Že dopoldne so prišli. Zdaj so menda pri izvirku Nadiže.”
“Ali mislijo kam dalje?”
“O, mislim, da ne. Niso opremljeni.”
Janez je vstal in stopil pred vrata. Ob izviru Nadiže ni bilo nikogar več. Glasni smeh se je čul s poti niže doli. Gotovo se vračajo.
Res so se čisto spodaj pojavile štiri postave. Ena se je utrgala
in stekla čez pašnik. Za njo druga. “Danica in Žino,” je vedel Janez. Lovila sta se in hitela proti koči.
Dana je pritekla prva. Janez se je nasmejal in prožil roko.
“Pozdravljeni, gospodična Bo-ničeva!”
Zasopla in zardela se je ustavila pred njim. Iz oči ji je bliskala razigranost, iz polnih udov je dihala mladost. Stala je pred njim čvrsta in lepa, v kratkem planinskem krilu, z olivnato platneno robaško, ki jo je krasil rdeče pisani trak. Malo razmr-šeni lasje so ji dajali poseben čar. Začudila se je, kdo jo pozdravlja. Za trenotek je bila neodločena, pa je takoj spoznala.
“O vi, gospod Košak? Čudo božje! Vprav vi, ki ste nas navdušili za gorski svet, vprav vas moram videti tukaj!”
Z obema rokama ga je prijela za roko in ga potegnila izpred koče. “Glejte, tamle prihaja Žino, zadaj pa oče z gospodično Mandičevo — mojo nekdanjo vzgojiteljico, veste!”
“Hišni pajek?”
Zahihitala se je in pokimala. Čez travnik je prišel Žino s počasnim korakom, ko je videl, da se Dana pozdravlja z nekim človekom. Od daleč je spoznal Janeza:
“Joj, kaj vidim! Gospod Janez tukaj?” Molil mu je roko že naprej. “Klanjam se!” Ni se mogel otresti salona, ko je prijel Janezovo roko.
“Pozdravljeni!” mu jo je Janez čvrsto stisnil.
“Ali ste se pobili, da ste obvezani?”
“Osmolil, le osmolil!” se je nasmejal Janez in pokazal na smehljajočega se Pavleta, ki je stal na pragu. “Še eden bi vas rad pozdravil.”
“Glejte si no!” je vzkliknil Žino. “Bonič & Cie, je vsa zbrana tukaj.”
Obema je segel v roke in sedli so za surovo obdelano mizo pred kočo.
“Kdaj ste prišli?”
“Že dopoldne.”
Janez je zdaj vedel, zakaj se
AVGUST
Mr
531114
m*
= _10[11 15 «,,18
22
,2. mtwmL~
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
19.	— Slovenski tlom na Holmes
Avenue priredi večerjo s plesom. Začetek ob 6.30. Igrajo Al Mars od 9. dalje.
20.	— Ohio KSKJ Dan — piknik
na farmi sv. Jožefa na White Road.
20. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27.	— Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
1.	-4. — Akademski kipar France
Gorše rastavlja v Baragovem domu za 40-letnico svojega umetniškega delovanja svoja novejša dela.
2.	-3. — Slovenski Akademiki v
Ameriki (SAVA) imajo svojo 10. konvencijo.
V	soboto: popoldne konvencija na Western Reserve University; zvečer Igra, zabava in ples v SND na St. Clair Ave.
V	nedeljo: sv. maša pri Lurški Mariji na Providence Heights dopoldne, popoldne zabava na Slov. pristavi, zvečer pa kurjenje kresa.
3.	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
10. — Telovadna zveza priredi
telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi.
17. — Piknik “Mladih harmonikarjev” na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
I
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
12.	—Pevski zbor Planina priredi
koncert za 30-letnico svojega obstoja. Začetek ob 4. pop. v Slov. nar. domu na Maple Heights.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
26.	— Dramatsko društvo Lilija poda v Slov. domu na Holmes Avenue igro “Poslednji mož.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
1968
JANUAR
27.	— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
FEBRUAR
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
24.	— Dramatsko društvo Lilija
priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAREC
31. — Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
april
20.	— Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
JUNIJ
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
JULIJ
21.	— Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
je zdrznil na Jalovcu, ko je slišal slabotni vrisk.
“Kajne da ste vriskali, ko ste prihajali sem?”
“Da,” je potrdil Žino. “Dana je bila. Postala bo cela Kranji-ca.”
“O, ali misliš, da smejo samo Kranjice vriskati?” je ugovar-
jala.
“Ne smejo, ampak znajo.” “Morda jaz ne znam?”
“Zato pa pravim, da boš Kra-njica.”	,
Našobila se je.
V tem je prišel Bonič z Mandičevo.
Začudil se je in razveselil, ko
je zagledal oba Košaka. Predstavil je Mandičevo, suho, starejšo žensko z naočniki. Ostre poteze, pogled in vse njeno vedenje je pričalo, da je vzgojiteljica.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini’
IBaUEBHBSEIIIE3BEiBflH»iaBBDIBISE3!SBBUaBHBBBD^flKBBBaBBaBI0BliaiBBaaaBaBS3aBIIfliBHBBBIBa»ai
Velika razprodaja čevljev
touts MAJER SHOE STORE
6410 St. Clair Ave.	Tel.: EX 1-0564
28 do 50% popusta pri vsem poletnem obuvalu
Razprodaja traja samo do sobote, dne 19. avgusta.

