I, petek, 8. 4.1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Št. 27 LETO XXXV! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO torkovem, vori vprašanja V torkovem Glasu bomo objavi odgovore na vprašanja, ki ste •Ji zastavili v našem odprtem te-(fonu o novostih pokojninskega tr. invalidskega zavarovanja. rJl*nem z odgovori strokovnjakov bomo v torek objavili tudi trakovno razlago predlaganih "vvosti. Zato ne zamudite torkovega t <- Ni več dovolj le vabilo in tradicija Gorenjska bo letos poslala na mladinske delovne akcije v Sloveniji in Jugoslaviji prek 500 brigadirjev — Stari problemi se ponavljajo 500 mladincev in kakih 50 pionirjev z Gorenjske naj bi se od junija do septembra udeležilo mladinskih delovnih akcij v Sloveniji, Jugoslaviji in zunaj državnih meja. Levji delež brigadirjev mora zagotoviti kranjska občina, saj mladina načrtuje udeležbo kar na treh delovnih akcijah: v Beogradu, Suhi Krajini in na Goričkem, hkrati pa nosi odgovornost za gorenjsko pionirsko brigado, ki bo prav tako delala na Goričkem. * . ^ „ rnrrinrtke organizacije, ki se predstavljajo ^jemski dan gozdarjev-Gozdarske org kd]ek pnpravUe >>Dan - pomladanskem sejmu v ^^'soJJtoru s0 prikazale kl~šeovie -riorjev.. Na delovanje.ee- - z motorno žago, spravilo lesa z prvimi vr " naprave in nakladanje lesa. - FotoJ-____, ilništvo - materialni temelj zadružništva ametno naložen dinar Sknfieloške kmetijske zadruge je ob ^'^d^žnega hVntofštva na Slovenskem prejela pri-& Ovijanje hranilništva na svojem območju - ^^ varčevalcev ima «°nov hranUn.h vlog - ...j: naložbe v stanovanjske nise ^iila tudi za naložbe *Wia loka - Hranilno■■ > -iužba škofjeloške kmetske 1 kletnem obdobju kre- ^ it v 15-letnem ^^p sFlefobltaja v sedanji obhk. hran-lništva pa sega ^ v fV: prei«n'-ega stoletja) je odo-& 1292s^dnjeročnih posojil, s pobili in opremili 221 v nižinskem in 513 v ;-.s,tm območju. Tri petine sredstev, upoštevajoč lastni *vek in posojilo, so kmete V gradnjo in obnovo hlevov in -X Sjskih objektov dve v kmetijske stroje in malen . za plemensko živino in ure anje »Kmečka banka« je z »ni, bančnimi in ostalim sred- * do 1980) odkup mleka in povečal ^ enkrat m zoveie živine za dve petini. V ^Ainih gospod a rsk ih in naravnih ^^nah je odkup z ••avmnskih naraščal P<> 10 ^ in s hribovskih kmetij po 6-od-^tn"stopnji. K temu so veliko ^Wima preko tri tisoč varče-| V* delavcev zadruge in kmetov milijonov v^me^ki banki« "P™" ^iinih vlog. Hranilne knjižice so tetvu pitale kmetovi tekoči računi, kamor se steka ves denar od prodane živine, večina denarja od mleka (izjema pri tem je le del Poljanske doline), medtem ko se ob prodaji krompirja kmetje sami odločijo, ali bodo denar pustili v zadrugi ali bodo vzeli gotovino. Lani je kreditni odbor odobril kmetom 1J 4 srednjeročnih posojil v skupni vrednosti 21,7 milijona dinarjev ter 18 stanovanjskih posojil. Letos je prosilcev zaradi neugodnih posojilnih pogojev znatno manj - za živinorejske objekte in za nakup kmetijskih strojev le 69 1 in za stanovanjska posojila 10. Pospeševalna "služba ocenjuje, da je to. le dobra polovica potrebnih letošnjih naložb v zasebno kmetijstvo na področju škofjeloške občine. Dolga leta se je dogajalo, da so kmetje vlagali le v stroje in v hleve, ne pa tudi v bivalne prostore. Škofjeloška hranilno kreditna služba je še danes med redkimi v Sloveniji,' ki odobrava kmetom tudi stanovanjska posojila. Obeta se zastoj pri naložbah v zasebno kmetijstvo, zatrjujejo v škofjeloški zadrugi, če bodo obveljale sedanje obrestne mere in ostali za kmetijstvo neugodni posojilni pogoji S tem pa dolgoročno tudi manjše količine doma pridelane hrane. ■ .. C.Zaplotnik Po lanskih rezultatih brigadirskega evidentiranja sodeč tudi letos ne bo težav pri izpopolnitvi treh brigad, čeprav so pri centru za mladinske delovne akcije malce zaskrbljeni. Zahvaljujoč privlačni propagandni akciji se jelani odzvalotoliko mladih, da so jih morali precejšnje število zavrniti. Letos pa je ta pesem že malce izpeta, zato se bojijo, da ne bodo tako uspešni kot lani. Druge gorenjske občine imajo skromnejše načrte. Tržičani bodo zbrali 80 brigadirjev, da jih pošljejo v Istro in z bratsko brigado v Žaje-čar, Jeseničani prav toliko, saj imajo skupno brigado z Beograjčani v Pi-rot, sami pa se odpravljajo v Belo Krajino. Radovljiška in škofjeloška mladina bosta oblikovali po eno brigado in ju poslali v Suho Krajino in na Goričko. Tudi problemi, ki leto za letom spremljajo novačenje brigadirjev, so že izpeta pesem. Povprečna starost brigadirjev je iz leta v leto nižja, kajti na akcijah sodelujejo pretežno šolarji in pionirji, manj mladi delavci, še manj študentje in najmanj kmetje. Mladih delavcev v poletnih dopustih tovarniška vodstva skorajda ne puste v brigade, srednješolcem pa običajno branijo starši. Študentje v počitnicah raje zaslužijo kak dinar, tudi študijskih obveznosti imajo na pretek, mladi kmetje pa so obremenjeni z delom na domačih kmetijah in ga zaradi delovnih akcij ne morejo zanemariti. Torej tudi letos trda prede polnoštevilnosti in dobri pripravljenosti brigad. Nekaterih lanski problemi še niso izučili. Čeprav so morale nekatere brigade na akcijo sramotno nepopolne, so njihova vodstva tudi letos načrtovala nezmanjšano število brigadirjev, ki naj bi delali na letošnjih delovnih akci; jah. Če že tako optimistično načrtujejo, naj se zanesljiveje dogovarjajo v združenem delu, koliko mladih je pripravljeno poleti pogrešiti in jim zagotoviti izredno plačane dopuste; kako odgovorno se osnovne mladinske organizacije drže obveznosti, da pošljejo na akcijo vsaj enega brigadirja; kako pripravljene sO šole, da srednješolca, osnovnošolca ali študenta spodbujajo k mladinskemu prostovoljnemu delu . . . Starim spoznanjem se/letos pridružuje novo: današnje delovne akcije, nespremenjene že od obdobja obnove domovine, so že lep čas preživele in mladih ne vlečejo več. Ko bodo vodstva, ki brigade oblikujejo, doumela, da na domala vojaško, organizacijo dela v brigada dobe vse manj mladih, pripravljenih za delo, bodo morda storila kaj za posodobitev mladinskega prostovoljnega dela. Zdaj pa krivdo pripisujejo le mladini, češ da ima prešibko zavest, da bi kaj prostovoljno prispevala domo- _ vini. D. Z. Žlebir Preselitev pošte Poljane - Na pobudo krajevne skupnosti Poljane se je škofjeloški PTT odločil preseliti vaško pošto v prostore nad samopostrežno trgovino v Poljanah. Loka Škof j a Loka je že dala soglasje. Za preselitev so se odločili zaradi večje prometne varnosti. Stanarine po novem V večini gorenjskih (pa tudi slovenskih) občin so se 1. aprila zvišale stanarine. Večina je sledila tudi priporočilu republiškega izvršnega sveta, organov in organizacij, naj stanarine zvišajo povprečno za 30 odstotkov in ne več kot za 38 odstotkov. Tako kot drugod so tudi na Gorenjskem, kjer so povišanja že sprejeli (razen v radovljiški občini) le-ta različna. Različna pa so povišanja tudi v vsaki občini zaradi pretočkovanja stanovanj. Praviloma se bodo stanarine bolj povečale predvsem v starejših stanovanjih. Vsako povišanje ali podražitev (kakorkoli temu že pač rečemo) je boleče. Tako je tudi s stanarinami, kjer smo bili že doslej zelo občutljivi. Razprave so se v preteklosti običajno končale z mnenji, da si prehoda na ekonomske stanarine ob vsesplošni draginji ne moremo privoščiti. Pri tem pa smo najraje preslišali utemeljitve zagovornikov prehoda na ekonomske stanarine, da imamo pravzaprav edino na tem področju izdelan sistem družbene pomoči. Prav tega pa kot kaže nismo znali uporabljati in je denar ostajal. Zdaj, ko smo ugriznili v kislo jabolko, ko naj bi postopno v nekaj letih (do 1985.) dosegli 2,44 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanj in tako z ekonomskimi stanarinami ne »pridelovali« več izgub na tem področju, bi morale pravi pomen dobiti tudi subvencije. Približne ocene kažejo, da bo takšnih upravičencev na Gorenjskem poslej okrog 30 odstotkov. Seveda pa se bo na stanovanjskih skupnostih moral vsakdo sam pobrigati za to. S postopnimi povišanji in dosegom ekonomskih staiiarin v letu 1985 pa se kislega jabolka ne bomo znebili, če na področju stanovanjskega gospodarstva do takrat ne bomo rešili tudi drugih vprašanj: predvsem financiranja oziroma kreditiranja. Stanarine imajo v mozaiku stanovanjske problematike res precejšen pomen. Vendar pa so tu še hitrost in cena gradnje, oprema in komunalna oprema, vzdrževanje .. . Vse to in še kaj bo vplivalo na to, kako dolge bodo vrste čakajočih na stanovanja. A. Žalar DANES 2. STRAN: Štipendije krojijo vpise V GLASU 3. STRAN: Frizerji imajo manj dela 4. STRAN: Samo plače niso vzrok za prekinitve 6. STRAN: Pogovor v uredništvu: stanovanja in stanarine 12. STRAN: Kot ledina trdo življenje 24. STRAN: Gostilni daje sloves dobra kuhinja Akcija v Tržiču Očistimo naše okolje Tržič — Čeprav Tržič ni toliko umazano, sajasto mesto kot na primer Kranj in je aprilski dež odplaknil večji del črnega prahu, so hkrati z zvončki vendarle vzbr-steli tudi kupčki smeti, ki jih je pozimi uspešno prekrival sneg. Turistično društvo Tržič je v želji, da gostov ne bi privabljale zgolj zgodovinske in kulturne znamenitosti pa razne prireditve, dal pobudo za akcijo »očistimo naše okolje«, po kateri naj bi narava šele prav zadihala in pokazala svojo prvobitno lepoto. Akcija »očistimo naše okolje«, ki jo vodi komite za urejanje prostora in varstvo okolja pri skupščini občine Tržič, bo trajala od 8. do 18. aprila. Najodgovornejša za javne površine ter zbiranje, odvoz in odlaganje kosovnih odpadkov sta komunalna skupnost in Komunalno podjetje, za vodotoke in njihova obrežja pa posamezne krajevne skupnosti in ribiška družina Tržič. Sicer pa bodo v akciji, ki se danes začenja, sodelovali občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, skupnosti stano-novalcev, šole, mladina, taborniki, ribiči, gozdarji, Vodno gospodarsko podjetje, komunalna skupnost in Komunalno podjetje. Vsi, tako "naj bi vsaj bilo, če naj hvalevredna akcija rodi zaželene sadove. H. J. J Visoko odlikovanje Avsenikom Bled - Drevi ob 20. uri bo ansambel bratov Avsenik v blejski športni dvorani z jubilejnim koncertom proslavil tridesetletnico obstoja. V treh desetletjih nastopanja se je Avsenikom nabrala kopica priznanj, posebej za osupljivo visoke naklade plošč. Na jubilejnem koncertu bodo prejeli več priznanj, najdragocenejše bo visoko državno odlikovanje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim je ansambel odlikovalo predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije ob tridesetletnici obstoja za zasluge in uspehe pri negovanju izvirnega slovenskega melosa ter za prispevek k razvoju kulturno-zabav-nega življenja. Odlikovanje bo ansamblu na jubilejnem koncertu vročil predsednik republiškega komitt^a za kulturo dr. Matjaž Kmecl. kranj I.-10.4.83 _ kmetijska in gozdarska mehanizacija _ lovska razstava in ponudbe celotne lovske opreme — razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov razstava in ponudba opreme kmečkega turizma gozdarska razstava razstava in prodaja čebelarskih izdelkov prodaja blaga široke potrošnje poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj Sejem je odprt od 9. do 19. ure Informacije v času sejma na telefonski številki 28-282. GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 8. APRILA 1913 PO JUGOSLAVIJI RUDNIK V IDRIJI SPET DELA V sredo so v idrijskem rudniku, ki so ga zaprli pred šestimi leti zaradi nizkih cen živega srebra, ponovno začeli delati. Delavski svet rudnika je sprejel gospodarski načrt za letos in sanacijski program te ustanove. Ta poleg programa vzdrževanja in raziskovanja novih rudišč vsebuje tudi proizvodnjo 46 ton živega srebra letno. Traktoristi 100 litrov goriva Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve je sporočil, da lastnikom traktorjev še naprej pripadajo v obdobju od aprila do junija, enako kot v prvem trimesečju boni za nakup 100 litrov goriva mesečno, lastniki motornih žag so upravičeni do bonov za goriva tako kot je določeno v uredbi in sicer 5 litrov mesečno in ne več 10 litrov kot je izjema za januar, februar in marec, lastnikom kombajnov bodo boni za nakup goriva izdani konec maja za junij 1983, čebelarjem pripadajo od aprila dalje boni za nakup goriva za osnovno preskrbo in za organizirano tržno proizvodnjo medu in matičnega mlečka. Bone prejmejo pri čebelarskih društvih oziroma organizacijah, ki organizirajo tržno proizvodnjo medu in matičnega mlečka. Enako kot invalidi — lastniki osebnih avtomobilov so tudi invalidi - lastniki motornih koles oziroma koles z motorjem upravičeni do bonov za goriva in sicer: invalidi — last-, niki motornih koles 25 litrov mesečno; invalidi — lastniki koles z motorjem pa 15 litrov mesečno. Zdravje vsem do leta 2000 Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je bil z geslom »Zdravje vsem do leta 2000!« posvečen skrbi za boljše zdravje vseh ljudi. Države članice Svetovne zdravstvene organizacije so se obvezale, da bodo ljudem po svetu to zagotovile. Vendar tega ne bodo dosegle samo z mrežo splošnih in specialističnih zdravstvenih ustanov, temveč tudi z zdravstveno vzgojo, ki mora naučiti ljudi na zdravo prehrano, skrbnejše izkoriščanje in varovanje pitne vode, higieno, načrtovanje rojstev zaželenih otrok, smotrno izkoriščanje zdravniške pomoči in še marsikaj drugega, kar sodi v zdrav način življenja. i V duhu te poslanice bo Rdeči križ Slovenije letos nadaljeval začeto akcijo za napredek osebne in splgšne higiene in varstva okolja. Od Čapljine do Jablanice * Štafeta mladosti ie v sredo zjutraj prispela iz Čapljine in nadaljevala pot po Hercegovini. Nosilce štafetne palice so povsod pozdravljali pionirji, mladinci, delovni ljudje, vojaki in drugi. V------- Končana enotedenska šola Jesenice — Konec marca je bil na Jesenicah končan enotedenski seminar o samoupravljanju v združenem delu. Obiskovalo ga je 27 direktorjev delovnih organizacij, predsednikov delavskih svetov in sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz jeseniške občine. Zadnji dan seminarja je predavala predsednica republiškega družbenega sveta za gospdoarski razvoj in ekonomsko politiko Milica Ozbič, udeležencem pa je o gospodarjenju govoril tudi Branko Iskra, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Jese/iice. Organizator jeseniškega seminarja je bila Politična šola CK ZKS — medobčinsko študijsko središče za Gorenjsko, predavali pa so gorenjski družbenopolitični delavci. V zadnjih dveh letih je bilo organiziranih že 22 takšnih izobraževalnih oblik, na njih pa je sodelovalo skoraj 700 najodgovornejših predstavnikov gorenjskega združenega dela. Kranj — Avto-moto društvo iz Kranja razvija svojo dejavnost tudi prek aktivov; eden izmed njih deluje v kranjski garniziji JLA. Da bi oživili delovanje tega. aktiva in popestrili sodelovanje z armado, je vodstvo društva povabilo starešine in civilne uslužbence iz kranjske vojašnice na obisk v svoj dom. Na srečanju minulo sredo je gostom predstavilo razvoj, organizacijo in dejavnosti društva ter jim predstavilo delo v domu. Dogovorili so se tudi za skupne naloge pri bodočem sodelovanju. V garniziji bodo izvedli predavanja o cest.noprometnih predpisih, skupaj bodo sodelovali v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti, udeležili se bodo kviza Mladost v besedi, pesmi in spretnosti, načrtujejo obisk podmladka društva v vojašnici, v podmladek pa bodo včlanili tudi otroke starešin in civilnih uslužbencev garnizije. — Foto: F. Perdan V- Štipendije krojijo vpise Na manjša odstopanja med številom prijav za vpis in prostimi mesti v prvih letnikih srednjega usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem je vplival predvsem razpis kadrovskih štipendij, ki postajajo vse bolj zagotovilo za kasnejšo zaposlitev učencev — Sklepi o omejitvi vpisa bodo najbrž potrebni v programih elektronike, telekomunikacij, tekstilne konfekcije in naravoslovno-matematični usmeritvi, medtem ko je še dovolj prostora v gumarstvu, gradbeništvu, delno tekstilstvu, kovinastvu, elektroenergetiki in gostinstvu Sredi marca je bil sklenjen prvi krog oddaje prijav za vpise v začetni letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Podatki, ki jih je Izbrala skupnost za zaposlovanje, kažejo, da je do tedaj oddalo prijave 2347 gorenjskih osmošolcev, torej manj, kot jih junija zaključuje^osnovnošolsko obveznost. Deset dni kasneje, do 25. marca, so namreč se imeli priložnost, da se odločijo in dokončno izberejo zeleni vzgojnoizo-braževalni program ali, če se medtem premislijo, prenesejo prijavo iz enega v drugega brez kakršnihkoli zapletov. Po drugem krogu, 25. marcu, je zato slika nekoliko drugačna, gorenjske srednje usmerjene šole imajo 2548 prijav, torej 200 vec kot 15. marca. Približno toliko je tudi učencev, ki letos prihajajo iz osnovne šole. Torej velika večina od njih namerava nadaljevati izobraževanje. Žal pa ni podatkov o tem, koliko Gorenjcev namerava drugam m koliko učencev od drugod namerava priti na Gorenjsko. Po izkusnjan iz prejšnjih let je število prvih in drugih približno izravnano Presežki in manjki po posameznih vzgoinoizobrazevalmh programih kažejo podobno sliko kot lani, le da so odstopanja navzgor in navzdol bistveno manjša. Najočitnejša primera sta program zdravstvenega varstva na Jesenicah in pedagoška usmeritev v Kranju, kjer se število prijav takorekoč ujema s številom mest za vpis. Vplivov na manjša odstopanja je vsekakor več, razen kvalitetnejšega poklicnega usmerjanja pa je prav gotovo najodločilnejši razpis kadrovskih štipendij, ki je za naslednje šolsko leto usmerjen pretežno na proizvodno-tehnična in druga deficitarna področja izobraževanja. Osnovnošolci, še bolj pa njihovi starši, so pač doumeli, da brez kadrovske štipendije v zaposlitveno kriznem obdobju ne bo lahko najti dela. Dejstvo potrjujejo dokaj prazni oddelki v administrativni, trgovinski in poslovno-finančni dejavnosti, še pred leti za osmošolce izredno privlačnih. Letos, kot kaže, jih bo moč napolniti šele po preusmerjanju učencev iz prenapolnjenih programov, če jih ne bodo zasedli šolarji z ljubljanskega konca. , Do 1. junija bodo posebej izobraževalne skupnosti in srednje sole objavile sklepe o omejitvi vpisa. Omejitev na Gorenjskem najbrž ne bo veliko, razen morda v programih elektronike, telekomunikacij, tekstilne konfekcije in naravoslovno-matematični usmeritvi, v katerih je prijav občutno več kot mest. Vendar pa bodo šole skušale, kjer bo to seveda mogoče, s čim manjšimi bolečinami preusmeriti učence v sorodne, še proste programe. Obeta se torej, da masovno preusmerjanje letos ne bo potrebno. Kot prejšnja leta so tudi tokrat še premalo zasedeni »deficitarni« programi, zlasti skrajšani, v gumarstvu, gradbeništvu, delno v tekstilstvu, kovinarstvu, elektroenergetiki in gostinstvu, v katere niti bogato število kadrovskih štipendij ne more pritegniti dovolj učencev. H. Jelovčan Težave gorenjskega zdravstva Nedavno so tri gorenjske bolnišnice sklicale problemsko konferenco, ki je potrdila nekaj bolečih točk gorenjskega zdravstva nasploh in posebej težav bolnišničnega zdravljenja. Zaradi manjšega odliva uporabnikov bolnišničnih storitev v ljubljanski Klinični center, so gorenjske bolnišnice zelo obremenjene. Zaradi neporavnanih obveznosti uporabnikov se je omajal tudi njihov gmotni položaj, deloma pa je tega kriva tudi ekonomska nestabilnost občinskih zdravstvenih skupnosti. Le-te za dogovorjeni obseg pravic terjajo višjo prispevno stopnjo, kar pa je ob sedanjih dohodkovnih obremenitvah hudo vprašljivo. 7» bolnišnično zdravljenje bo tre- - m ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kran), Radovljica, Škofja Loka in Vržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj G LAS U8~r ' ?z rt'liftLor Slavec - Odgovorni urednik Jože Koinjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Ouian Humer, Helena , * . - ZZ «n Saie Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zlebir - Fotoreporter Franc Perdan Jelovčan, Lea Mencinger, Stojanj>aje, • Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 _ Tehnični urednik Muj^jj^-CmM^^ jamarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK kot poltednik od januarja 1960 trikrat teaen«o , 'ured„ištV8 in uprave lista: Kranj, Mcše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka Gorenjski tisk, tisk ZF- Ljudska pravnai ljuo.jb redakcijo 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehničn. urednik 21-835, komerciala, propa 51500-603-31999^—gg 'fna l i o gia«i, naroć ni na 27-9G0 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina 350,— din.____ _ Tehnični urecniK Marjan ^ tedensko od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih kot Po'ted"^. ^ I»nuar,a 1960 ■trikrat te^^"g^Ldnllti« ,„ uprave listo: Kranj. Mcše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v k Delovanje mladih na področju SLO in družbene samozaščite Od šolskih do pokrajinskih tekmovanj Radovljica - Koordinacijski odbor za izvedbo občinskih tekmovanj v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti pri občinski konferenci Socialistične zveze v Radovljici je na nedavni seji razpravljal o organizaciji šolskih in občinskih tekmovanj ter pripravi pokrajinskega tekmovanja. Ta tekmovanja so postala v naši republiki že tradicionalna, saj bodo letos petič zapored. Tekmovanj po osnovnih šolah se udeležujejo vsi učenci. Šolarji od prvega do petega razreda sodelujejo v prostem programu, ki ga ponavadi namenijo izvedbi obrambnega dne, ali razvijanju tradicij narodnoosvobodilne borbe prek pohodov k spomenikom in srečanj z borci. Za učence od šestega do osmega razreda je tekmovalni program obvezen; povsod opravijo streljanje z zračno puško, na orientacijskem pohodu rešujejo praktične naloge v gibanju s pomočjo kompasa, ravnanju z vojaško puško in nuđenju prve medicinske pomoči, na teoretičnem preizkusu pa preverjajo svoje znanje o sistemu SLO in družbene samozaščite, protipožarni zaščiti in prometni varnosti. Podobna so tudi tekmovanja po srednjih šolah, le da dijaki streljajo z vojaško puško. Na občinskem tekmovanju - za radovljiško občino ga bodo letos organizirali 14. maja na Bledu - nastopijo najbolje uvrščene ekipe s petimi tekmovalci iz osnovnih Sol. Pokrajinskega tekmovanja se lahko udleže po tri ekipe iz vsake občine. Za letošnje gorenjsko tekmovanje, ki bo 26. maja v Radovljici, predvidevajo sodelovanje 15 ekip iz osnovnih šol, 16 ekip iz srednjih šol in 5 ekip mladincev, ki ne obiskujejo srednjih šol. Najboljši iz pokrajin gredo vsako drugo leto tudi na republiško tekmovanje; na lanskoletnem so se gorenjski srednješolci dobro odrezali, saj so osvojili prvo mesto v nuđenju prve medicinske pomoči pa in ravnanju s puško, pri strel;«: . pa so zasedli tretje mestq. Osnovni namen tekmovan; spodbujanje delovanja mladih pedagoških delavcev na r___ SLO in družbene samozaščite, prav z obrambnim poukom še ne moremo biti zadovoljni, j tati dosedanjih tekmovanj__ jejo stalen dvig ravni znanja o vprašanjih. K temu veliko p jo dodatne priprave mladih _ movanja s pomočjo literature, tekmovalnega duha vplivajo priznanja in praktične nagr^ udeležence, med katerimi je takšnimi srečanji prav tako zanimanje za vojaške in obra—, poklice ter za prostovoljno sodefe*] nje v teritorialni obrambi. Vaški odbori Poljane — Krajevna k SZDL Poljane je konec la_ v začetku letošnjega leta zbore občanov po vase^i z__ da izvolijo vaške odbore. To redili povsod razen v Lomu, biljeku in Podobenem. V vaseh vaški odbori že nek&i uspešno delujejo in so sedaj un le nove člane, drugod pa so jih likovali na novo. Vaški odbori veliko večjo vlogo kot ob nih akcijah ustanovljeni odbori, saj se aktivno vkljt delegatski sistem, zlasti pri nju delegatov in drugih za vasi v krajevni in širši skupnosti. Majski izlet Kranj — Društvo invalidov bo 14. maja pripravilo ene let svojih članov v Kumrovec.: ma se bodo ustavili tudi v zc Podčetrtek, kjer se bodo plavalnem bazenu. Prijave za zbira društvo od 12. aprila svojih prostorih na Begunjski Tomaž Misle j- Matjaž ba več sredstev, so ugotovili na problemski konferenci. Tudi odnose svobodne menjave dela bi kazalo urediti tako, kot so zamišljeni, ne pa da ohranjajo stari proračunski odnos. Zaradi tega zdravstvo nima vpogleda v sredstva, s katerimi naj bi razpolagalo. Ker je od vseh navedenih problemov močno odvisna prihodnja socialna in zdravstvena varnost delav-cev-zavarovancev, tudi sindikat ne rtiore ostati neprizadet. Konferenca sindikata gorenjskih bolnišnic je medobčinskemu svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko predlagala; naj se problematike loti svet za socialno politiko. D. 2. v JLA. V letalskih enotah JLA je postal polkovnik vojneff* letalstva in se s tem tioo* upokojil leta 1981. Od prvega dne, ko je ustanovljena borčevska t orfr nizacija, je deloval v Povsod, kjer je hodil in di*j. Skoraj po vsej domovini: ti Titograda do Beograda, * Skopja do ŠkoQe Loke. Ta* ko je šel v zasluženi pokoj. * obmiroval. Kot dobrega orf nizatorja, delavnega aktiv sta, so ga loški borci U* marca izvolili za predsednik svojega občinskega odbor* Vrsto drugih zahtevnih funkcij je tudi opravljal zrav«» Tako je bil član predsedstvi občinske konference SZDL t* član občinskega komiteja Z& Škofja Loka, delegat dna* Ravnokar je bil še sredi dela. Toliko nalog so si letos Eenonolitičnetfa zastavili pri občinskem odbo- bgopdii^^gfišk^odlS ru zveze borcev v Skofji Loki, 77R*NOV glovenii* T^ pred njimi je bila osrednja proslava v Žireh, še več bo treba narediti za razvijanje tradicij naše borbe, poskrbeti za varstvo spomenikov, še večjo skrb posvetiti borcem, njihovemu zdravju, organizirati pohode mladih ... Sredi vseh teh nalog, ki jih je po najboljših močeh in z zvrhano mero odgovornosti uresničeval kot predsednik občinskega odbora zveze borcev Skopja Loka, je omahnil. Za njim bo ostala globoka vrzel... Tomaž Mislej-Matjaž se je rodil leta 1926 v Goči pri Ajdovščini. Kot vsi je tudi on moral v italijansko šolo. Pri sedemnajstih letih, ko je že organizirano delal v odporu, je bi aretiran in odpeljan na prisilno delo v Spczzo. Ob kapitulaciji Italije je pobegnil, prišel na goriško fronto in se vključil najprej v Goriško brigado, oktobra 1943 v Gradni-kovo, kasneje pa v Kosovelovo vojnem ZZB NOV Slovenije. Leto daje bil tudi predsednik medcb-činskega sveta ZB NOV za Ge renjsko. Kdor ga je poznal, je vedel da je to človek, ki mu lahtu' zaupajo tudi najodgovornejša naloge. Odločen in jedrnat j* bil v svojem govoru in odločt; tvah, zahteven do borcev, o* katerih tudi današnji čas hteva svoje. Zavedal se je, a« moramo tisto, kar je bilo tak-krvavo priborjeno, ohraniti i« dograjevati. Sovražne sile na* nikoli niso pustile pri mir* On je to kot vojak in bore* najbolje vedel. Če ne vojaško, nas skušajo streti gospodar sko. Vedno je opozarjal — budnost. Časi so takšni, da htevajo od slehernega državljana bojno pripravljeno^ samozaščita je dnevna potreba, je poudarjal. Vse življenje je bil vojak is borec, toda tudi velik h --------- rr nigti človek, ki je znal prislub- kasneje pa v Kosove- J« " tegobam sočloveka, ki je deloval na vipavskem "ku6ai pomagati, kjer je I* m področju in v 18. bri- Z „jim smo Jagubih XXX. divizije. Januarja je postal skojevec, ok- mogel. Z njim smo iigubii včlikega človeka. Človeka, katerega borba za ohranitev Jaše s?obode je prenehala Se- le s smrtjo. Veliko veliko ptv odročju gadi 1944 ------ tobra 1944 pa član partije. V času vojne se je zaradi svojih vojaških in borbenih daj zaslug povzpel od desetarja in t^rek 5, apnla, so se na- vodnika voda, do namestnika najbližji, prijatelji m so komandirja in komandirja {J® 'lovili od njega na čete. Januarja 1945 je bil po- ™ ' lisču v Lipci pri hso; slan v Beograd v vojaško šolo. D. Dolenc Tudi po koncu vojne je ostal £ PETEK. 8. APRILA 1983 GOSPODARSTVO „3. STRAN O LAS Izguba vendarle manjša t il* Slovenske elektrarne so lani pridobile 6,1 odstotek električne energije več kot so načrtovali in 10,6 odstotkov več kot leto poprej — Izgube so manjše od pričakovanih, saj jim jih je uspelo zmanjšati z akcijskim programom za zmanjšanje stroškov, s prodajo elektrike Bosni in Hercegovini ter Srbiji in s hitro izterjavo vseh računov za porabljeno elektriko je podražitev dejansko znašala 10 odstotkov. Tako elektrogospodar- U Slovenske elektrarne so lani pridobile 9.455 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je 6,1 odstotek več kot so načrtovali. Boljši azkoristek zmogljivosti in večja prodaja električne energije gre predvsem na račun pomoči Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kjer so imeli pri oskrbi z električno energijo večje težave. V primerjavi z letom 1981 pa je bila proizvodnja večja celo za 10,6 odstotkov. Pri tem je zanimiv delež vodnih elektrarn, saj je lani znašal 31,4 odstotke, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Torej so s polno paro delale toplotne elektrarne predvsem šoštanjska, pozna pa se seveda delež jedrske elektrarne v Krškem. , x Na začetku poslovnega leta so v slovenskem elektrogospodarstvu računali, da bo povprečna cena kilo-vatne ure znašala 246,35 pare, dejansko pa je znašala 212,69 pare. Električne energije namreč niso mogli že 1. januarja podražiti za L i, t odstotkov, temveč se je šele L maja podražila za 15 odstotkov. Ce podražitev razpotegnemo na celo leto, ALI VESTE ... V kranjskem Ibiju so lani dosegli !6261 dolarjev izvoza na zaposlenega ker jih uvršča v sam vrh v slovenski industriji. Če bi se v Sloveniji in v Jugoslaviji vsaj približali dosežkom tega prizadevnega in zgled-neqa delovnega kolektiva iz Kranja, bi najbrž črtali vse devizno bilančne težave in vse probleme glede vračanja dolgov. ... f7„„, V Kranju dela v industriji lt.081 delavcev, od tega v tekstilni industriji 3 368. Če bi bil povsod izvoz na delavca enak izvoza v Ibiju, potem bi kranjska industrija lani iztrzila na tujih trgih 277,7 milijona dolarjev. tekstilna industrija pa 54,7 milijona dolarjev. , . V Sloveniji je v indus&iji zaposlenih 354 975 delavcev, od tega v tekstilni mdustnji 53 593 Če bi vsak delavec izvozil toliko kot delavec v Ibiju potem bi slovenska industrija lani izvozila za 5,7 milijarde dolarjev tekstilna industrija pa za 871 5 m ilijona dolarjev blaga. Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Do 15. januarja pa so izterjali izstavljene račune za porabljeno elektriko. V teh treh stvareh so najpomembnejši razlogi zmanjšanja prvotno pričakovane izgube. Ker so v premogovniških in drugih organizacijah slovenskega elektrogospodarstva izkoristili tudi zakonsko možnost in so obračun amortizacije odložili v letošnje leto, so lansko poslovanje dejansko končali brez izgube v zaključnih računih. Drugače povedano,.izgubo so pokrili na račun zmanjšanja reprodukcijske sposobnosti. M. V. Za diplomirane inženirje elektrotehnike so velike možnosti zaposlitve. Za strokovnjake dovolj dela Industrija brez zastojev Kranjski industriji za sedaj še ne manjka repromateriala, zato je lahko v prvih dveh mesecih industrijska proizvodnja porasla za 5 odstotkov — Lanski slab začetek leta pa je bilo mogoče nadomestiti šele ob koncu P It ; Kranj — V prvih dveh mesecih letos se je industrijska proizvodnja v kranjskem gospodarstvu povečala za 5 odstotkov. Takšno povečanje je za sedanje razmere v zoženih okvirih gospodarjenja prav gotovo izjemno, le posebej pa v primerjavi s podatki, ki veljajo za republiko. Oskrba z re-promaterialom se namreč že v začetku leta občutno slabša, saj primanjkuje tako usnja industriji obutve, lesa in kovin za predelovalno industrijo. Kranjsko gospodarstvo zaenkrat takšnih zagat v oskrbi z repromaterialom ne občuti posebno. Položaj v začetku leta je povsem drugačen, kot je bil v enakem času lani, ko se je prav zaradi slabe oskrbe z surovinami in repromaterialom ustavljala proizvodnja v večjih delovnih organizacijah, ki so tudi največji izvozniki. V primerjavi s prvimi meseci lani je proizvodnja letos višja celo za 9 odstotkov, vendar pa takšna primerjava nima posebne vrednosti glede na nizko povečevanje proizvodnje zaradi znanih zadreg v oskrbi. Kranjska gospodarstvo je zaradi zastojev v prvi polovici leta 1982 lovilo resolucijsko začrtano industrijsko proizvodnjo skoraj skozi vse leto. Še novembra je bila rast proizvodnje nižja od načr-tovane, le v decembru je bilo mogoče narediti toliko več, da je dejanska rast proizvodnje dohitela resolucijsko. Ob tem, da je letošnji začetek prav glede industrijske rasti toliko ugodnejši od lanskega, pa še ni mogoče predvidevati podobne rasti tudi letos, tudi za gospodarjenje nasploh. Kup neznank glede elementov gospodarjenja v prvem četrtletju, še posebej glede razpolaganja z deviz- manj dela jugoslovanska industrija lam iztrzila za 38 18 milijarde dolarjev, tek-itilna industrija pa za 6,5 milijarde ri°Tud?'če bi bil povprečni dosežek za polovico manjši bi lahko JugO' Slovani mimo spali. Deviz bi bilo dovolj za pokritje obreznostiin za uvoz potrebnega repromateriala za nemoteno proizvodnjo kot tudi ,a ^z tehnologije za posodobitev pro-izvod nje. Frizerji imajo . U „i^ih ie vse manj obiska - Lani so v salonih Briv-sko frize^skega podjetja imeli kar 10.000 ™nj storitev kot .eto - Osebni dohodki najnizj. v kranjski obem. . . i prav nič drugačnem položaju kot na Kranj - Čeprav naši lasje o ^ materialna proizvodnja. Ob -—o potrebujejo ^^^ ^ materialaj ki frizerskih salo ^ uporabljajo pri svojem delu, razumljivo prihaja do nemajhnih težav. V Brivsko-frizerskem podjetju Kranj so sicer vse doslej imeli kar srečno roko, saj so imeli nekaj zalog tega materiala, tako da ga je zmanjkalo morda le za kakšen dan. Obetajo pa si boljšo oskrbo, ker so v enoti za oskrbo potrošnikov pri SISEOT slovenski frizerji in čistilci odstopili pripadajoče devize Iliriji za proizvodnjo potrebnega repromateriala. Že lani so v Brivsko frizerskem podjetju Kranj upali, da bodo lahko nekatere salone posodobili, vendar je zmanjkalo denarja. Letos bo dobil drugačen videz le salon na Maistrovem trgu, kjer bo tudi oprema renovirana. V svojem srednjeročnem planu imajo predviden nov salon v soseski Planina III, vendar je ta gradnja odložena vsaj za eno leto. Če bodo storitve upadale tudi v prihodnje, pa bo odpiranje novih salonov nasploh vprašljiva zadeva. Dokaj ugoden je bil čas pred štirimi leti, ko so odprli kar dva nova salona na Planini in v Podlubniku, medtem ko se za novega v Frankovem naselju v Skofji Loki že niso več odločili. L. M. nih ugotavljaj, ^Br^ko-frizersko ^rVrant ie - primer v »vojih se Kranju in o^'j;------ h -t ipt0 br sLoriteVsmanj .kot. leto mj^ih sedmih salonih, ki ih ima. v ^SkiS! t^PO^a le Podlubniku je bil večji kot leto prej Upad standarda se torej pozna tuch pnosebnih storitvah, ki zadnje čase nikakor niso poceni. , irskih Ob upadanju prometa v frizersk i salonih rastočih stroških in se po- visokih cenah repromateriala tZi vBrivsko frizerskem podjetju Kranj niso mogli deliti kdove kakvih poslenfh, več ino m a žensk s povpreS o^bmm dohod-komi 1073 din lani na repu osebnih dohodkov V kranjski obč.n» /at tudi za letos niso zapisali v sv plan več storitev, kot so jih opravil lani. Šft^bejzato ne, ker bo najmanj poMefa zaprt salon na Maistrovem trgu 12, ker stavbo po revitalua tijskem programu obnavljajo. Jt-iavre so sicer razporedili po drugih salonih, vendar se s tem ne da nadomestiti v celoti izpad dohodka, ki ta sicer prinaša ta salon. Prdročie osebnih storitev pa ni oskrbe z repromater.alom v nimi sredstvi, bo nedvomno vplivalo tudi na številke o poslovanju kranjskega gospodarstva, čeprav se je doslej razmeroma