¥ Mag spsmln na naša ljubi Jene pekejne starša m sestro
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠE DRAGE SESTRE, MAME IN DOBRE STARE MATERE.
OB PRVI OBLETNICI ODKAR SO NAS ZAPUSTILI NAŠA LJUBA IN DOBRA MAMA, STARA MATI IN PRAMATI.
t jek mnm,
roj. PINTAR
Izteklo se jim je življenje dne 5. septembra 19G6.
Kako srno radi skup prišli pri naši dobri mamici; zdaj žalostni smo vsi, ker mame več med rami ni.
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR SO PREMINULI V GOSPODU NAŠ LJUBLJENI ATA, STARI OČE IN PRADED.
. ' 1 1 «111111
f JOHN RUTAR
Izdihnili so svojo dušo dne 11. avgusta 1965.
Dve leti že Vas zemlja krije, v temnem grobu mirno spite; srce Vaše več ne bije, bolečin več ne trpite.
Zdaj prazen hiša
zdaj v žalosti je vsa družina; prisrčno k Bogu kličemo, za ata, mamo, sestro prosimo.
f FRAN0ES (FENI) OHAiPA
Zaprla je za vedno svoje blage oči dne 26. julija 1964.
Prisrčno vsi smo Te ljubili, prezgodaj smo Te izgubili; naj Ti večna luč gori: na svidenje nad zvezdami!
Preljuba mama, sestra, stara matii zdaj v Bogu raj uživaj zlati in prosi tam za nas; mi s Teboj smo slednji čas.
duš
dom, zdaj prazna
Kol’kokrat smo v vrtu sedeli, dobre in slabe čase imeli; zdaj je prazno vse pri nas, več ne sliši se Vaš veseli glas.
O Bog, ki si nam zapovedal očeta in mater spoštovati in za pokojne moliti, milosrčno se usmili naših staršev in naše ljubljene sestre, nam pa daj, da jih bomo videli v, veselju večne luči.
žalujoči:
hčerke, sestri in vnukinja: JENNIE ARKO, JOSEPHINE URBANČIČ,
DOLORES DYBZINSKI s svojimi družinami sinova in brata: JOSEPH in. JOHN s svojima družinama, nečak in bratranec RUDOLPH PINTAR z družino brat in stric VINKO PINTAR s svojo družino v Sloveniji, Jugoslavija.
Cleveland, O., 14. avgusta 1567.

H' | ■	1 .	- ..,________________. ; ■___________••	■	- i .■	1	.	•
NOVICE- i vsega svela NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobile še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo

r