dobro znašlo v težkih razmerah stabilizacijske politike. Tako se je lani v kranjski občini povečal družbeni proizvod realno za 7 odstotkov, medtem ko se je na Gorenjskem le za 2, prav tako pa je Kranj izstopal tudi glede dohodka, sredstev za osebne dohodke in sredstev za reprodukcijo in akumulacijo. Ob takšnih rezultatih zato ni čudno, da so z izgubo zaključile poslovno leto le tri delovne organo-zacije. Zanimivo pa je, da so delovne organizacije ob zaključnih računih sicer obširno in natančno prikazale , svoje poslovanje, vendar pa se v kakšno globalno in oceno svojega gospodarjenja niso spuščale. Vendar je ob primerjavi s prejšnjimi obdobji zaradi nenehnega spreminjanja predpisov precej otežena, domala nemogoča. L. M. Položaj mladih železarjev Jesenice — Mlade Jeseničane je obiskala delegacija republiške konference ZSMS. V razgovoru z mladimi iz Železarne ter jeseniškega turizma in gradbeništva so se dotaknili zlasti stanovanjske problematike mladih, nagrajevanja po delu, stabilizacije, kadrovske problematike in interesnega združevanja mladih. Ko je bila beseda o dejavnosti mladih v Železarni, so mladi poudarjali zlasti vzroke za neaktivnost nekaterih osnovnih mladinskih organizacij. Ti so v večizmenskem delu, prostorski razdrobljenosti obratov, majhnem številu mladih v temeljni organizaciji, nizki strokovni izobrazbi, pa tudi v neaktivnosti drugih družbenopolitičnih organizacij. O sodelovanju s slednjimi so mladi železarji menili, da so stiki s sindikatom dobri, slabši pa z akcijsko konferenco ZK, zato bi kazalo spodbuditi delo mladih komunistov. Težave se pojavljajo v nekaterih temeljnih organizacijah, kjer so mladi odrinjeni od odločanja, deloma zaradi svoje lastne neaktivnosti, deloma zaradi nedemokratičnega vodenja in nepovezanosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Težave nastajajo tudi pri vkljičevanju mladih strokovnjakov v delo mladinske organizacije to pa zato, ker že v šolah mladinske organizacije slabo delajo. Mladih strokovnjakov tudi ne znamo prav zaposlovati, ker načrtovanja za praktično delo mladih strokovnjakov skorajda ni. Glede nagrajevanja po delu Železarna zaostaja. Zaradi slabega vrednotenja dela v metalurgiji postajajo metalurški poklici neprivlačni in delavci, ki študirajo ob delu, se raje odločijo za druge programe. Tudi mladi gradbeniki in delavci v turizmu se otepajo s podobnimi problemi. Razdrobljeni so po terenu in manjka jim ustreznih kadrov, težijo pa jih še nizki osebni dohodki, pomanjkanje stanovanj in fluktuacija. Ob obisku republiške mladinske delegacije so mladi Jeseničani spregovorili tudi o prostem času, problemih vključevanja delavcev iz drugih republik ter možnostih zaposlovanja mladih deklet in žena. Lilijana Kos Kranj — Hiter razvoj mikroelek-tronike v zadnjih letih je vplival tudi na spremembo strukture zaposlenih. Uvedba nove tehnologije zahteva vedno več visoko strokovnih sodelavcev. Zato so v kranjski Iskri vzporedno s pripravami na uvedbo nove tehnologije začeli načrtno kadrovati. Te aktivnosti so potekale v več smereh: od poklicnega usmerjanja, štipendiranja do spodbujanja že zaposlenih za študij ob delu. Vendar kljub temu Iskri ni uspelo v celoti zapolniti te kadrovske vrzeli. V zadnjih letih so se v Iskri odločili za nov pristop k reševanju tega problema. V dogovoru z ravnatelji srednjih šol Gorenjske in Primorske so predstavniki delovne organizacije obiskali dijake četrtih letnikov in jim predstavili Iskrine proizvodne programe, nadaljnji razvoj ter njene kadrovske potrebe. Predvsem so jih želeli spodbuditi za študij elektrotehnike in računalništva. Za to smer Iskra vsako leto podeljuje kadrovske štipendije, praksa pa kaže, da letno lahko podeli le dve tretjini razpisanih štipendij. To je nekoliko nenavadno, saj se na področju elektrotehnike in računalništva kažejo velike možnosti zaposlovanja, še posebej v Iskri. Iskra je šla v svojih prizadevanjih še naprej: med njo in Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani je prišlo do dogovora o dislociranem študiju v Kranju, kar študentom z Gorenjske prinaša vrsto prednosti V Iskri upajo, da jim bo s tovrstnimi aktivnostmi uspelo povečati število visoko strokovnih sodelavcev. Vsem mladim, ki bodo dokončali šolanje, Iskra zagotavlja zaposlitev. K. Mohar Polovica prihodka nazaj v gozdove V tržiški temeljni organizaciji Gozdarstvo bodo letos vložili okrog 50 milijonov dinarjev v obogatitev gozdov in njihovo boljše izkoriščanje — K delitvi dela bodo pritegnili tudi kmete kooperante Tržič — Od delavcev tržiškega Gozdarstva, temeljne organizacije Gozdnega gospodarstva, potrebe lesne industrije terjajo, da v tem srednjeročnem obdobju posekajo približno za sedemnajst odstotkov več dreves, kot znaša naravni prirastek. Problem, zaradi katerega se na strokovnem polju večkrat lomijo kopja, rešujejo predvsem z razpredanjem mreže gozdnih cest, vseh skupaj imajo okrog 90 kilometrov, ki jih vodijo v bogate, doslej neizkoriščene gozdne predele. Veliko sil in denarja usmerjajo tudi v pridobivanje novih kakovostnih gozdov; v pogozdovanje, nego, varstvo pred insekti ter divjadjo. S strokovnim upravlja-'njem tako zagotavljajo trajnost gozdov. V tržiškem Gozdarstvu gospodarijo z okroglo 5700 hektari gozdov, kar je približno 55 odstotkov vseh v občini. Lani so posekali za 25.456 m3 hlodov in tako pri iglavcih kot listavcih uresničili načrt sečnje. Prodali so, vključno z zalogami, nekaj več, 26.180 kubičnih metrov hlodovine, in to predvsem organizacijam znotraj sozda ter gradbenikom v tržiški občini. Za kubični meter hlodovine so dobili povprečno 3144 dinarjev, šestnajst odstotkov več kot 1981. leta. Vendar pa so stroški, zlasti gozdne mehanizacije in prevozov, poskočili v povprečju za 35 odstotkov, kar pomeni, da so naraščali hitreje kot celotni prihodek. Tržiški gozdarji že vrsto let tudi izvažajo. Gre za manj kvaliteten les, predvsem bukovo hlodovino tretje vrste, ki ga domača industrija ne predeluje. Lani so z izvozom v Italijo zaslužili dobre 4,5 milijona dinarjev in presegli načrt za 48 odstotkov. Letos bodo posekali predvidoma 25.700 kubičnih metrov hlodovine, kolikor je bodo tudi oddali. Pridobili bodo štirinajst hektarov gozda, obnovili ga bodo na 24 hektarih, izboljšali na 268 hektarih, 4597 ur dela pa bodo namenili za varstvo dreves pred škodljivci. Za naložbe bodo letos porabili skupaj okrog 50 milijonov dinarjev. Torej se bo kar polovica lanskega celotnega prihodka temeljne organizacije vrnila v gozdove. Denar so v okviru sozda združili tudi delavci lesne industrije, pred dnevi pa so kot prednostna razvojna veja dobili še bančni kredit. Ob skrbi za trajnost gozdov bodo zgradili tudi dobrih sedem kilometrov novih gozdnih cest, dva mostova in oporne zidove. Da bi bilo upravljanje z gozdovi čim bolj gospodarno, za prihodnje leto načrtujejo temeljitejšo reorganizacijo, medtem ko akcijski program, ki so ga že sprejeli, vsebuje niz nalog, kako bolje izkoristiti notranje rezerve; predvsem s kvalitetnejšo pripravo dela in s spodbudnejšim nagrajevanjem. Za enakomernejše črpanje bogastva tržiških gozdov nameravajo delavci Gozdarstva pritegniti k tesnejšemu sodelovanju kmete kooperante, ki bodo s svojimi prostimi zmogljivostmi prevzeli del nalog. Razvrstitev po vrsti njihovih posesti, opremljenosti in razvojni usmerjenosti so že opravili, zdaj pa jih čaka sklepanje pogodb. Tako se bodo kmetje, člani temeljne organizacije kooperantov, še bolj dejavno vključili v delitev dela." H. Jelovčan Železničarji dobro, gospodarijo Na podlagi ocene druge seje skupščine samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet v Sloveniji lahko ugotovimo, da so železničarji v minulem letu zabeležili ugodne poslovne rezultate. Podatki namreč kažejo, da se je obseg transportnega dela kljub slabša-jočirn se razmeram na transportnem trgu in finančnim zagatam povečal. V tovornem prometu je bila dosežena načrtovana stopnja rasti, potniški promet pa je celo presegel načrtovano stopnjo rasti za pet odstotkov. Med pozitivnimi dosežki načrtovanih transportnih akcij velja omeniti predvsem nočni skok. Le-ta je bil namreč kar za 59 odstotkov večji od leta 1981 oziroma za 45 odstotkov večji od lani načrtovanega. Uspeh velja pripisati doseženi kvaliteti glede na sodobno tehnologijo in organizacijo prevoza. Podobno ugodni so tudi rezultati pri prevozu premoga. Količine so bile za 17 odstotkov večje kot leto prej. Rezultati pa bi bili lahko še boljši, če ne bi bila prekladalna tehnologija v rudnikih in uporabnikih zastarela. Zato bo treba v prihodnje predvsem posodobiti prekladalno tehnologijo in nabaviti 300 novih vagonov. Med akcije, ki v preteklem letu niso prinesle pričakovanega rezultata, je moč uvrstiti paletni in kontejnerski prevoz, prevoz cementa in oprtni promet. Ovira za hitrejši razmah paletnega prevoza je še vedno premajhno nabavljanje palet v drugih železniško transportnih organizacijah v Jugoslaviji. Tako je na primer Železniško gospodarstvo Ljubljana lani samo nabavilo kar 71 odstotkov vseh palet v državi. K slabšemu rezultatu pa je razen tega prispevalo tudi predolgo zadrževanje palet pri uporabnikih. ^ 7 G LAS 4. STRAN. KOMENTIRANO PETEK, 8. APRILA 1983 IZGRADNJA IN PRENOVA PLANINSKIH POSTOJANK Lani vloženega veliko denarja Za dela pri visokogorskih postojankah in nadelavo planinskih poti so lani združili z dogovorom v Sloveniji blizu 26 milijonov dinarjev — Sredstva so razdelili 12 planinskim društvom — Številna gradbišča v gorah Na 5. seji glavnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki bo 23. aprila letos v Ljubljani, bodo delegati med drugim obravnavali poročilo o lanskoletni porabi sredstev iz družbenega dogovora o financiranju prenove, povečanja zmogljivosti, vzdrževanja in izgradnje visokogorskih postojank ter nadelave planinskih potov. Ker gre za denar, ki so ga prispevali tudi delovni ljudje in občani Gorenjske, objavljamo nekatere zanimive podatke iz poročila. Po predlogu razdelitve sredstev družbenega dogovora za 1982. leto naj bi njegovi trije podpisniki, med katerimi so izvršni svet naše republike, telesnokulturna skupnost SR Slovenije in Planinska zveza Slovenije, združili prek 12,4 milijona dinarjev za vzdrževanje, prenovo in izgradnjo visokogorskih postojank ter nadelavo planinskih poti. V ta namen sta prva dva podpisnika pri-sp^ala skupno predvideni delež 9,1 milijona dinarjev, planinska organizacija, ki je zagotovila kar prek 10,65 milijona dinarjev— od tega skoraj 5,18 milijona dinarjev v denarju in prek 5,47 milijona dinarjev s prostovoljnim delom, pa je načrtovani delež presegla celo za trikrat. Veliko, nad 6,21 milijona dinarjev, so prispevale tudi občinske skupščine, delovne organizacije in druge lokalne skupnosti. Tako so lani v Sloveniji z dogovorom združili blizu 26 milijonov dinarjev, kar je za skoraj 2,94 milijona več od leto poprej zbranih sredstev. V to vsoto pa niso zajeta sredstva, ki so jih posebej zbrali za prenovo Triglavskega doma na Kredarici in številnih drugih planinskih objektov izven dogovora ter za dela na nekaterih planinskih poteh. Iz sredstev dogovora so lani financirali gradbeno dejavnost 12 planinskih društev in treh komisij pri Planinski zvezi Slovenije. Denar so razdelili planinskim društvom iz Bovca za izgradnjo doma Petra Skalarja na Kaninu, iz Cerknega za prenovo doma Andreja Žvana na Poreznu, z Jesenic za gradnjo koče na Golici in prenovo zavetišča pod Špičkom, iz Radovljice za postavitev tovorne žičnice pri Pogačnikovem domu, s Koroške Bele za prenovo Prešernove koče na Stolu, iz Kamnika za prenovo koče na Kamniškem sedlu, iz Prevalj za prizidek k domu na Uršlji gori, iz Tržiča za pripravo obnovitvenih del v domu na Kofcah, iz ljubljanske delovne organizacije Integral za izgradnjo nove koče na planini Pri jezeru in iz Solčave za obnovo koče na Klemenči jami pod Ojstrico. Del sredstev so namenili tudi mladinski komisiji PZS za izgradnjo centra v Bavšici, komisiji za alpinizem PZS za obnovo bivakov in komisiji za planinske poti PZS za dela na gorskih poteh. Izposojena karikatura (DELO Ljubljana) n/fTi AKT TMAVER: z : OVNI CAS GRADIJO TUDI GORENJSKI PLANINCI Planinsko društvo Jesenice je lani nadaljevalo z gradbenimi deli pri zavetišču pod Špičkom. Izdelali so pregradne stene in stopnice v novem objektu, dokončno uredili strope in pode, montirali pograde in skupna ležišča ter kupili kuhinjsko opremo in material za vodovodno napeljavo. Vrednost lanskoletnih del je presegla 208 tisoč dinarjev, letos pa nameravajo izdelati še sanitarije, zimsko sobo in drvarnico. Prizadevni člani društva so lani začeli graditi tudi kočo na Golici. Postavili so jo od temeljev do strehe; vrednost teh del je bila nad 1,72 milijona dinarjev. ' Planinsko društvo Radovljica je po pripravah v letu 1981 lani začelo postavljati tovorno žičnico k Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Prepeljalo je strojnico v Trento, jo montiralo in zaščitilo. Popravilo je tudi raztežilno postajo in razvleklo nosilno vrv. Vrednost del na žičnici, ki je že poskusno obratovala, je bila lani blizu 1,40 milijona dinarjev. Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela je lani organiziralo prevoz gradbenega materiala s helikopterjem do Prešernove koče na Stolu. V koči so zamenjali stara okna s polkni, obložili zunanje stene z lesom in ga prepleskali, pa prenovili stene in tla v kuhinji ter jedilnici. Lanskoletna dela v koči so presegla vrednost 1,26 milijona dinarjev. Planinsko društvo Tržič je sklenilo pogodbo za razna vzdrževalna dela in popravila v domu na Kofcah ter nakupilo material za gradnjo, ki jo bo začelo letos. Za to je porabilo 400 tisoč dinarjev. Planinsko društvo Kamnik je nadaljevalo z deli v leta 1981 postavljeni koči na Kamniškem sedlu. Za notranja obrtniška dela pa nakup ter montažo opreme v jedilnici in spalnici je odštelo lani prek 3,86 milijona dinarjev. S. Saje Morda elektrika s Kosova Kosovske zaloge lignita ocenjujejo na 10 milijard ton, ki kar kličejo po izkoriščanju — Zainteresirane republike in pokrajini naj bi skupaj zgradile na Kosovu elektrarne s 2.100 megavati moči ter pripadajoče premogovnike in prenosno omrežje če bodo sodelovale pri graditvi ali ne. Vendar pa je zaenkrat pomebno že to, da bodo osnovali posebno delovno organizacijo, ki bo oskrbela vso dokumentacijo, da se bodo lahko do leta 1987 - tako računajo -dokončno odločili o sodelovanju pn velikem energetskem objektu. Sedanji samoupravni sporazum bo torej šele namera, da v nekaj letih vsestransko pretehtajo investicijske probleme m možnosti. Vendar v bistvu vendarle izraža m- tLpo določbah sporazuma naj bi namreč zgradili elektrarne z 2.100 megavati moči, s pripadajočimi premogovniki in prenosnim omrežjem v treh časovnih etapah. Najprej agregat s 300 megavati, ki bi si ga po tretjinah delila elektrogospodarstva Hrvaške, Makedonije in Vojvodine. V drugi etapi bi zgradili dva agregata s 600 megavati moči, ki bi bila s po 200 megavati na voljo Sloveniji m Hrvaški in s po 100 megavati Makedoniji in Vojvodini. V zad: nji etapi pa naj bi zgradili kar štiri nove agregate s po 300 megavati moči. Od teh 1.200 megavatov pa bi Hrvaška, ožja Srbija in Kosovo izkoriščali po 300 megavatov moči, Slovenija, Makedonija in Vojvodina pa po 100 megavatov moči. H M.V. Na Kosovu je obilo možnosti za pridobivanje električne energije, saj je zelo bogata z lignitom. Najpamet-neje je seveda graditi elektrarno ob rudniku. Danes na Kosovu obratujejo toplotne elektrarne z več kot 700 megavati moči, gradijo pa zmogljivosti z nekaj nad 600 megavati. 2e nekaj časa pa v posebnem koordinacijskem komiteju pri JUGEL tečejo dogovori, da bi se zainteresirane republike in obe pokrajini lotile izgradnje novih toplotnih elektrarn s skupno močjo 2.100 megavatov in novih premogovnikov ter potrebnega prenosnega omrežja. Za uresničitev tako velikega projekta se zaenkrat zanimajo obe pokrajini in republike z izjemo Bosne in Hercegovine ter Crne gore. Vse pa kaže, da bodo vendarle hitreje stekle akcije za večje izkoriščanje velikanskih zalog kosovskega lignita, ki jih ocenjujejo na več kot 10 milijard ton. Te dni bodo namreč elektrogospodarstva zainteresiranih republik in pokrajin sprejela poseben samoupravni sporazum o pripravah za skupno gradnjo in izkoriščanje energetskih zmogljivosti na Kosovu. S podpisom samoupravnega sporazuma se republike in pokrajini sicer še ne bodo dokončno odločile, Mladoletni prestopniki Skrb vse družbe O mladih, ki jim je v družini manjkalo ljubezni in razumevajoče vzgoje, v družbi pa zavzete skrbi, običajno spregovorimo šele, ko pridejo navzkriž z zakonom in je čutiti posledice zanemarjene vzgoje. Primeri velikih mest, kjer je ta problem najbolj občutiti, niso bili dovolj prepričljivi. Šele ko se je začelo tudi pri nas, smo se resno zamislili. Podatki Uprave za notranje zadeve, Centra za socialno delo, sodišč za mladoletnike zgovorno pričajo, kakšno je ozadie mladih življenj, nad katerimi se družba zgraža. Ko so predstavniki šole, vrtcev, družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti ter ostalih institucij za delo z mladimi spregovorili o posebnostih življenja mladih na Planini, se niso mogli izogniti nekaterim prav drastičnim dejstvom. Ugotavljali so, da je med storilci kaznivih dejanj vse več mlajših, celo otrok iz osnovne šole. Nekateri se zbirajo v skupine, ki nato »delujejo« kjerkoli morejo. Kakega otipljivegaVmodusa operandi« nimajo, ne prilaščajo si pogosto tuje lastnine, nimajo pa tudi meril o vrednosti le-te, in uničujejo vse po vrsti. Vlan^jajo, razbijajo, se nasilniško vedejo... Številke morda res pričajo, da zaradi preventive kazniva dejanja mladoletnikov upadajo, vendar zaskrbljuje nekaj drugega: že na šoli se pojavljajo drzne tatvine, ker ravno tu stareši storilci močno vplivajo na mlajše. Slednji kaznivu dejanja sovrstnikov občudujejo kot nekaj posebnega imenitnega, drznega, pogumnega, namesto da bi jih sprejeli z odporom. . ^ Od 176 mladoletnikov je Center za socialno delo v Kranju lani obravna Samo plače niso vzrok za prekinitve • V kranjskih temeljnih organizacijah v zadnjem času ni prišlo do konfliktnih situacij s prekinitvami dela in izsiljenimi sestanki samo zaradi slabših osebnih dohodkov, pač pa so delavci opozorili tudi na obveščanje, medsebojne odnose, nagrajevanje po delu, slabe proizvodne programe Krani - Verjetno bi težko za vse prekinitve dela, ki so bile v zad-niprn časii v kran ski občini, poiskali skupni imenovalec, namreč neza-SivolSvo delavcev z osebnimi dohodki. Pač pa so se pokazali marsi-k?e tudi drug problemi, kot na primer neustrezen odnos vodstvenega kad^l podrejenih delavcev, ponekod »^Jf^Sffi in s tem ie tudi prihodnost negotova, posebno ce je hkrati tucn siaba oreardzacHa dela Prav o teh problemih so spregovorili na razširjeni sefipredsed stvarco mite j a kranjske^občinske^^^^ jeUelezili tudi mzacijah kjer s delali v zadnjem^c p KQp Q skaobfačila"AtoSS? -^ tozdPotnilki promet in tozd RemontKŽK -^iSS^Me^- Prav pred kratkim pa je do podobne si- tuaciie orišlo tudi v Živilih polnilnica) in v lkosu. ilprav ne bi mogli trditi, da so ob januarskih izplačilih osebnega _ . ^eprav ne oi mog 'dinah delavci vedeli, da so se prispevne stopnje^a nlkaSefatostt podale, pa je vendarle priS.o do ve^ ga^nezadovo^jstva P0^®0^ ^s^rnakopič^i^pro^btIemovS^r^Cob tenise «pok£ o, da SiKrgTni^n tudi ZK v teh te-tem se je tuoi nravPf?a nosluha za težave niti se jih ne zna- rK^tr^ra.®^ so se teb problemov v sindikalni h sre^nah lotevali in opozarjali vodstvo, vendar so marsikje naleteli n sreainan roievctu y j spremembe pravilnikov m nagra- Tekate poUdeelu T^oZlin^Z da'so delavci na sestankih, ki so bi-f skliani na njihovo zahtevo, povedali marsikatero ostro besedo na račun tako strokovnih delavcev kot tudi vodstvenih m vodilnih. Vendar pa povsod ni šlo za sestanke »iz oči v oči«. Ponekod se je pokazalo, da so zahtlve delavcev po poviševanju osebnega dohodka neupravičene da ^e za njimt^Trivajo nadrejeni, čeprav relativno manj občutijo uDadanie standarda. Kadar pa zaradi slabo opravljenega, a nič manj oranega dela pride do zaostrene situacije v delovni organizaciji, ki Sizadev pravočasno urediti s pravilnikom o nagrajeva-™ob ^seh drugih organizacijskih in kadrovskih težavah, bi kaza- 10 tozdu Mlekarna - KŽK, kjer ie zaladfobjeS Urokov nastala izguba že v letu 1982 in tudi v pr-hh Xph WnTniih mesecih. Ob težkem, tudi izmenskem delu brez no-čnega^lod^iufa! z bremenom izgub, brez boljših perspektiv, je zaskr-bhenost delavcev zaradi osebnih dohodkov vec kot razumljiva; zato bo ob sanaclfskem programu, ki ga pripravljajo v tem tozdu, treba poi-skatf reš tve za izboljšanje položaja mlekarskih delavcev. Pri razčiščevanju vzrokov za konfliktne situacije v nekaterih te-melinih sredinah se je pokazalo, kako usodna je lahko ob slabsanju meljnin sreammi j noložaia delavcev nesposobnost vodstvenih de- *teh t*inah-slabo ob- ve^čan e delavcev, počasno reševanje problemov, na katere opozarjajo delavci neperspektivni programi dela so najbolj zaostrili odnose tam, kjer so'leta in leta čakali in odlagali rešitve za boljše delo in odnose. Prihodnost v delovnih zadrugah Poleg klasičnih rešitev za premagovanje brezposelnosti mladina predlaga tudi »mladinske kooperative« - Toga zakonodaja, davčna politika in zazrtost v kratkoročno gašenje brezposelnosti v škodo takim zamislim jevnih skupnostih Vodovodni stolp, Planina, Zlato polje in Cirče. Številke o mladih s Planine, ki jih je center lani vzel pod drobnogled, same po sebi ne pomenijo ničesar. Center za socialno delo je temeljito raziskal, od kod izvirajo mladoletniki, ki so zašli na kriva pota, poglobil pa se je tudi v življenja tistih, ki jih še lahko zanese na nedovoljeno pot. Med temi je največ otrok in mladoletnikov, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. Le redki iz materialno ogroženih družin zaidejo med mladoletne prestopnike. Veliko več je takih, kjer so starši dobro situirani, vendar vladajo med njimi napeti odnosi. Tudi takih iz nepopolnih družin je veliko, iz družin z razvezanimi starši, od staršev, ki ne morejo izpolnjevati svojih roditeljskih dolžnosti, in le en primer otroka brez obeh staršev. Družinski odnosi pa niso edini, ki vplivajo na življenje mladega človeka, čeprav je kajpak prvi in najvažnejši vzgojni element. Sola in vrtec sicer rrtladega človeka v celoti zaposlujeta, vendar ga ne pripravita dovolj, da bi tudi kasneje znal biti vsestransko in ustvarjalno zaposlen. Tudi družbene razmere (pomanjkanje mladinskih prostorov, revna dejavnost) vplivajo na oblikovanje njegove osebnosti, potem ko je že iz šole. Vse to so ugotovitve, ki jih že vrsto let ponavljajo tisti, ki imajo kakorkoli opraviti z mladimi. Zal se vsi, ki jim je naložena odgovorna skrb za zorečo mlado osebnost, še niso zganili. Se vedno namreč ugotavljamo, da so mladoletni prestopniki v glavnem domena centra za socialno delo in organov pregona, ki SOCiaiuu uew v : ----------... ^.v-t,*,..*., val iz mef|ta.t>ja^šteYifc^e|-n M sama ne moreta poskrbi aaj»0Bohi ši so mladoletrti prestopniki v kra- no preventivo. D. Z. Zlebir Na problemski konferenci o premagovanju brezposelnosti, ki jo je za občinskimi in medobčinskimi mladinskimi organi pripravila tudi republiška konferenca ZSMS, je bilo veliko govora o doslej povsem neznani obliki zaposlovanja pri nas, ta-koimenovanih mladinskih kooperativah. Na Poljskem, v Španiji in na Kitajskem je ta oblika samozaposlo-vanja mladih v majhnih produkcijskih enotah že zaživela. Njihove izkušnje bi z malo dobre volje in upoštevanja jugoslovanskih gospodarskih in institucionalnih razmer lahko presadili tudi na naša tla. Zamisel o mladinskih kooperativah sloni na združenem delu in družbeni lastnini. Na tej osnovi naj bi se mladi organizirali za delo v različnih proizvodnih vejah, v katerih vidi dolgoročno razvojno možnost tudi Kraigherjeva komisija. Mladi bi se lahko organizirali na področju proizvodnje hrane, zlasti če to ne bi zahtevalo prevelikih sredstev (na primer ribogojništvo), v drobnem gospodarstvu, ki ga še vse preveč prepuščamo zasebnikom, v nekaterih uslužnostnih dejavnostih ter pri intelektualnih storitvah. Zamisel temelji na dejstvu, da je prihodnost našega gospodarstva odvisna tudi od razvoja majhnih produkcijskih enot, ki tvorijo razpredeno mrežo kooperantskih odnosov z velikimi organizacijami združenega dela. Doslej si je združeno delo pomagalo pretežno z delom zasebnih obrtnikov, saj bi drobna dela preveč obremenila stroške velikih organizacij. Delovne zadruge, temelječe na družbeni lastnini, ki bi zaposlovale mladino, pa bi bile bolj uglašene po načelih zakona o združenem delu. Tudi v Sloveniji že imamo primere, ki bi pri organiziranju teh enot W V/m fEshm njih je ljubljanski mikroračunalni- ki klub, ki je pred časom izdelal računalnik Abacus in ga je za manj kot 4 milijone odkupila Iskra. Če bi ga proizvedla sama, bi bil neprimerno dražji. Žal pa so imeli mladi strokovnjaki računalništva več problemov s pravno opredelitvijo kluba kot z računalnikom. ^ Podobne možnosti kot računalništvo in informatika nudijo tudi druge dejavnosti. V mladinskih kooperativah bi se lahko zbirali mladi, ki bi se preživljali z nabiranjem zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, z ribe-gojništvom, ustanavljali bi lahko b: reje za razne intelektualne storitve ali uslužnostne dejavnosti, kot je varstvo otrok, odpirajo se tudi možnosti na področju kulture. Pobude mladih, čeprav na prvi pogled malce nenavadna, ne bi smeli prezreti. Gospodarska zbornica, skupnost za zaposlovanje, Ljubljanska banka in drugi, ki lahko vplivajo na takšno organiziranost, sicer načelno sprejemajo rešitev, vendar nobena ne prevzema odgovornosti ^a uresničitev zamisli na svoja pleča. Mladinska organizacija pa za kaj ta kega nima kadrovskih možnosti. Težave so tudi v zakonodaji in siceršn;: razvojni politiki, ki bosta največ obrali družbeno verifikacijo zamišljenega projekta. D. Z. Žlebir PETEK. 8. APRILA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Moški pevski zbor LTH Škofja Loka pridno vadi in nastopa dve leti; pri rem mu moralno in materialno pomagata sindikat delovne organizacije in Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka. Zbor vodita zakonca Magda in Alojz Drnovšek. Foto: J. Pipan Kulturni koledar JESENICE - V soboto, 9. aprila, ob 20. uri bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z delom V. Havela AUDIENCA - VERNISAGE. V nedeljo, 10. aprila, ob 20. uri pa bo Amatersko gledalce Toneta Cufarja uprizorilo delo J. Anouilha Orkester. V Delavskem domu na Jesenicah bo D olik 16. aprila ob 19.00 otvoril samostojno razstavo na temo »Drevje« svojega člana Rudolfa Arha, ki bo odprta do 26. aprila. Ob otvoritvi bo kratek kulturni spored. Razstava bo prikazala čez 50 različnih motivov dreves. BOHINJSKA BISTRICA - V domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici bodo od 6. do 25. aprila razstavljena likovna deda Rudolfa Arha, člana D olika z Jesenic. _ , ... ... BLED - V Galeriji na blejskem otoku razstavlja likovna dela slikarka Irena Lelja. . RADOVLJICA - V Sivčevi hiši v Radovljici je odprta razstava grafik akademskega slikarja Vladimirja Makuca. TRŽIč — v paviljonu NOB bodo drevi ob 18.00 odprli razstavo del kiparja Toneta Svetine in slikarja Vojka z Bleda. Ob otvoritvi bo o svojem in sinovem razstavljenem gradivu' spregovoril pisa-t5j in kipar Tone Svetina. Razstava bo odprta do 8. maja. KRANJ - V Prešernovem dedališču bodo v petek, 8. apri-UTob 18.30 uprizorili delo V. Havela AUDIENCE - VER- NISAGE (zaldjučna predstava za Iskro). V sredo, 13. aprila, A ob 17.30 pa bodo uprizonh za o. š. L. Seljak. Kranj PARTIZANSKI MITING. V Prešernovi hiši v Kranju so v sredo, 6. aprila, odprli razstavo Ttudi j in osnutkov akademskega slikarja Lucijana SS v galeriji Mestne hiše v Kranju so na ogled dela akad slikarja MUana Eriča, v Mali galeri i pđ s svojimi deli predstavlja akad. kipar Lujo Vodopivec. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate razstavo del slikarke Mare Kraljeve. V galeriji m likovni Soli »Nova galerija« v Kranju so včeraj odprhraz-stavo otroških likovnih del z naslovom Razvoj otroške likovne ustvarjalnosti. Mešani pevalri zbor Iskra vabi na prvi celovečerni koncert ki bo danes, 8. aprila, ob 20. uri dvorani Iskre Telematike Laborah v Kranju ŠKOFJA LOKA -muzej Skofja Loka je zaradi adapicijskih del do nada jnje-za zaprt (predvidoma do 15. b. V gledališču v Skofji Loki go-nuje v nedeljo, lO.aprila, ob l»io Prešernovo gledaoče iz Kranja z delom V.Havela AUDIENCE - VERNISAGE. V knjižnici Ivana Tavčarja v Ura pravljic: Petelmček m miki - Ana Florjančič. V sredo, 13. aprila, ob 18. uri je večer . varna hoja v go- RETECE pri Skofji Loki -Moški mMt%**pri Skofji Loki v na z diapozitivi: Varna noj -ah- Inž. Pavle Šegula. -------"JE pri Skofji J i pevski zbor Kulturno liškega društva Janko Kermelj iz Reteč pri SI ■ pod vodstvom Vide Božič pri reja slavnostni koncert s podelitvijo Gallusovih priznanj, t) bo v soboto, 9. aprila, ob 20 ari v Kulturnem domu v Wah pri Skofji Loki. Plesno tekmovanje Jesenice — V petek, 1. aprila, so v avli osnovne šole Toneta Cufarja izvedli plesno tekmovanje učencev jeseniških osnovnih Šol. Tekmovalo je dvanajst plesnih parov, najboljša sta bila Urška Pompe in Viki Mrzel z osnovne šole Toneta Cufarja, na drugo mesto sta se uvrstila Ksenija Pejič in Andraž Šimnic z osnovne šole Prežihovega Voranca in na tretje Monika Noč in Matjaž Jančič z osnovne šole Koroška Bela. Ekipno je bila najboljša šola Prežihovega Voranca, ki je prevzela prehodni pokal. Spored tekmovanja sta obogatila umetnostna plesalca Renata Lovše in Mitja Šutar iz Ljubljanč. B. B. S knjižne police Novosti v založbi Borec Ob novem romanu Toneta Svetine z naslovom Med nebom in peklom je minuli teden v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani založba predstavila tudi tri književna dela Louisa Adamiča, ki jih pri nas doslej nismo najbolj poznali. Dve deli smo v slovenščini dobili prvič: romana Dinamit in Moja rojstna dežela, na novo pa je bilo prevedeno delo Smeh v džungli. Izid teh treh Adamičevih del pogojuje predlanska tridesetletnica pisateljeve smrti. Izdaje so bogato dopolnjene z biografskimi in bibliografskimi podatki. To zahtevno opravilo so uspešno opravili Mirko Jurak, Joža Vilfan in Jerneja Petrič. Izkazali so se tudi prevajalci Bogdan Gradišnik, Branko Gradišnik in Rapa Šuklje. Po naključju so bile knjige predstavljene prav v času, ko mineva petinosemdeset let od pisateljevega rojstva. To seveda ne pomeni, da je šlo pri natisu zgolj za oddolžitev našemu rojaku ob taki ali drugačni obletnici, kajti naša književnost se je z omenjenimi prevodi obogatila za nekaj novih pomembnih del. Nedvomno Adamič po svoji kritičnosti in borbenosti sega daleč preko slovenskih meja. Svetinov roman Med nebom in peklom tako kot vsa njegova dela izhaja iz avtorjeve osebne izkušnje ter iz zgodovinske resničnosti. Sled; nje mu služi kot okvir za zgodbo boja proti fašističnemu nasilju na Primorskem. Pisatelj je na tiskovni konferenci povedal, da je roman posvečen ne samo boju slovenskega življa proti okupatorju v drugi svetovni vojni, marveč gre tudi za lik slovenske partizanske matere, za lik, ki je v tovrstni slovenski literaturi še vse preveč zapostavljen. Boris Bogataj Skrbimo za svoje zdravje — Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, so v prostorih Zavoda za socialno medicino in higieno v Kranju odprli razstavo, ki v sliki in besedi najmlajšim primerno razlaga osnove higiene in skrbi za lastno zdravje in za varovanje čistoče v okolju. Stalna razstava bo primeren pripomoček zdravstveni vzgoji predšolskih otrok v kranjskih vrtcih, zato bo skozi vse leto na ogled skupinam iz vrtcev in šol. — Foto: F. Perdan Lira ob 100-letnici Jezikovno razsodišče (95) Pohvale za SDK V Delu je 14. marca izšel razpis Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (centrala v Ljubljani) za prosta delovna mesta, kot so »metodološke naloge, sestava navodil, posredovanje pojasnil s področja kontrole, sestavljanje analiz in metodologij, kontrola in usklajevanje statističnih poročil v službi« itd. Za vsa ta delovna mesta je kot pogoj navedena visoka strokovna izobrazba in (to je presenetljiva novost) znanje slovenščine. Najbrž je to hvalevredno zahtevo narekovalo predvsem dejstvo, da je za ta dela potrebno znanje slovenščine: delavec, ki ,f » 'i < 1 kantat A. Schvvaba »Zlata Kanglica« in H. Sattnerja »O nevihti«. Danila Švare priredbo ljudske pesmi Moj očka ima konjčka dva (danes jo pogostoma izvajamo pri bolj izurjenih pevskih zborih) je Lira zapela že 1937. leta. Zorko Prelovec, tesno povezan z delom zbora, je doživel kar tri praizvedbe, ki jih je posvetil Liri: Kje so moje rožice, Prvi greh, Nekoč je živel car. Kmalu zatem (čez 3 leta) mu je Lira priredila že spominski koncert. Leto 1940. je prineslo novega zvestega prijatelja Lire, skladatelja Frana Venturinija, vodjo zborov, včlanjenih v Hubadovi Diri&GIlt župi. Njegovi skladbi Boljarska in ® Zveze žarijo sta bili v istem koncertnem sporedu kakor Cirila Vremšaka skadbe Na vasi, Jurjeva, So še rož'ce v hartelnu žavovale. Pravo posebnost pomenijo skladbe, posvečene moškemu zboru Lira (Adamič, Rožanc, Horvat, Prelovec, Ačko, Venturini, C. Vremšak, Mirk, Šivic). Omenimo na tem mestu še redkost, Lirino prvo gramofonsko ploščo, posneto okrog leta 1912 pri International Zonophone Company (»Kaj ti je, pobič«, »Vinski bratje«; plošča je ohranjena). Zaradi vojnih razmer je Lira zapela zadnjikrat pred napadom na Jugoslavijo 22. marca 1941. leta. Potem je njena pesem utihnila do osvoboditve. Po njej se Lira najprej priključi naporom pri obnovi, toda kmalu pride do portretnih in stilnih koncertov: Emil Adamič, Zorko Prelovec, France Marolt, Ciril Vremšak, Slovenska partizanska pesem, Slovenska vojaška pesem skozi stoletja. Sodelovanje z ustvarjalci je očitno, saj so lira-ši od leta 1963 izvedli prvikrat kar 30 skladb (Kernjak, Arnič, Samo in Ciril Vremšak, Jež, Ačko, Lipovšek, Merku, Prelovec, Štuhec, Srebot- njak, Gabrijelčič).- > f- ' 1 * 1 1 1 ,J , i \ < ■ r r r v * t Sedanji zborovodja Samo Vremšak (od leta 1962. dalje) ima razvit ritmični čut. Tega izredno poudarja. Celo tako daleč sega njegova natančnost, da se zdi njegovo zborovodsko podajanje nezborovsko. Nič drugega ni, ko da ne prizna rubato ritmičnega utripa. Pri nas smo navajeni vži-vljanja v zborovsko pesem skozi množico agogičnih sprememb v tempu, kar seveda ruši ritem skladbe. Solopevec Samo Vremšak pozna pevski organ. Ve, kako ga uporabljamo brez škode in kako z njim dosegamo lep zvok. Ko je gostovala Lira junija 1971 na Poljskem in imela v okviru kulturne izmenjave med SR Slovenijo in vojvodstvom Katovice svečan koncert v veliki dvorani šle-zijske filharmonije, je poljski glasbeni kritik' knfcd 'drugim 'zapisal: ■ i ii J t > i i ; i ,i o HrT-i »Najprej moram poudariti zvok zbora, poln bleska in prav južnjaškega žara, naravnost idealno izenačenih glasov, lepo interpretacijo, čeprav nekoliko drugačno od naše, predvsem pa očarljivo liričnost tenorjev. Drugi izvajalski elementi, kot čistost intonacije, dikcija, interpretacija, izbor pesmi in podobno, so prav tako pričali o najvišjih kvalitetah zbora in seveda tudi njegovega vodje prof. Sama Vremšaka, čigar talentu in umetnosti je treba dati posebno priznanje.« Kritik omenjenega citata izpostavlja doseženo stopnjo zvočne homogenosti kot primarno lastnost, oziroma širše gledano izhodiščno, in torej nujno lastnost zbora za doseganje višjih kvalitet tja do posebnosti interpretacije. Podobno piše holandski poročevalec: »Malone neverjetno je, s kakšno izrazno močjo ta zbor, v katerem se pevci individualisti zlijejo v čudovito harmonsko celoto, opravlja svoje muzikalne naloge«. Ni dvoma, kolikšne strokovne zasluge lahko pripišemo v zvezi z omenjenimi, a prav tako še z drugimi podobnimi ocenami Lirinemu petju, pevcu, skladatelju in zborovodji Samu Vremšaku. (se nadaljuje) V večini gorenjskih občin so 1. aprila povišali stanarine. Zaradi dosedanjih razlik so tudi sedanja povečanja različna. — Kakršnakoli podražitev nas prizadene, vendar imamo pri stanarinah izdelan sistem družbene pomoči. Zato je ob sedanjem povišanju morda pomembnejši premik na področju stanovanjskega gospodarstva, ki smo se ga, doslej nekako s strahom lotevali. Prav ta premik namreč obeta, da bomo 1985. leta startali z enotnejšimi izhodišči Razprave o ekonomskih stanarinah so imele v preteklosti vedno iste odmeve: ob vsesplošni draginji si jih ne moremo privoščiti, ker bi z njimi še poslabšali položaj družin z nizkimi dohodki. Zaman so bile trditve zagovornikov prehoda na ekonomske stanarine, da imamo izdelan sistem družbene pomoči in da večina tega solidarnostnega denarja ostaja vsako leto neizkoriščena. Ob sedanjem povišanju bi zato lahko rekli, da je vendarle prevladalo mnenje, da je v to kislo jabolko treba ugrizniti. Smo namreč sredi uresničevanja sedanjih srednjeročnih programov in ciljev, za katere smo se zavezali tudi na kongresih zveze komunistov, sindikatov ... Že pred koncem minulega leta so se začele vse bolj tehtne razprave o problematiki in uresničevanju programa na področju stanovanjskega gospodarstva. V vseh teh razpravah o gradnji, ceni, opremljenosti in vzdrževanju stanovanj je bilo vedno načeto tudi vprašanje neekonomskih stanarin. Ugotovljeno je namreč bilo, če 1985. leta ne bomo v Sloveniji na področju stanarin dosegli 2,44 odstotka od revolo-rizirane vrednosti stanovanj, potem se nam bo še naprej zatikalo na celotnem področju stanovanjskega gospodarstva. Rezultat teh ugotovitev je bilo potem v začetku tega leta priporočilo zveznega izvršnega sveta, naj bi se stanarine letos v vsej državi povečale povprečno za 30 odstotkov. V Sloveniji smo to priporočilo sprejeli ob ugotovitvi, da dosedanje stanarine predstavljajo povprečno 1,3 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanj. Zaradi precejšnjih razlik med posameznimi občinami glede višine stanarin in tudi odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanj pa je obveljalo tudi priporočilo, naj bi tam, kjer so bile doslej stanarine nižje, le-te povišali bolj in obratno; vsekakor pa ne več kot za 38 odstotkov. Drugo priporočilo je bilo, da bi stanarine povišali 1. aprila ali kasneje. veČina i. aprila Po prvih podatkih, ki so jih zbrali pri Zvezi stanovanjskih skupno- sti Slovenije, se je le približno četrtina občin odločila, da ne bo sledila priporočilu republiškega izvršnega sveta in ne bo stanarin povišala že ta mesec temveč kasneje. Ostala priporočila pa so v glavnem upoštevana. Tako so na primer stanarine bolj zvišali tam, kjer so doslej z njimi zaostajali, manj pa v tistih občinah, kjer so že pre.d najnovejšim zvišanjem plačevali za družbena stanovanja stanarino .bližjo ekonomski. Kolikšno je to približanje je ta hip težko govoriti, ker so ponekod stanovanja že ponovno točkovali, v drugih občinah pa še ne. Ne glede na to pa je zvišanje povsod boleče. Zato ob sedanjih povečanjih postajajo aktualne tudi subvencije, ki smo se jih, kot kaže, že doslej premalo posluževali. Le-te je namreč doslej v Sloveniji prejemalo okrog 3600 družin. Ob sedanjem zvišanju stanarin pa je na primer zanimiv izračun, ki so ga naredili v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije za Maribor in Ljubljano: pri upoštevanju vseh milejših različic za določanje znosne stanarine bi namreč praktično vsaka družina, ki ima povprečni osebni dohodek in živi v stanovanju, ki ji po normativih pripada, dobila 30-odstotno subvencijo k stanarini. gorenjska v okviru priporočil V četrtek, 31. marca, smo v uredništvu pripravili pogovor in povabili k sodelovanju predstavnike vseh petih stanovanjskih skupnosti in organizacij. V razpravi, ki se ni omejila zgolj na stanarine, marveč tudi na ostala vprašanja s področja stanovanjskega gospodarstva, je osnovna ugotovitev: v vseh gorenjskih občinah so bila upoštevana priporočila republiškega izvršnega sveta glede povišanja stanarin. V večini občin so se stanarine povišale 1. aprila, povišanje pa je različno, vendar ni nikjer nižje od 30 odstotkov. V primerjavi z nekateri mi drugimi slovenskimi občinami pa so imeli pri tem določeno prednost, ker so povsod že lani (v radovljiški pa že 1981.) opravili pretoč-kovanje stanovanj. Prav zaradi pretočkovanja oziroma nove vred- nosti stanovanj pa sedanja povišanja v občinah za vsa stanovanja ne bodo enaka. Praviloma se bodo stanarine bolj povišale v starejših (okrog 20 let starih) stanovanjih in manj v nedavno zgrajenih. V jeseniški občini, kjer so lani povišali stanarine za 19 odstotkov, imajo pripravljen predlog, da se stanarina poviša za 38 odstotkov 1. aprila. O tem bodo sklepali 14. aprila. Tako. dokaj visoko povišanje, utemeljujejo, ker so pri uresničevanju povišanj stanarin v tem srednjeročnem obdobju eno zamudili in so tako zdaj glede višine stanarin v Sloveniji na 47. mestu. V kranjski občini je bil predlog za 35-odstotno povišanje. Na priporočilo sindikata in SZDL pa so sprejeli s 1. aprilom 30-odstotno povišanje. Lani so se stanarine povišale za 17 odstotkov. V radovljiški občini so lani stanarine povišali za 12 odstotkov in pri tem že upoštevali dodatno pre-točkovanje. Letos pa jih nameravajo povišati 1. junija za 30 odstotkov. V škofjeloški občini so sprejeli s 1. aprilom 34-odstotno povišanje. Glede na pretočkovanje pa bo seveda povišanje v različnih stanovanjih različno. Največje bo v tistih stanovanjih, ki so bila zgrajena kmalu po vojni. Še v najslabšem položaju.bi lahko rekli, so bili v tržiški občini, kjer so stanarine zadnjič povišali oktobra 1981. Zaradi ukrepa o zamrznitvi so lansko povišanje zamudili in tako zdaj sprejeli 38-odstot-no povišanje s 1. aprilom. uveljavljanje subvencij Podatki o dosedanjem subvencioniranju stanarin v posameznih gorenjskih občinah na prvi pogled kažejo, da so bile stanarine res sorazmerno nizke oziroma daleč od ekonomskih. Denar za subvencije je tudi na Gorenjskem ostajal. Sklepali pa bi lahko tudi. da zaradi zapletenega izračuna glede upravičenosti do subvencije, kljub pozi- vom marsikdo te upravičenosti ni uveljavljal. Kakorkoli že, izračun tudi zdaj ni enostaven in vsakdo bo poslej najhitreje lahko ugotovil, če je upravičen do subvencije, če bo vložil prošnjo na stanovanjsko skupnost in se hkrati seznanil s kriteriji za subvencioniranje. Pravilnik o subvencioniranju je v vseh gorenjskih občinah enoten, ob sedanjem povišanju stanarin pa sc kriterije še omilili. Za primer omenimo kranjsko občino. Vse družine, ki imajo na družinskega člana manj kot 7.500 dinarjev dohodka in imajo standardno stanovanje ter nimajo neprimi-čnin v vrednosti 290.000 dinarjev, so upravičeni do subvencije. Sicer pa trenutno ocenjujejo, da bo na Gorenjskem, kjer je okrog 15.000 družbenih stanovanj, okrog 30 odstotkov upravičencev do subvencije. Zanimivi so podatki o dosedanjih upravičencih subvencij. Od 5045 stanovanj v jeseniški občini je bilo 70 upravičencev do subvencije oziroma 1,3odstotka. V kranisk: občini od 6700 stanovanj 146 upravičencev (2,2 odstotka), v radovljiški od 2283 stanovanj 48 upravičencev (2,2 odstotka), v škofjeloški od 1853 stanovanj 9 upravičencev (4.8 promila) in v tržiški občini od 1749 stanovanj 28 upravičencev (1.6 odstotka). Kot "rečeno, so kriteriji enotru za vso Gorenjsko in zdaj tudi milejši. Vsakdo, ki meni, da ga bo sedanje povišanje preveč prizadelo, naj bi se zato o upravičenosti do subvencije pozanimal v stanovanjski skupnosti oziroma organizaciji. Ob tem pa pripomnimo, da se subvencija nanaša le na stanarine, ne pa na druge stroške kot so kurjava, elektrika, prispevek za uporaba zemljišča in podobno. kaj pomeni sedanje povišanje? Prav gotovo ne moremo mimo tega, da je sedanje povišanje na sploh boleče. Vendar so tu merila in sistem družbene pomoči. Treba jih je uporabiti. Gledano s stališča prehoda na ekonomske stanarine (2,44 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanj) pa sedania povišanja pomenijo Ie to, da sme se končno lotili tega kislega jabci ka, ki ga bomo žal še nekaj časa glodali. Zadeva bi bila veliko enostavnejša, če bi vso stvar obravnavali drugače. S sedanjim povišanjem se bode gorenjske občine med 52 do 65 odstotki približale 2,44-odstotni vrednosti revalorizirane stanarine oziroma bo znašala od 1,02 do 1,36 od revalorizirane vrednosti stanovanj Do 2,44 bi torej lahko rekli, da so nekako na pol poti in ostalo polovico bo treba prehoditi (s povišanji) do 1985. leta. Če pa vemo, da višina stanarin vpliva tudi na vzdrževanje obstoječih stanovanj, kjer pa smo že vrsto let priča pomanjkanju denarja oziroma izgubam, potem je jasno, da se nam na tem področju še nekaj časa ne obeta bistvene izboljšanje. Zato je do neke mere GLAS6 STRAN - Kavus direktor Alpdom Ra- Miha Bizjak, strokovni delavec stro- Marjan Jaklič, samoupravna mno-oze hapus, aireicior p kovne službe SIS Skofja Loka vanjska skupnost Trzic lovljica Jane: Pcrko, samoupravna sta no- Štefan Fod^nektor vanjska skupnost Tržič ni:em Jesenicc STANOVANJA IN STANARINE PETEK, 8. APRILA Večina Gorenjske 1. aprila povišala stanarine Korakoma do Maksim Osvald, tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica Krna Kovač, strokovna delavka Domplan Kranj Ernesi Mikoletič, tajnik samoupravne , stanovanjske skupnosti Kranj rane Pfajfar, vodja enote za organi-cicijo vzdrževanja pri biroju za ur-' anizem Jesenice , PETEK, 8. APRILA 1983 STANOVANJA IN STANARINE 7. STRAN Q L, A S prav gotovo utemeljena naslednja ugotovitev: Ob različnih podražitvah se radi zgovarjamo na utemeljene razloge zaradi velikih in nenehnih izgub. Z višjimi cenami tako velikokrat pokrivamo izgube. Kako pa je pri stanarinah. če vemo, da je ekonomska stanarina 2,44 odstotka, potem vsaka manjša pomeni izgubo. Konkretno smo torej na tem področju povsod v veliki izgubi, ki jo je treba pokriti. Nekateri menijo, da bi jo lahko hitreje, saj so edino tu izdelana merila za družbeno pomoč, in tako hitreje prišli do pravilnega starta za nadaljnje normalno reševanje odprtih stanovanjskih vprašanj in sedanjih težav. Naj.brž pa je res, da so bili zagovorniki takšnega gledanja oziroma trditve preveč časa osamljeni, da smo predol-. go časa reševanje s takšnimi hitrimi posegi odlašali (tako kot tudi na drugih področjih) in bi bilo zato zdaj čez noč nadoknaditi zamujeno za nor malne j ši start v prihodnje, vendarle preveč boleče. In še nekaj pri vsem tem moti. Kljub enotnim pravilnikom glede subvencioniranj, poenotehim kriterijem pri pretočkovanju stanovanj smo vendarle še vedno priča velikanskim razlikam med posameznimi občinami. Te razlike pa se ne kažejo le pri stanarinah, marveč tudi pri načinu in hitrosti gradnje, opremljenosti, ceni, vzdrževanju, komunalnem opremljanju in vrsti drugih stvareh. Nedvomno so sindikati in socialistična zveza prvi poklicani, da tudi pri teh vprašanjih določijo okvire in se zavzemanje za enotnejše reševanje tovrstnih vprašanj. Tako se na primer tudi ne bi več dogajalo, da danes nekdo v Tržiču za enako stanovanje plačuje drugačno stanarino kot v Kranju, Radovljici, Skofji Loki ali na Jesenicah. KAJ PA PROGRAMI? Po Dodatkih samoupravnih stanovskih skupnosti na Gorenj-skem gradnja stanovanj za zdaj poteka po programu. Kaže da bo Gorenjska do 1985. leta morda le z Snim primanjkljajem uresničila woi delež pri uresničitvi republika programa gradnje stanova*? Vendar pa se že nekaj časa Sio težave, ki bi jih bilo treba Stfčimprej da se ne bi znašli v krizi v prihodnjem srednjero ČX^°nimreč ocenjujejo, da nwo^sprejeti zakon o varovanju zemljišč v tem srednjeročnem obdobju ne bi smel povzročiti resnejših težav. Marsikje računajo le na krajši časovni zamik, do katerega bo prišlo zaradi nekaterih preusmeritev gradnje s posameznimi plombami. Takšne gradbene plombe pa bodo zaradi rušenja in zemljišč povzročile tudi podražitev. Tako na primer v Kranju razmišljajo, da bi v mestu izkoristili plombe. Deloma že v tem predvsem pa v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa se obeta precej dražja gradnja stanovanj. Ze zdaj na primer upada zanimanje za etažno lastništvo v družbeno usmerjeni gradnji. V prihodnje pa bo z ustreznejšo kreditno politiko treba misliti tudi na to. Ker se bo gradnja preselila na manj kvalitetna zemljišča, se bodo povečali stroški za komunalno opremljanje le-teh. Ob tem velja ugotovitev, da že ob sedanjem dokaj »cenenem« komunalnem opremljanju prav v komunali primanjkuje denarja. V kranjski občini je predvideno, da se bo po gradnji na Planini le-ta nadaljevala v Bitnjah. V jeseniški občini se nameravajo lotiti gradnje v Mojstrani in Blejski Dobravi... Skratka, povsod iščejo manj kvalitetna zemljišča, za katera pa bo treba pravočasno izdelati tudi ustrezno dokumentacijo. Ne glede na to, kako hitro bo posameznim občinam uspelo izdelati urbanistično dokumentacijo, pa se bo do začetka prihodnjega srednjeročnega obdobja treba dogovoriti tudi o načinu financiranja ter kreditiranja v začrtani družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Prav odlašanja in zamude na tem področju lahko še bolj podaljšajo vrste čakajočih na nova stanovaivja. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan Maver Jerkič, Kranj direktor Domplan Viljem Hof, Obrtnik Škofja Loka V pogovoru so sodelovali V pogovoru o stanovanjskih vprašanjih (objavo smo zaradi pomanjkanja prostora morali skrčiti) so sodelovali: Štefan Rodi, direktor biroja za urbanizem Jesenice; Franc Pfajfar, vodja enote za organizacijo vzdrževanja pri biroju za urbanizem Jesenice; Maver Jerkič, direktor Domplan Kranj; Ernest Mikoletič, tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj; Erna Kovač, stroko- vna delavka Domplan Kranj; Jože Kapus, direktor Alpdom Radovljica; Maksim Osvald, tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica; Miha Bizjak, strokovni delavec strokovne službe SIS Škofja Loka; Viljem Hof, Obrtnik Škofja Loka; Marjan Jaklič, samoupravna stanovanjska skupnost Tržič; Janez Perko, samoupravna stanovanjska skupnost Tržič. Sedanie povišanje stanarin pomeni korak pri postopnem ^ if»n«rinani Dosegli naj bi jih 1985. leta, ko bi morale znašati 2,44 odstotka re^hjrtzivrednosti stlnovanj. Takšen postopen prehod pa na) bi pnpomo-SflEdi k razredevanju ostalih vprašanj na področju stanovanjskega gospodarstva ge tudi k razresev« j fy„ . • Hi(rost in učinkovitost reševanja teh vprašanj pa «h na nova stanovanja' V krajevni skupnosti Poljane so imenovali odbor za obrt, ki naj bi pomagal pri hitrejšem razvoju obrtne dejavnosti Sredi marca je krajevna skupnost Poljane povabila na pogovor obrtnike s svojega območja. Kljub temu da se ljudje v krajevni skupnosti dobro poznajo, so kasneje ugotovili, da je obrtnikov več, kot so jih povabili. Namen pogovora je bil, da se družbenopolitične organizacije in svet KS ter obrtniki skupaj pogovorijo o težavah, s katerimi se ubadajo obrtniki, in kaj jim lahko pomagajo v okviru krajevne skupnosti. Ugotovili so, da v krajevni skupnosti dela 13 rednih obrtnikov in 11 s popoldansko obrtjo. Skupaj z delavci, ki so pri njih zaposleni, predstavljajo v kraju že močno gospodarsko vejo, ki jo je treba obravnavati enako kot druge delovne organizacije v občini. Število obrtnikov je namreč v zadnjih nekaj letih hitro naraščalo, kar je v največji meri rezultat boljšega odnosa do zasebne, predvsem storitvene obrti. Kljub temu pa obrtniki še nadalje ugotavljajo, da vse zadeve še niso urejene, predvsem pa imajo v zadnjem času velike težave pri nakupu materiala. Obrtniki s popoldansko obrtjo so povedali, da imajo vse več težav v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni, ko iščejo potrdila, da lahko opravljajo popoldansko obrt. Davčni pavšali so visoki, negotovost zaradi novega obrtnega zakona ni spodbudna za nadaljnji razvoj in podobno. Kljub temu- da je obrtnikov vedno več, pa je še vedno veliko premalo storitvenih dejavnosti. Primanjkuje čevljarjev, krojačev, ni servisa za popravilo gospodinjskih strojev in drugih aparatov, koles, mopedov in podobno. Ker je problematika dokaj široka, so na sestanku sklenili, da bodo v okviru krajevne skupnosti imenovali 5-članski odbor za obrt, v katerem bodo obrtniki in krajevni družbenopolitični delavci. Odbor naj bi deloval tako kot vse druge komisije in odbori v krajevni skupnosti. Nekajkrat na leto naj bi organiziral pogovore z obrtniki*, da bi opozorili na probleme obrti v krajevni skupnosti. Pripravil naj bi tudi pogovore s predstavniki občinske skupščine, davčne uprave in inšpekcijskih služb, skupno s krajevno skupnostjo se bo prizadeval za širjenje obrtne dejavnosti in pomagal obrtnikom pri pridobivanju lokacij, pri obnavljanju lokalov in podobno. Prav tako bi organiziral pomoč pri vodenju poslovnih knjig. Ob 1. maju ali ob krajevnem prazniku pa bi pripravili razstavo obrtnih izdelkov. v akciji varčevanja z energijo fconibivai TUDI TO SE ZGODI Zgled varčevanja — V kranjski Bolnišnici za ginekologije in porodništvo se po svoje borijo proti skokovitemu naraščanju materialnih stroškov. Zato že dlje časa tako drag material, kot je obvezilni, uporabljajo po trikrat, opran in ponovno steriliziran', kar ne počne — razen v partizanskih časih — nobena zdravstvena ustanova pri nas. Morda bi bil takšen recept koristen tudi za druge delovne organizacije, kjer kljub izgubam še ne znajo varčevati. Borci Gorenjskega odreda! Ob 40-letnici ustanovitve Gorenjskega odreda je večina borcev tega odreda že prejela spominsko listino s plaketo. Vendar se je ob podelitvah v posameznih občinah večkrat primerilo, da so posamezni borci, ki slučajno niso bili na spisku, ostali brez plakete. Prav Gorenjski odred je imel toliko različnih enot in tolikokrat je bil reorganiziran, da ni nič čudnega, če spiski niso popolni. Odbor Gorenjskega odreda je zato sklenil, da ponovno pozove vse borce, ki so bili kdaj v enotah Gorenjskega odreda, da se javijo. Da se bodo lažje spomnili, kam so tedaj spadali, so na kratko obrazložili organizacijo Gorenjskega odreda in njegovo bojno pot, ki jo v celoti objavljamo. Gorenjski odred, ki je bil ustanovljen junija 1942, je imel v svojem borbenem delovanju tri posebno izražena obdobja: PRVI GORENJSKI ODRED-je bil v sestavi I. Grupe odredov, ki je zajemala celotno Gorenjsko. V sestavi odreda so bili: — štab odreda; — 1. bataljon (Cankarjev) je deloval pod Stolom od 20. 6. do 20. 10. 1942. leta. Večji del bataljona je ob koncu oktobra 1942. leta odšel na območje Jelovice in Selške doline in se je preimenoval v Gregorčičev ali Jelovški bataljon; — 2. bataljon (Prešernov ali Pokljuški) je bil ustanovljen sredi julija 1942 in je deloval na območju Pokljuke in Bohinja. DRUGI GORENJSKI ODRED: 26. 12. 1942 je bil dotedanji Gorenjski odred formacijsko preurejen. Z množično mobilizacijo pozimi 1943 je kmalu na-rastel v devet bataljonov. Junija 1943 je bil sestavljen iz naslednjih enot: — štab odreda — 1. bataljon (Gregorčičev ali Jelovški) je deloval na območju Jelovice, Krope, Ribnega in v Bohinju; — 2. bataljon (Pokljuški) je deloval na območju Pokljuke in z eno četo pod Stolom; 3. Bataljon (Poljanski) je deloval na območju Poljanske doline; — 4. bataljon (Selški) je deloval v Selški dolini (desni breg Selške Sore do Davče); — 5. bataljon je imel le dve četi in je deloval pod Storžičem in Krvavcem; — 6. bataljon (Koroški) je bil v ustanavljanju; — 7. bataljon (Kranjski) je deloval na območju Mohorja. Križne gore in Jošta; .-8. bataljon (Škofjeloški) je deloval na območju Gabrške gore in Osolnika; — 9 bataljon (Dražgoški) je deloval na območju levega brega Selške Sore, Draž-goš, Prtovča in Sorice; — samostojni udarni vod je deloval na območju Pokljuke, Bleda in Jesenic; — Minersko-sabotažni vod (MSV) »Triglav« je deloval na območju Pokljuke in železniške proge Jesenice—Bohinj. Vsi bataljoni, razen 5., so imeli po tri čete. TRETJI GORENJSKI ODRED Ob ustanovitvi Prešernove brigade 12. 7.1943 je bil Gorenjski odred ponovno formacijsko preurejen v tri odredne bataljone: Jeseniški, Kranjski in Loški bataljon. Vendar je do ustanovitve bata- * Ijonov prihajalo postopno. Zato je bil ' odred poleti in jeseni 1943 v četni sestavi ; in sicer: 1. četa Loška, 2. četa Selška, 3. A' četa Kranjska in 4. četa Jelovška. Na ' novo so bili ustanovljeni minersko-sabotažni vddi »Ratitovec« in »Grintavec« ter bolnica in tehnika. V začetku leta 4 1944 pa so čete prerasle v bataljone in tako so Gorenjski odred od aprila 1944 j sestavljale naslednje enote: — štab«dreda; — 1. bataljon (Tomažev) v Škofj^-? loških hribih; — 2. bataljon (Vekotov) pod Storžičein in Krvavcem do Tacna in Kranja; *; — 3 bataljon (Planinčev) pod Stolo ' do Jesenic, Bleda in Tržiča; — 4. bataljon (Maneverski) je ustanovljen 18. aprila 1944 in je delo' pod Krvavcem do Kamnika in Meni Nekaj časa je sodeloval tudi z XV NOUB »Bazoviško« v bojih pri Ajdovščini. 1. (Tomažev) in 2. (Vekotov) bataljon sta bila junija 1944 premeščena v enote XXXI. divizije — IX. korpusa. Zaradi tega sta se 3. in 4. bataljon preimenovala in sicer: 3. bataljon v 1. in 4. bataljon v 2. bataljon Gorenjskega odreda — Minersko-sabotažni vodi »Ratitovec«, »Grintavec« in »Triglav« so m&rca 1944 prerasli v minersko-sabotažne Čefte; — 1. transportna četa; — 2. transportna četa; — transportna karaula; — odredna bolnica I; — odredna bolnica II; r | — odredne ambulante A, B, C in D; J — odredno skladišče I. in II. Gorenjski odred je bil ukinjen 9. avgusta 1944. Iz njegovih enot sta nastala dva nova odreda in sicer Kokrški in Škofjeloški. Vsi borci, ki še niso prejeli spominske listine s plaketo, pa danes ugotavljajo, da so bili v kateri od enot Gorenjskega odreda dlje kot 30 dni, naj pošljejo svoje podatke (naslov in v kateri enoti so bili) na naslov: Občinski odbor ZZB Kranj, Gordnjski odred, Trg revolucije 1, 64000 Kranj Vsem, ki jim spominske listine pripadajo, jih bodo podelili ob praznovanju ustanovitve Gorenjskega odreda, ki bo konec junija letos v Žirovnici; enotnih izhodišč Zanimiva pobuda poljanske krajevne skupnosti Odbor za obrt Ml PA NISMO SE UKLONILI GLAS 8. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN UUDJE PETEK. 8. APRILA 1983 TUDI TO SE ZGODI Prvi predračun za novi hlev v Blatih pri Bledu je znašal 10 milijonov dinarjev. Toda zataknilo se je pri soglasjih in minila so štiri leta, preden je bila zbrana vsa potrebna dokumentacija. Predračun novogradnje je v tem času narasel na 75 milijonov dinarjev. Lani je gradbenikom končno zasvetila »zelena luč« — hlev je bil v štirih mesecih pod streho. Zdaj v temeljni organizaciji Kooperacija Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske ugotavljajo, da se jim tudi po zadnjem predračunu računica ne bo izšla. Treba bo primakniti še nekaj denarja, preden bo hlev s 180 stojišči in molziščem nared za prve »gostje«, (cz) Prvi koraki Turistično društvo v Tržiču začenja povsem na novo, saj je dolgoletno mrtvilo pustilo neizbrisne vrzeli — Obsežen program delovnih nalog že dobiva konkretne oblike, uspešnost uresničitve pa je odvisna predvsem od materialnih osnov in od pripravljenosti članov za delo — Prvi koraki v boljšo turistično propagandno ponudbo VAŠA PISMA Tržič - Turistično društvo Tržič, ki je po štirih letih februarja na novo zaživelo, mrtvilo pa je trajalo še dlje časa, ima polne roke dela. Obsežen program nalog resda še nima docela konkretnih oblik za vsa področja dejavnosti, očitno pa je, da je v staremn mestecu spet čutiti nekdanjo zagnanost in živahnost. Ena od najpomembnejših dejavnosti novega turističnega društva v Tržiču je vsekakor propagandna, in- Ansambel Ivana Ruparja ima velike načrte — Takole so se člani ansambla Ivana Ruparja malo pred novim letom pokazali v novi zasedbi na zabavi v domu slepih in ostarelih v škofji Loki: od leve proti desni stoje pevec in klarinetist Darko TuŠar, pevka Jožica Brdnik, harmonikar in vodja ansambla Ivan Rupar, basist Andrej Sušnik in kitarist Jure Lapanja. Večina jih je doma iz Škofje .Loke, zato ansambel še vedno velja za loškega. Andrej je namreč iz Medvod, Darko pa iz Cerknega. Kljub veliki razdalji se vsaj enkrat na teden zberejo vsi člani na vajah, ob sobotah in nedeljah pa imajo■ navadno nastope. Kar dvakrat se je lani članstvo menjalo. Vsaka taka reč pa zahteva od vsega ansambla veliko truda in potrpljenja. A Ruparjevi fantje in dekle se dobro razumejo in. kar je najpomembneje, znajo poiskati skupno idejo, ki jim da novega poleta. Vsi so zaposleni, če vas zanima, le Ivan je pred letom dni pustil redno službo in danes dela kot svobodni glasbenik. Načrtov ima ansambel veliko. Letos se. nameravajo udeležiti kar dveh festivalov in sicer Ptuj 83 in zamejskega festivala v Števerjanu. Tudi nastopali bodo veliko, saj so njihove prijetne viže priljubljene. Vse druge želje in načrte pa je še prezgodaj naštevati, pravijo. — Foto: D. Dolenc formacijska ponudba. Delni pogoji za uspeh so z odprtjem turistične poslovalnice, ki je dobila prostor pod arkadami občinske hiše, zagotovljeni. Vendar pa manjkajo še trdnejše materialne osnove, po domače denar, ki ga društvo namerava pridobiti s pomočjo tako imenovanih podpornih članov: tržiških organizacij združenega dela in zasebnih obrtnikov, zlasti gostincev. Turistično društvo namerava za boljšo obveščenost gostov, ki prihajajo v Tržič, čimprej izdati turistični prospekt. Predvidena naklada je 30.000 izvodov, ki bodo za lep čas zapolnili vrzel v pomanjkljivi propagandni ponudbi. Razen tega namerava spraviti v obtok tudi razglednice s tržiškimi motivi in vsaj za drugo letošnje polletje pripraviti koledar prireditev. Dve turistično-etnografski akciji — lomski ploh in gregorčke — so v Tržiču s pomočjo društva že uspešno spravili pod streho, v naslednjih mesecih pa jih čakajo še razstava mineralov in fosilov, šuštarska nedelja, različne športne in folklorne prireditve, ki so zadnja leta prav zaradi šibke propagande morda pritegnile v Tržič premalo obiskovalcev od drugod. V propagandno dejavnost turističnega društva vsekakor šodi tudi oživitev tržiških spominkov. Znanih je štirinajst — od cehovskih skrinjic, grbov in žigov do hranilnika nogavičke in kose — žal pa gostje zaman sprašujejo po njih. Da bi akcija čim bolj uspela, namerava društvo razpisati javni natečaj, predloge prek poletja razstaviti v Kurnikovi hiši, jeseni pa se odločiti za izdelayo spominkov. Samo z zagnanostjo članov izvršnega odbora društvo seveda ne bo uspelo razvijati turistične dejavnosti. Ob že omenjenih podpornih članih, katerim bo vračalo pomoč z različnimi storitvami v svoji poslovalnici, želi pritegniti tudi čim več občanov. Posebno, ker namerava v krajevnih skupnostih ustanoviti turistične komisije, zarodke bodočih turističnih društev, ki bodo pomagale uresničevati program turistične dejavnosti v občini, zlasti pa spodbujati kvaliteten razvoj gostinstva in skrbeti za dopadljiv izgled krajev. H. Jelovčan ŠE ENKRAT: OBŽAGANO DREVO ALI NESTRPNOST NEKATERIH Na številna vprašanja krajanov krajevne skupnosti Zlato polje, ali je bilo dano soglasje k ob-sekavanju drevja pri stanovanjskem bloku na Kidričevi cesti 29, 31 in 33 v Kranju, odgovarjamo vsem, ki se zavzemajo za zelenje, da v tem primeru, pa naj bo še tako dobronamerno, ni bila obveščena tako strokovna služba pri KŽK Kranj, niti nadzorni organ komunalne skupnosti, prav tako pa tudi ne komisija za. varstvo okolja pri krajevni skupnosti Zlato polje. Hišne svete smo že večkrat prek krajevnih skupnosti obvestili, .da samovoljno spreminjanje zelenic, odstranjevanje drevja in grmovja kot tudi zasajevanje istega brez strokovnega mnenja in soglasja komunalne skupnosti ni dovoljeno. Ob predlaganih posekih je potrebno predhodno soglasje krajevne skupnosti in prizadetih hišnih svetov. Tak je običajni postopek. Upamo, da bo ta primer opozorilo vsem, da na javnih zelenicah spoštujejo odlok o varstvu javnega zelenja (Uradni vestnih Gorenjske št. 11-71/64, 18-171/66, 25-229/67 in 13-118/72. Samoupravna komunalna interesna skupnost in KZK Gorenjske - TOZD Kmetijstvo KDO LAHKO PARKIRA PRED KRANJSKO OBČINO? Zahtevamo, da se v Glasu objavi besedilo, ki se nanaša na članek »Kdo lahko parkira pred kranjsko občino?, ki je bil obja vljen 25. marca na šesti štrant V sestavu sekretariata za notranje zadeve občine Kranj deluje tudi služba komunalnega reda. Komunalna redarja nadzorujeta uresničevanje občinskih odlokov s področja komunalnega reda, med drugim tudi odlok o uredit rt prometa v delu mesta Kranja (Uradni vestnik Gorenjske št. 1/79 in 18/81) Članek obtožuje komunalnega redarja, da nekaterim kršilcem odloka o ureditvi prometa v delu mesta Kranja, ki parkirajo pred stavbo občinske skupščine, izreka mandatne kazni, drugim pa ne, med katerimi naj bi bili znanci ali občinski uslužbenci. Pri, preverjanju' te zadeve smo ugotovili, da je ravnal komunalni redar v opisanem primeru pravilno. Za avtomobilom občana, ki je kršil odlok, sta parkirala dva avtomobila in sicer je bil prvi last invalida (vozilo je bilo označeno s predpisanim posebnim znakom, ki na podlagi 27. člena zakona o varnosti cestnega prometa lahko ustavlja ali parkira na krajih, kjer to ni dovoljeno, če pri tem ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu), drugi avtomobil pa je bil službeni (last teritorialne obrambe), ki je na osnovi 2. odstavka 4. člena odloka o ureditvi ptorneta v delu mesta Kranja izvzeto iz prepovedi ustavljanja in parkiraiija na Titovem trgu, * Občanu, ki se je pritožil, je bilo to pojasnilo ustmeno posredovano. Omenjena dejstva kažejo, da je komunalni redar ravnal pravilno, ne pa na osnovi poznanstva z lastniki' vozil »priviligirane kaste«, kot to pisec opredeljuje. Sekretar sekretariata notranje zadeve Zdenko Renko Jubilejni občni zbor Preddvor — Ciani Turističnega društva Preddvor se bodo jutri zvečer v hotelu Grad Hrib zbrali na jubilejnem občnem zboru, s katerim še bodo končala praznovanja 50-letnice obstoja društva. Za njimi je resnično plodno leto, saj so v tem letu postavili t novo turistično poslovalnico, je doslej menda največji društva. V tem letu pa so ustanovili tudi mladinski odsek, ki obeta, da bo uspešno nadaljeval delo starejših članov. (dd) Med Italijani v Dolenjskih Toplicah Viktor Henigman-Blaž Toplo je bilo v sobi. Po lignitu je dišalo po hiši. Za nekaj časa bo, kaže, problem kurjave rešen. Za jutri napovedujejo sneg d nižir. Kaj vse nam bo še prinesel ta april? Tudi Sava tam spodaj pot! Slavčevo hišo je čudno mrakobna. Prav nič vabljiva. Tudi za ribiča rie, čeprav bi ribe prijemale. Morda bi Viktor Henigman ta dan šel vseeno k Savi, kajti strasten ribič je, pa sem ga zmotila. V tržiški ribiški družini je včlanjen m njegov rajon je vse od Tekstilindusa do ijjliva Tržiške Bistrice v Savo. Tam, prav pri izlivu, si je. tudi naredil hišico, kamor se zateka iz sajastega Strževega. K vodi ga vleče, ni kaj. Ob Krki s>e je rodil, v Dolenjskih Toplicah- Tu, se mi zdi, so doma najbolj meh Ve duše. Prav zaradi Krke, ki je tu Wsa Ion iva in topla, zavali VC?"« • vre na dan pod topliškim domom, zaradi sonca, ki se upira v strme vinograde in zidanice v Straški gori, na Riglu, zaradi soparic ki se dvigajo nad travnik, zaradi dobrih rok mater, ki so prehranile cel Kočevski Rog partizanov. Pravijo, da Viktor Henigman nikoli ni hotel govoriti o svoji partizanski poti. Tudi svojim doma ne. Zena pravi, da je za njegovo ilegalno ime izvedela šele pred dvema letoma, ko je bila z njim na partizanskem srečanju nekje na Dolenjskem. Da bi se dogodki po toliko letih slišali kot pravljica, prepričuje svoje. Pravljičar pa noče biti. . , . Pa vendar sega njegovo organizirano delo v čas, ko so morda nekateri njegovi sovrstniki res še verjeli v pravljice. On je bil pa v drugačni šoli. Za čevljarja se je učil pri Maksu Henigmanu, predvojnemu komunistu in revolucionarju, kasneje narodnem heroju. Zaupal mu je, čeprav je bil Viktor tedaj še tako mlad. Njegovo partijsko literaturo je imel Viktor skrito pri sebi doma. Med strop jo je skrival. Mojstru jo je prinašal, kakor mu je pač naročal. Toliko preiskav so naredili žandarji pri njem doma, da je bilo najbolje tako. Tik pred začetkom vojne so mojstra spet spustili iz Glavnjače. Starojugoslovanski žandarji so politične arhive predali Italijanom in Maks je moral takoj v ilegalo. Skupaj z Rudijem Zupanom in Pavlom Henigmanom so se utaborili v gozdu nad Dolenjskimi Toplicami. Edina zveza s terenom in vasjo je bil Viktor. Nosil jim je hrano, obleko, jih sproti obveščal o vsem, kar se je dogajalo spodaj. Viktor še dobro pomni tisti dan poleti 1941, ko je v Dolenjske Toplice prišla aktivistka, poslana od Centralnega komiteja KP v Zagrebu, da* se dogovore za splošno vstajo. Zadnjič jo j^ videl na televiziji. Spremenila se je, toda prepoznal jo 'je. Na tistem sestanku je bil tudi Viktor. Tolikšno zaupanje starejših tovarišev, da ga oovabijo na tako pomemben shod, mu je nalagalo vse resnejše naloge. Zdaj se je šele začelo pravo organizirano delo. 12. februarja 1942. so že ustanovili SKOJ. Prva večja akcija, ki jo je Makova, se^stja, Izvedeli so, da bo skupina Italijanov iz Dolenjskih Toplic odšla na rusko fronto. Kako jim ponagajati? Vsak večer.so napajali mule pri studencu. V sod, kamor so nalivali-vodo, so skojevci zmešali strihnin, ki so ga dobili iz Ljubljane. Šest mul je takrat poginilo Italijanom, druge so obolele in začele padati skupaj, ko so bili ravno postrojeni, da gredo. Mladi topliški skojevci so računali, da jih bodo napadli, ko bo kolona krenila iz Toplic. Vendar so jih Italijani prehiteli z racijami. Dobro so vedeli, koga morajo prijeti. Med dvanajstimi aretiranimi je bil tudi Viktor. V občinskem zaporu na karabinjerski postaji so jih najprej zasliševali, Kako so jih tepli! Viktor je bil ves krvav. Nihče ni izdal. Potem so jih odpeljali v novomeške zapore. Tu so jim grozili, da bodo, če ne povedo resnice, vsakega drugega ustrelili. Organiziran je bil sodni proces. Kako se je takrat izkazala osvobodilna fronta! Vsak od njih je vsak dan dobil paket v zapor! In aktivisti Osvobodilne fronte so zanje pridobili tudi advokate. Ti so svoj zagovor vodili povsem v drugo smer: da so Italijani sami nalašč zastrupili mule, da bi jim ne bilo treba na rusko fronto, da so jih krmili z rožičevo moko, ki jih je napela ... Sojenje je bilo nekaj posebnega, se smeje še danes Viktor. Najbolj smešna pa je bila pot tja. Od zapora do sodišča je vojska naredila špalir. Vseh dvanajst je torej šlo skozi ta špalir, pred njimi pa je neki fašist nesel dokazni material: v vsaki roki tri odrezane repe crknjenih mul. Srečno se je končalo tistikrat. Najraje bi takoj po procesu šel v partizane, a je bil še preveč potreben na terenu. Mlad je bil še tedaj. Sedemnajst, osemnajst let. Ze ob kapitulaciji so izpraznili občinsko skladišče. Smodnik, dinamit in svinčene cevi so pobrali in jih skrili pod gnojni koš. Nobena reč pa ni tako počila kot tista svinčena cev, ki so jo lepo zaprli na eni strani, do dobre polovice napolnili s s'modnikom in varno zaprli še na zgornjem koncu. Ni bilo večjega užitka kot nagajati Italijanom s temi nedolžnimi poka-licami. Največkrat so jih presenečali zvečer. Ko je trobentač »ousviral spavanje«, ko naj bi vojska legla k zasluženemu počitku, se je takšnale cev razpočila pred stradalnico ali kje drugje. Pa ie bila takoj »uzbuna«. Ali pa so Henigman, upitev mul. jim zakurili kresove n£ Toplic hkrati, pod vrhor svinčevih cevi. Takoj jt natovorili na mule kran in hiteli v bregove. Ob n so v Toplicah ostale le požagAli Vse 'tdefoiiKkr l.vihovih okrog ia pa naložili teh ilarm. Vojaki so ipate, mitraljeze ki priložnosti, ko :e,,so jim mladi ove. /ik^a s - teh drogov je potem dajala elektriko prvi zanski četi v tem koncu Dolenjske na relcu. 24. junija 1942 je Viktor šel v partizane, v bataljon. V. grupe jugozapadnih odredov prišel Pod Kraguljevim vrhom pri Pods nicah so imeli tabor. Tu se je tudi prvič srečal s Kardeljem. Ni straži je stal ponoči, ko zasliši kopiti jar je konj. Prepričan je bil, da gre po cesti italijanska »kareta«. Pustil jo je blizu, potem pa zavpil »Stoj«!. Ker voz ni počakal, je zavpil še drugič in nameril orožje. Tedaj se je kočija! tako obesil na vajeti, da so šli konji kar po zadnjih nogah. Bil je kmečki zapravljivi Takoj naslednji dan je komandant pred strojem hotel vedeti, kdo je bil tisti čas na straži Viktor je stopil naprej. »Čeprav bi kmalu prevrnil tovariša Kar delja, te moram v njegovem imenu pohvaliti,« je hudomušno dejal komandant Kardelj in Leskošek sta se tisto noč vračala i: Podstenic z nekega sestanka, pa sta naletela ravno nanj. Sploh bi najraje govoril le o veselit: dogodkih iz borbe. Vsak čas ko se mu hudo mušno zasveti v očeh in že pripoveduje, kako so nekoč, ko je bil že pri intendaturi VII komusa v Starih žagah uživali, ko so partizani Italijane napadli s tanki. Tri tanke so imeli skrite In ko so Italijani prodirali prv;: Uršnitn Selam in hoteli priti čez Rigelj, so s tanki prišli Italijanom za hrbet Italijani so bili prepričani, da so njihovi. Mahali so jim m bil? prepričani, da je zmaga že njihova, ko je .: tankov udarilo po njih,. - Ali pa takrat, ko so s? Nemci in Čerkezi pripravljali za napad na Stare žage. S »tigri« so hoteli naanje Partizani pa so prav vse topniške zmogljivost: so avih skupaj Tudi angleške topove s; imel S težkimi Strojnicami sp obkolili Podliosto. Zjutraj, ko so Nemci šh h kotlom lo l rano so udarili. Potem so Nemci menda govorUi! da niti na ruski fronti niso bih v takKar°vSim ga, vsega drobnega in deškega , I r«f S - v L&iano Kofer Ver štiri ure'prepozno, ker sta M l oda zato ju Ljubljana m ■nanj prazn.čna ^rorm:o a ordena zaslug za naixx. so ka On in imela pričak navrž< in me sporni okvaro, ala nič #-4 o h rfl n I 11 v«i u« — i .. aa m mu /»zetovo pa hran. .rialio za hrabrost £agou , h , n na vrsto dogodkov, , kdaj tudi domačim ' bolj katerih živi Za obisk prijetne gostilne vam ni treba stilni Stari Mayer preuredili lokal, ki dolgo potreboval. več iz mesta. V Kranju so v go-ga je to del starega Kranja že «FLCE odhod 27.4., 4 dni z avtobusom PLITVICE_ŠIBENIK—SLAPOVI KRKE, odhod 30 4., 4 dni, avtobus MALI LOŠINJ, odhod 30. 4., 4 dni, avtobus PRVOMAJSKE POČITNICE, Portorož, Izola, Poreč, Pula, Medulm, Nov/i Vinodolski Lošinj, Šibenik; lastni prevoz LETOVANJE 83 od Ankarana do Kaštel Lukšica (hoteli, apartmaji, zasebne sobe), popust za drugi teden letovanja KRIŽARJENJE 7 dni, od Zadra do Hvara, za posameznike in skupine ZA AKTIVNE DOPUSTNIKE: jadranje z manjšimi jahtami Posebni programi za delovne kolektive in zaključene skupine. « Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. KONCERT POMLADI VINKO ŠIMEK SKUPINA F + MAJDA SEPE TOMAŽ DOMICEU MIRKO BOGATAJ Skoraj 2 uri dobre glasbe in zabave. Športni center Planina Kranj, 15. 4. Wna"dvorana Poden, Škofja Loka 17 4 ob 20. uri TONE ČUFAR Jesenice, 18.4. ob 17. uri Pred prodaja vstopnic Kompas Kranj Alpinina trgovina na Titovem trgu v Škofji Loki in Gledališče Tone Čutar na Jesenicah.____ IZBRALI SOZMAS V Elitini prodajalni BALA Cankarjevi ujici imajo na za logi JOGI - FLANEL RJUHE velikosti 200* 180 cm m 200x 160 cm. Cena je 1.080 din. _ PROGRAM »POČITNICE 83 V vseh turističnih poslovalnicah vam je že na voljo natisnjen barvni program KOMPASA »POČITNICE 83«. Na 96 straneh je predstavljenih 400 objektov v več kot 100 krajih, kjer je Kompas rezerviral 10.000 postelj. 500 barvnih fotografij vam bo olajšalo izbiro v tako bogati ponudbi. Program vam bo priročno vodilo med potjo na počitnice in med samim letovanjem, saj si boste v njem lahko prebrali o priročni počitniški lekarni, o pripravah na daljše potovanje, o varovanju pred sončnimi opeklinami, o naturizmu, obali, otokih, mineralnih vodah in še marsičem. Med drugim boste v njem našli tudi koledarje kulturno-zabavnih prireditev v posameznih krajih in še nagradno anketo, pa ugodnosti, ki jih bodo uživali Kom-pasovi gostje. Še do nedelje si lahko na sejmu v Kranju v posebnem paviljonu v okviru KŽK ogledate in kupite proizvode Industrije stavbnega pohištva INLES iz Ribnice. Za vse informacije in ostalo vam je na razstavnem prostoru ves cas na voljo predstavnik K.ŽK-ja. IZ ALPETOUROVEGA PROGRAMA POČITNICE« '83 V Alpetourovem programu »Počitnice 83« vzbuja pozornost sedemdnevno KRIŽARJENJE med Komati in Hvarom. Odhod bo vsako soboto od konca junija do začetka septembra iz Zadra, kamor bo tudi povratek. Na križarjenju bodo imeli udeleženci polno oskrbo na ladji, na poti pa se bodo ustavili v Vodicah, Šibeniku, na Hvaru, v Splitu, Trogirju, Primoštenu in seveda na Komatih. Na voljo so dvo- in troposteljne kabine, ladijski kuhar pa bo vsak dan pripravil tri obilne obroke. Ladja bo založena tudi z vsem ostalim, poskrbljeno pa bo tudi za dobro voljo. Priporočamo vam, da ne odlašate s prijavo, saj je za tovrstne počitnice veliko zanimanje. V prodajalni športne opreme na Trgu svobode v Tržiču imajo med drugim pestro izbiro kamp opreme, športne opreme, koles in mopedov. Prodajajo tudi motorje Jawa in MZ. Založeni so tudi z nadomestnimi deli za kolesa, mopede in Z 750 in 101. Vstop v prodajalno je trenutno nekoliko oviran, ker obnavljajo pročelje stavbe. TTG vabi, da se pridružite na aprilskem izletu z veselim vlakom, ki so ga imenovali »APRIL NA OTOKU CVETJA«. Program je privlačen, pomladansko obarvan in primeren za vse tiste, ki bi radi preživeli vikend prijetno in veselo v naravi na ILOVIKU — OTOKU CVETJA. Vožnja z vlakom do Pule ob zvokih glasbe in dobro založenem bifeju bo prijetna. Po prihodu v Pulo (ob 9.45) se boste vkrcali na ladjo in se odpeljali na celodnevni izlet na ILOVIK. Po kosilu si boste lahko ogledali ta privlačni otok, ki zaradi svoje vegetacije in botaničnih primerkov sodi med najbolj zanimive otoke Kvarnerja. Odhod je iz Ljubljane 16. aprila ob 6.05. Cena izleta s kuponom iz Ljubljane znaša 2.290 dinarjev. VIKEND V OLIMPIJSKEM SARAJEVU Novost pri Kompasu je tridnevni program. ki vsebuje letalski prevoz z Brnika do Sarajeva, avtobusni ogled olimpijskih prizorišč, ogled sarajevskih kulturnozgodovinskih znamenitosti in povratek z vlakom v Ljubljano. V hotelu, kjer bodo izletniki nameščeni, bo oba večera zabava s plesom. V ceno 5.000 din na osebo je poleg naštetih prevozov in ogledov vračunano tudi: dva polpenziona v hotelu, kosilo v znani orientalski restavraciji Moriča-han in vodstvo. Odhodi bodo vsak petek v aprilu, maju in juniju. BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE Iz Kompasa so nam sporočili, da so zaradi velikega zanimanja za potovanje po Bosni in Srbiji, zagotovili dodaten odhod: 25. aprila. Na potovanju, ki traja 8 dni, bodo udeleženci obiskali: Zagreb, Banja Luko, Jajce, Travnik, Sarajevo. Priboj, Prijepo-Ije, samostan Mileševo, Ivangrad, Peč, Rugovsko klisuro, Dečane, Prizren, Prištino, Gračanico, Novi Pazar, Sopočane, Raško, samostan Studenica, Kraljevo, samostan Žiče, Vrnjačko Banjo, samostan Ljubostinja. Kruševac, Ćuprijo, samostan Ravanica, Topolo, Oplenac in Beograd. V ceno potovanja 9.970 din na osebo je vračunano: prevoz s posebnim avtobusom, 7 polnih penzionov + 1 kosilo, ogledi in vstopnine in vodstvo. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah do zasedbe mest INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Če se želite na Bledu prijetno zabavati, obiščite Park hotel! Vsak večer, razen torka, ples v KAZINI, od 21. do 01. ure. Obiščite našo KAVARNO, ki je odprta od 9. do 23. ure. Za prijetno počutje glasba od 17. do 19. in od 20. do 23. ure. V RIKLIJEVEM HRAMU vam nudimo prvovrstne pizze. Jubilejne torte in sladice ter drugo pecivo lahko naročite v naši SLAŠČIČARSKI DELAVNICI po ugodnih cenah. Želimo vam prijetno zabavo! Kompas Kranj tudi tetos organizira počitnice na KRETI, v kratkem izide poseben program, o katerem si preberite naslednji teden. cestno podjetje kranj oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela: Čiščenje delavskega naselja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: — zaključena osemletka, PK delavka Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Samsko stanovanje zagotovljeno. Akontacija mesečnega osebnega dohodka je 11.500,OOdin. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. IHH < -- iš l » Vi, | I i I™1 1 Razstava v Doni tu — V sejni sobi delovne organizacije Donit je te dni na voljo ogled zanimive razstave malih plastik akademske kiparke Sonje Tavčar-Skabeme. Avtorica se predstavlja s številnimi malimi plastikami, ki predstavljajo jedro njene dosedanje ustvarjalnosti, -fr PETEK, 8. APRILA 1983 GLAS SVETUJE IZLET iN ODDIH_ g jjp^ O LAS G LAS 10. STRAN ZANIMIVOSTI PETEK, 8. APRILA 1983 Obnovljeno letovišče za otroke 11. junija bodo otroci iz vrtcev odprli sezono v gorenjskem letovišču v Novigradu — Prav zdaj hitijo v obeh letoviščih v Istri in na otoku Stenjaku z zadnjimi obnovitvenimi deli, da bo v sezoni vse nared za sprejem okoli 4000 otrok iz vseh gorenjskih občin Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Kranj - V začetku aprila bo Zavod za letovanja Kranj obvestil osnovne šole, kdaj se bodo lahko otroci prijavljali za letošnje zdravstvene kolonije v obeh gorenjskih letoviščih, v Novigradu in na Stenjaku. Sezona se bo letos začela 11. junija, ko jo bodo tako kot vsako leto odprli predšolski otroci, nadaljevale pa zdravstvene kolonije Šolskih otrok. Predvidevajo, da bo tako kot lani letovalo v obeh letoviščih nekaj več kot 4000 otrok iz vseh gorenjskih občin. Manj bo, kot kaže, šolskih otrok za šolo v naravi, saj izobraževalne skupnosti nimajo dovolj denarja, zato bo očitno treba proste zmogljivosti ponuditi šolanj iz drugih regij. V zadnjih štirih, petih letih so se v obeh letoviščih izboljšali pogoji bivanja, urejena je bila okolica, dopoljene in adaptirane nekatere tehnične zmogljivosti. Za te adaptacije in izboljšave so v prejšnjih letih največ prispevale gorenjske občine, del sredstev pa je za izboljšanje pogojev bivanja za invalide paraple-gike vložila tudi Zveza paraplegikov SRS. Tako je bil lani dokončan pri-' reditveni prostor v letovišču Novigrad, urejene so bile sanitarije, obnovljena zunanja razsvetljava, dograjen večnamenski prostor ob terasi jedilnice, pokrit s platneno streho. Prav zdaj dokončujejo še dodatne izhodne stopnice pri drugi stavbi za primer požara, kot je to zahtevala inšpekcija. Prav tako je bila lani zaključena večina obnovitvenih del na otoku Stenjaku. Dokončati je treba še igrišče za košarko in odbojko, to je'že lani pripravljeni teren zaliti z betonom. Ta dela bodo opravili tudi s pomočjo dijakov šolskega centra Iskre, saj bo skupina najbolj delavnih med prvomajskimi prazniki tako kot že nekaj let doslej poprijela za lopate in pomagala dokončati športna igrišča. Ker pa je bilo treba letos obnoviti tudi nekaj igral, so se v skupnosti otroškega varstva Tržič odloČili, da prispevajo 50.000 din, kar bo za letos namenjenih sredstvih Zavoda za športno opremo v obeh letoviščih otrokom še bolj popestrilo bivanje na morju. L. M. (7. zapis) LOČITVE IN VRNITVE Spominjam se — saj tega ni tako davno — kako se je razplamteval spor: ali naj se žirovska kotlina (nekdanja žirovska občina) loči od Škofje Loke in priključi k Logatcu, ali ne. Ločitev je bila izvedena prvič še v času Avstro-Ogrske, drugič pa v letu 1961. Sedaj so Ziri spet zveste Škof ji Loki in vključene v to veliko občino, ki naravno obsega pač porečje obeh Sor. Bilo je seveda več razlogov, tudi gospodarskih in prometnih, za te ločitve in vrnitve. Kaže pa, da je tudi narava nekoliko prispevala k tem odtujitvam. Med Fužinami in Selom teče poljanska Sora v taki soteski, da je slejkoprej vselej predstavljala prometno oviro. Poljanska dolina je bila tu kar nekako preščipnjena -in tako je postajala žirovska ravan bolj odrezana kot povezana s kraji ob spodnji S ori. Za postavitev elektrarne (z jezom in akumulacijskim jezercem) pa je Kmetijski nasvet Krompir sadimo v dovolj ogreto zemljo Krompir sadimo, ko je zemlja ogreta na 6 do 8 stopinj Celzija. To je pri nas običajno že v prvih desetih dneh aprila. S saditvijo moramo končati pred prvim majem. Le v tem primeru lahko pričakujemo velike pridelke Krompir sadimo v zemljo, ki smo jo pognojili s hlevskim gnojem že v jeseni. Trošenje pre- f>relega hlevskega gnoja je spom-adi umestno le na plitvih prodnatih tleh, ki za gaženje niso tako občutljiva. Vsa gnojila dodamo pred ali ob sajenju. Sadimo semenski krompir in cele gomolje. Nakaljene gomolje sadimo s pol- avtomatskimi sadilci ali ročno, z avtomatskimi pa le vzbujene gomolje, ker pri nakaljenem krompirju preveč poškodujejo razvite kalčke. Sadimo v primerno vlažno zemljo. V prevlažni se za sadilnimi glavami delajo svaljki, ker je gaženje preveliko. S tem lahko pokvarimo zlog zemlje, v kateri pa krompir počasi in neenakomerno kali. Sadimo 5 do 10 centimetrov globoko, odvisno od vlažnosti zemlje ob saditvi in po njej ter od nevarnosti za po-zebo prezgodaj vzniklih rastlin. Zaradi strojne obdelave in izkopa krompirja priporočamo medvrst-no razdaljo 70 do 75 centimetrov in sicer 4 gomolje debeline 35 do 50 milimetrov na kvadratni meter; to pomeni, da sadimo raz-_ daljo 36 do 33 centimetrov v vrsti. Krompir z nepoznano semensko vrednostjo ter drobne in rezane gomolje sadimo gosteje. Na gostoto saditve krompirja sadimo 5 gomoljev običajno debelino na kvadratni meter, ker želimo gostejši sklop in več drobnih gomoljev v pridelku. Razdalja saditve v vrsti je tako od 29 do 26 centimetrov. Gomoljev, tudi če so debeli, nikoli ne režemo. Manj bujne rane sorte sadimo nekoliko gosteje, vendar ni treba manjšati medvrstne razdalje, temveč povečamo število gomoljev v vrsti. Kmetijski inštitut Slovenije bila Sora tod najpripravnejša. Sicer pa je že v 16. in 17. stoletju tu delala fužina (odtod tudi krajevno ime - Fužine), ki je imela vodo napeljeno po rakah iz Ho-bovščice. elektrarna V zanimivi knjigi Razvoj elektrifikacije Slovenije - izšla leta 1976 - preberem po- Vodno elektrarno HE Sora-Fu-žine pri Žireh so pričeli 1. 1922 graditi bogatejši domačini (okrog 80), ki so ustanovili delniško družbo Elektrotehniška družba Ziri. Ze med gradnjo so večje povodnji večkrat poškodovale gradbene objekte. Končno je bila naprava v novembru 19Z4 dograjena in so stroški znašali okrog 7 milijonov dinarjev. Vgrajeni sta bili dve vodni turbini 300 in 218I KM ter generatorja 250 in 165 kVA 3,3 kv. Elektrarna je dajala nad 2 milijona kWh. Elektrarna pa je bila zgrajena na ^ neugodnem mestu in so jo katastrofalne povodnji v letu 1925 močno poškodovale, v letu 1926 (27^ septembra) pa porušile večji del 900 m dolgega cevovoda in poškodovale, strojnico. Zaradi teh nesreč je bila žirovska okolica gospodarsko skoraj uničena. Takratni oblastni odbor je prevzel elektrarno v svojo upravo, najel obnovitveno posojilo 3 milijone dinarjev ter elektrarno temeljito popravil. Dne 7. avgusta 1944 so partizani elektrarno minirali - vendar je bila po osvoboditvi (provizončno pa že prej) brž spet usposobljena. - Zdaj že od leta 1981 ne obratuje. A nam tako primanjkuje energije ... Pomembni žirovski podjetji sta še »Etiketa«, tkalnica in tiskarmca trakov ter »Kladivar«, ki je usposobljen za izdelavo finomehaničnih aparatov in elementov, potrebnih pn avtomatizaciji strojev. Morda ne bo odveč podatek o moči žirovske »Alpine«: da bo letos izvozila kar 1 milijon parov smučarskih čevljev! - Sicer pa Plavž stare fužine v'Zeleznikih, kije obratovala do leta 1902. Zdaj stoji kot spomenik krajevne zgodovine ... velja tudi poudariti, da dober sloves »Alpine« temelji kar na 400-letni čevljarski obrtni tradiciji NA GOROPEKAH # i tako davno — morda le nekaj mesecev — ko so me prijatelji zvabili v Dom na Goropekah — dom Planinskega društva Ziri. Tako zložen je vzpon na to višino (724 m), komaj pol ure hoda iz Zirov. Gručasta hribovska vas Goropeke (reči bi moral, da grem v Goropeke, ne na Goropeke, a se mi kar upira) leži na slemenu med Soro in Račevo. Z vnanje stene podružnične cerkvic« sv. Janeza Krstnika se razgleduje po vasici sv. Krištof, čigar »mil pogled« te menda za ves dan obvaruje pred naglo smrtjo ... Zanimivo fresko je napravil leta 1872 Štefan Šubic s Poljanskega, od sloveče slikarske ro-dovine. Ob cesti od Zirov do Goropek stoji tudi pomnik NOB, bridek spomin na okupatorjevo zločinsko mentaliteta: tu so Nemci dne 13. septembra 1944 postrelili skupino ujetih partizanov. Streljati ujetnike - kaj takega je bila sposobna le podivjana nemška soldateska! Priložnost je sedaj, da še to povem: svojo pripoved — popotne vtise in doživetja — bom začenjal na robeh območja škofjeloške občine. Tako bom .tudi v Selško dolino prišel s Sorice in s Prtovča. Nekako boli prav in bolj lepo se mi vidi, priti v mesto s podeželja. S toplega sonca v hladno senco .. . Gorenjska kmetijska zadruga — TZO »SLOGA« KRANJ Shematični prikaz celotne linije za spravilo in sušenje sena. S sončno energijo do kvalitetne krme Kranjska »SLOGA« se na 22. sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju predstavlja s pomembnimi novostmi — s celotno mehanizacijo ki je potrebna za spravilo sena na sušilnico in za sušenje s sončno energijo. Ventilatorje z načrtom sušilnic izdeluje VITOMIR GROS iz Kranja, dodajalne trakove in udarne puhalnike VINKO KRAJNČIČ iz Brežic in samodejne razdelilce sena delovna organizacija TAJFUN. Prednosti sušenja s sončno energijo: prihranimo pri energiji in traktorskem gorivu, skrajšamo čas sušenja na travniku in zmanjšamo tveganje ob slabem vremenu; predvsem pa je to najcenejša pot do kakovostne krme, bogate z beljakovinami. Kakovostna dom.ača krma je ob sedanjih cenah krmil in ostalih dodatkov vse bolj pomembna za boljšo prirejo mesa in mleka. To kmetje vedo, pa kljub temu podkrepimo ugotovitev še s številkami. Če seno sušimo na travniku, je v njem 4 do 6 odstotkov beljakovin in od 230 do 300 enot škroba. Pri sušenju sena z običajno (klasično) sušilno napravo je kakovost krme že boljša, saj vsebuje od 6 do 9 odstotkov beljakovin. Pri sušenju s sončno energijo pa ostane v senu tudi do 12,5 odstotka beljakovin in do 450 škrobnih enot. Številke povedo dovolj: kakovost tako posušene krme je najboljša. In kako »ujeti« sončne žarke? Kolektor, zbiralec sončne energije, je dvojna streha. Zgornji del je prozorna plastična kritina, spodnji del črno pobarvane iverne plošče. Vmesni prostor je zbirni kanal, po katerem potuje zrak, se spotoma segreje, nakar ga pri izhodu posesa ventilator in ga skozi rešetke potiska v seno. Za vse ostalo, kako krmo spraviti na sušilnico, so poskrbeli v kranjski Slogi. Njeni kooperanti — obrtniki so izdelali vse manjkajoče člene v »senen. verigi« Vinko Krajnčič iz Brežic je izdelal doda-X rak in puhalnik. ki v eni uri zmeče na sušilnico tudi sedem ton sena, v katerem je lahko do fin odstotkov vlage. Organizacija zdruzenega dela TAJFUN je naredila9 samodejni razdehlec sena Gre za napravo ki avtomatsko uravnava gibanje cevi na seniku: jo krajša ali daljša, obrača levo ali desno. Že poznani izdelovalec ventilatorjev za sušenje sena in ostalih kmetijskih pridelkov Vitomir Gros iz Kranja je »seneni veri-gi«dodal še zadnji člen — radialni ventilator, ki je po podatkih Švicarskega zveznega inštituta in Inštituta za turbinske stroje v Ljubljani med najboljšimi v Evropi. Pri gradnji novih in obnavljanju starih sušilnic sodeluje tudi Inženiring KIT — Ljubljanske mlekarne, ki je prvi projekt za sušilnico na sončno energijo naredil zastonj. Prvo »sušilnico na sonce« je pri nas postavil Lojze Zaplotnik, Klemenčev iz Letenc. Drugo, ki bo imela tudi ceiotno linijo za spravilo sena na sušilnico in za sušenje s sončno energijo, gradi na svoji kmetiji na Jezerski cesti v Kranju Franc Krč. Poleg teh se je dokončno odločilo za novost še sedem kmetov iz kranjske občine. Domača linija, ki so jo razvili Sloga in njeni kooperanti, je več kot za tretjino cenejša od uvožene. Sušilnica z radialnim ventilatorjem in stroji za spravilo sena na sušilnico stane približno 600 tisoč dinarjev (60 starih milijonov). Uvajanje novosti, ki je kljub temu še vedno najcenejša pot do kakovostne domače krme, bosta podprla tudi hranilno-kreditna služba Gorenjska kmetijske zadruge in občinski intervencijski sklad. Cena celotne linije zbledi, če upoštevamo prednosti sušenja s sončno energijo in številne prihranke pri energiji in času. Z domačo krmo do 20 litrov mleka na dan »Sušilnica na sonce« je novost v Jugoslaviji, ne pa tudi v Švici, kjer samo v severovzhodnem delu stoji že preko 150 tovrstnih naprav. Natančni Švicarji, ki redno spremljajo porabo energije na sušilnicah, so izračunali, da jim sonce na povprečni kmetiji prihrani toliko električne energije, kolikor bi jo dalo 340O kilogramov kurilnega olja.»Sušilnica na sonce« porabi za sušenje stotih kilogramov krme 11,5 kilovatnih ur, medtem ko klasična naprava za enako količino 14,7 kilovatnih ur. Sušilnica na sončno energijo suši znatno hitreje kot klasična, zato lahko spravljamo krmo, ki vsebuje tudi do 60 odstotkov vlage. Krmo lahko vozimo »pod streho« že prvi dan. Skrajša se čas sušenja na travniku, saj odpade eno obračanje. S tem prihranimo pri traktorskem gorivu in času in zmanjša se tveganje ob naglih vremenskih spremembah, še največ ob tem pridobi krma. Čim manj časa leži na travniku, tem več beljakovin vsebuje; večja je prireja mesa in mleka. S tako posušeno krmo so Švicarji brez dodajanja močnih krmil dosegli pri svojih kravah dnevno mlečnost 20 litrov; prizadevajo pa si, da bi številko dvignili še za dva litra. Pridelati kakovostno domačo krmo je ob dragih krmilih in ostalih dodatkih tudi zelo gospodarno. Vso potrebno mehanizacijo za sušenje s sončno energijo - dodajalni trak, puhalnik, samodejni razdelilec sena in radialne ventila-torTe 1 bo moč kupiti že junija ali julija, zanes-IHvo pa na avgustovskem sejmu v Kranju na razstavnem prostoru Sloge. VITOMIR GROS, izdelovalec radialnih ventilatorjev in načrtov za sušilnico. „vsi dosedanji poskusi so pokaza". da se izkoriščanje sončne energije ekonomsko splača lp on sušenju sena % ostalih kmetijskih pridelkov. To pa zaradi tega, ker sušenje sovpada z naj močnejšim sevanjem sonca. Kako vost novih ventilatorjev za sušilnico na sončno energijo jo preskusili na inštitutu v LjubUan^ f pa razen dvehleza jev ni uvoženih delov.« VINKO KRAJNČIČ, izdelovalec dodajal-nih trakov in udarnih puhalnikov: »Kmetje so nezaupljivi do novosti, toda ko bodo spoznali učinke novega načina, se bodo drug za drugim ogreli za sušenje s sončno energijo. Novi udarni puhalnik lahko meče zelo vlažno krmo, uporaben pa je za prenoj km* na sušilnice ™ tu« v visoke okrogle silose.« tlEK, 8. APRILA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 11. STRAN O veje pod drobnogledom Ntie trgovine so zadnje čase slabo za-z volnenimi prejami za ročno trenje, a pletenje na pletilnem stroju a a -.kanje na ročnih statvah. Vse manj sjih prave volne, vse več je sintetike. i tudi «ntPtik* ni vedno najboljša. Na-■o kvalitetnejše preje iščemo pri pre-i visoko ceno, češ, dobro se tudi dobro Vendar včasih tudi to ne velja, cd cenejšimi prejami najdemo iro. Zavod za napredek go-v Ljubljani je skupaj s ko-ijanje blaga široke porabe i zbornici Slovenije pred __nje val kakovost nekaterih H ki jih danes dobimo po naših trgovk z volno. Petnajst vrst prej so iz-Vse so Sle tudi na laboratorijske v Tekstilni inštitut v Mariboru, » jih preizkusili glede na njihovo razteznost, enakomernost preje, EMt barv, kontrolirali so težo, su-ki sestav za titer, in podobno. Stro-tomisija je pri pleteninah, ročno ■ —»ojno pletenih in pri tkanem blagu iz K preizkušala njihovo odpornost na prožnost pletenin po pranju, po pranju, otip in podobno, vse, kar pomeni kvaliteto pn Preje iz mešanice volne in sintetike: Oceno »zelo primerno« sta tu dobili le dve preji in sicer uvožena NOMOTTA-SHETLAND, ki je primerna tako za ročno in strojno pletenje, kot za tkanje in tudi uvožena preja NOMOTTA-ORLAN-DA, ki je najbolj primerna za ročno pletenje, manj pa za strojno. Za tkanje pa je tudi dobra. Štiri vrste preje so bile ocenjene s »primerno«: to je uvožena preja NOMOTTA-REGIA, ki je uporabna za vse troje enako, MAJDA (od Tekstila), ki je najbolj uporabna za učinek pri ročnem in strojnem pletenju ter za votek pri tkanju, ter IVA (od Loke), ki je za ročno in strojno pletenje manj primerna predvsem zaradi trdega otipa, pri tkanju pa je primerna za osnovo in votek. Z oceno »mani primerno« so bile ocenjene preje KID-MOHAIR od Beti, ki je sicer za ročno pletenje zelo uporabna, manj za strojno, za tkanje pa je primerna za votek. Preja JELKA od Merimke pa je bolj uporabna za strojno kot za ročno pletenje, pri tkanju pa je primerna za votek. Slednja preja, SERENADA od Beti, pa je vsestransko uporabna, tako za ročno in strojno pletenje kot za tkanj £ bralke nam pišejo Spoštovani! Ze več let prebiram vaš časopis in najdem v praktičnih nasvetih vedno kaj koristnega. Ne vem, mogoče sem prezrla, da o domači kozmetiki ženskega obraza nisem našla praktičnih receptov, kako predvsem čistiti kožo obraza, kar je potem pogoj za nadaljnjo kozmetiko. V mislih imam dosegljive snovi za vsak Žep. Marsikatera žena .>ali dekle nima finančnih možnosti, da po potrebi obišče kozmetični salon. Upam, da bomo kmalu na straneh vašega časopisa prebrale kaj koristnega za nego naših lic. bralka Polona iz škofje Loke Draga Polona! Morda res ni bilo na naši strani dosti tovrstnih nasvetov. Na vašo pobudo smo se pa dogovorili s kranjsko, kozmetičarko Barbaro Kregar, ki je bila takoj pripravljena sodelovati s svojim znanjem in strokovnimi nasveti. Danes objavljamo prvi članek iz serije »Vse o negi obraza«. Začenjamo s sestavom kože in vrstami kože. posameznim volnam so bile od »odlične«, »zelo primerne«, me«, »manj primerne« do »nepn-i. Vendar najboljše in najslabše ni naših trgovskih policah. Dobile so sroe ocene. . . t iz stoodstotne volne: »zelo prije preja TRIM od Merimke, ki je u komisije primerna za ročno m _ pletenje, pri tkanju pa kot osnova k"tek. V isto skupino se je uvrstila tudi preja KOLN. Posebno primerna a icante vzorce, manj pa za osnovno Za strojno pletenie pa m pn-*,pri tkanju ga jo lahko uporabimo piščanec malo drugače uporabna za učinkovite vzorce K^MT O puloverje z norveškim vzorcem m Tprimerna pa je tudi za strojno pn tkanju pa jo pnporočajo le ; rtoodatotne sintetike: tri '»ocenjevali iz te lupine in vse so oceno »zelo primerno«. Za prejo U)A (od Teteksa) pravijo, da je na za strojno pletenje, za ročno pa r je otip škripajoč. Pri tkanju pa naj |L» za osnovo. . . • _ ZENIT (od Apateksa) je pn- ~ je po oceni komisije srednje I SiSLo pletenje, vehko bohpa jo pletenje Pri tkanju bi jo lahko i le za osnovo. PIŠČANEC PO VRAŽJE Za 4 osebe potrebuj'emo: 1 piščanca (900 g), 50 g masla, 2 limoni, poper, sol Piščanca očistimo, oplaknemo in osušimo. Prerežemo čez ves prsni del in ga plosko položimo na desko. Namažemo ga z maslom, pokapljamo z limoninim so-komr nasolimo in popopramo. Tako pripravljenega piščanca za 2 uri obtežimo: nanj položimo krožnik z utežjo ali težko konzervo ali pa kar z opeko. Piščanca položimo v ponev na malo maščobe, ga ponovno obtežimo in nad šibkim ognjem pečemo 40 minut (na vsaki strani 20 minut). PIŠČANEC V ALU FOLIJI Potrebujemo: 1 piščanca, težkega 1,5 kg, vejico rožmarina, strok česna, sol, poper Piščanca dobro očistimo, oplaknemo in osušimo. Znotraj in zunaj ga popopramo in posolimo, nato vtaknemo vanj vejico rožmarina in česen. Povežemo ga z vrvico in zavijemo v alu folijo. Tako pripravljenega piščanca položimo v lončeno posodo in pečemo eno uro in pol v pečici, ki smo jo razgreli na 220 stopinj C. Pečenega piščanca odvijemo, razveže-mo in polijemo s sokom, ki se je nabral med pečenjem. §t 'r vse o negi obraza Barbara Kregar, dipl. kemik, • ♦ kozmetičarka in pedikerka 'Koža je zelo občutljiv organ človeškega telesa. Ima raznovrstne funkcije: zaščito notranjih organov, izločanje in vpijanje, regulacija telesne temperature in senzibilnost. Človeško kožo sestavljajo tri plasti: vrhnjica, usnjica in maščevje ali * podkožno mastno tkivo. Vrhnjica sestoji iz epitelijskih celic in jo zato imenujemo tudi epitelij-ska plast kože. Usnjica sestoji pretežno iz vezivja in jo zato imenujemo vezivna plast kože. Usnjica vsebuje dve plasti vezivja: elastično, ki daje koži elastičnost in ka-logena, ki da koži trdnost. V usnjici se nahajajo še krvna obtočila, mezgovje, znojnice, lojnice, mišična vlakna in živčevje. Maščevje sestoji iz masti ali sala; od tod tudi njegovo ime. Sedaj, ko poznamo sestavo in delovanje kože, bi omenila še vrste kože in zunanji videz, da bi lahko ugotovile kakšno kožo imate in izbrale pravilno nego. V kozmetiki razlikujemo štiri glavne tipe kože: 1. normalna 2. suha 3. mastna 4. mešana » Normalna koža Za to kožo je značilno, da je nežna, gladka, napeta z majhnimi porami in "brez načistoč. Barva te kože je rožnata, vrhnjica je normalno debela. Kljub temu take kože ne smemo zanemariti, ker jo lahko le z nego ohranimo napeto in gibko. Suha koža Ta koža je nežna, deluje prozorno in se pogosto tudi lušči. Suha koža je nagnjena k pokanju kapilar ter k zgodnjemu nastajanju gub. Zelo je občutljiva na temperaturne spremembe; sonce, veter in mraz ji še posebno škodujejo. Suho kožo je treba negovati vsak dan, posebno pozornost pa ji moramo posvetiti v zimskem času. Mastna koža Obraz z mastno kožo ima sledeč izgled: — barva kože je rumenkasta in se sveti — na nosu, čelu in bradi so razširjene pore, na robu obraza je koža suha — ima polno komedonov in je nasploh nečista ter nagnjena k tvorbi aken. Videz take kože ni svež, vrhnjica pa je debela. Mešana koža Ta tip kože je najbolj razširjen. To je kombinacija suhe in mastne kože. Navadno sta nos in brada mastna, pore so velike, pojavljajo se tudi ko-medoni; lica pa so suha z majhnimi porami in občutljiva. Ta tip kože negujemo delno kot suho, delno kot mastno kožo. (prihodnjič berite o negovanju posameznih vrst kož) tomotiva puha Varuška s1* lokomotive napoveduje, \*M ie blizu. Glej, je že na C^-Seie vidi! Ha, kako je od spredaj- Kakor bi t obraz kakšnega mar-Utigo kot od, spodaj je kot usta. Hej, kaj se ***tmehnila? Zmotiva, me slišiš Ar S** sliHm, kaj te ne bih V^jJj čudo, z lokomotivo se uvaljala.« _ ne s človekom. Pa k*to! Vse mora enkrat biti l^tfo ti je ime?« J** Pika. Pa tebi?« mene kliči kar Puha. , ^ pravijo prijatelji.« S^ imaš tudi prijatelje? O Po mislila, da so vlaki le bittroji.«' ,.... stroji. ..Ko bi h ve- je biti taka loko-V* Vlečem potniški vlak od do Ljubljane in nazaj. v Vntimeter tirov že po-novega ni. Ko na po-^ Kfwam z drugimi vlaki, r*-— balada pne tema se nad obokom ' ^a hrešči po tleh, "^lim, jokajočim pokom *Wtne vetra nemi smeh. ^ne vstaja šum, "'■^n.e prihaja: »Top,« ^*ti hoče pogum, ^reti oblakov strop. so zvoki, '-'•"ttJc se odlomi, 'f9ot,ti so poki, že dvomi . ■ • '^'■na se seka, "M-i črnina; * '-ti je lahnega teka — '■^a toplina . - ■ ''■ -'ik se razpara: r >ro lesketa se, f*9 zaprši. fih preda se. %n vrši .. . Hostnik, 8. r. Rii ie v Rimu, Berlinu, Madridu Kako rada bi šla z njim!« »Ne pritožni se, no! Ti pa zato voziš mlade, vesele ljudi, ne pa kakih moreč* poslov-nežev kot domišljavi Zelem vlak Tudi njemu bo postalo dolgčas, saj se tudi vozi vedno po isti poti. Pa še toliko daljša je »Oh ko bi ti vedela, kakšna ie danes mladina na vlakih. Skačejo po drobovju majih vagonov, odpirajo okna. da mi prepiha vso notranjost, lepijo žvečilne gume po mem, nihče več ne pazi name. Se odrasli ne. Resda me kdaj kdo počedi, kakšna čistilka, a to ru dovoli. In za tako delo sem si morala nridobiti toliko izobrazbe.« »Izobrazba? Ti me pa presenečaš Izobražen vlak!« »Nikar se ne čudi. Kam pa prideš danes brez šol? Kaj vse je treba znati v mojem pokliču! Vedeti moram, kdaj je treba na drugi tir, kaj moram storiti, če strojevodja pritisne na ta ah oni ftumb. Paziti moram da ne zletim s proge. Današnja hitrost ni več tako majhna. Včasih, tako smo se učili pri zgodovini, % vlaki vozili kakih 30 kilometrov na uro. Takrat so se morali naučiti predvsem to, kakWse požira premog in piha dim. Ne pa danes .« »Nehaj stokati, slišiš! Pa imaš vendar kaj lepega v žw- ^»Lepega? O, seveda. Ni lepšega kot so obdelana polja va gozdovi ob progi. Teh $e nikdar ne naveličam. Pa veselje tistih malčkov, ki se prvič peljejo z mano, to je prav lepo. Veliko lepše kot vožnja po mestu ali celo pod zemljo. Saj sem slišala, da se tam nekje, v Ameriki, vozijo celo pod zemljo.« »No, vidiš! Vsaka stvar, vsak poklic ima svojo slabo in dobro stran. Ne misli samo na slabe, pa ti bo lepše.« »Uja, saj res. Ampak včasih mije tako dolgčas. Veš, lepo se ie pogovoriti s človekom. Maj \em kar boljše volje. Oooo, 5ko t da! Odpravnik kaže na odhod. Posloviti se moram. Hvala ti, ker si bila tako prijazna z menoj. Pridi še na postajo, ko bom tu. Adijo!« In jv odsopihala. Zdelo se mi je, kot da se mi je v slovo še enkrat nasmehnila. Polona Bešter, H. a r. <>«n. šole Gorenjskega odreda Žirovnica Moji varuški je ime Malka. Je majhne postave. Ima sive lase in modre oči. Rada nosi rožasto obleko, moder plašč in črne škornje. V roki ima tudi palico. Večkrat pride k nam na obisk. Rada jo imam zato, ker me je varovala več let. Za vsak rojstni dan mi kaj prinese. Letos mije prinesla barvice Romi. Barbara Bogataj, 2. a r. osn. šola Ivan Tavčar Gorenja vas Praznovali smo V petek, 25. marca, smo praznovali dvajset let osnovne šole Cvetko Golar. Učenci tretjih in četrtih razredov/smo tekmovali v Veseli šoli. Dobili smo vprašanja in tudi eno uganko. Skoraj večina jih je napisalo, da je odgovor trobentica, a pravilno je bilo goba. Ko smo končali, smo šli v kino. Gledali smo risanko Pe-pelka. Po kinu smo šli v veliko telovadnico. Imeli smo srečanje s pisateljem Mankom Golar-jem. Manko Golar je sin Cvetka Golarja, po katerem ima ime naša šola. S seboj je pripeljal punčko Lenko. Prebral nam je nekaj pesmic. Po srečanju smo šli domov. Zvečer pa je bila proslava za vse krajane. Mateja Štojs, 3. ar. osn. šole Cvetko Golar Škofja Loka Krt je prikukal na dan Spomladansko sonce je že privabilo iz zemlje zvončke, tro-bestice in druge spomladanske cvetlice. Tudi ptice so že priletele z juga. Pomlad se je prikazala v vsem svojem razkošju in dokončno pregnala zadnje krpe snega. Ob robu gozda zagledam kupček zemlje, ki se vidno veča. Seveda, to je naš prijatelj krt, ki je vso zimo prespal pod zemljo. Tudi njega je sonce prebudilo iz zimskega spanja. Začel je kopati zemljo, da bi čimprej zagledal beli dan. Ko se dokoplje na prosto, se najprej razgleda, po-mežikne v toplo sonce in se otrese prsti. Ko se krt greje na soncu in si nabira novih moči z lanskimi črvi, priteče mimo miš. Zacvili mu v pozdrav in začne se živahen pogovor. Krt pripoveduje, kako se je lani odpravljal spat, miška pa pove, kako si je nabrala zrnja. Ko se miška poslovi in odide, v grmu nekaj zašumi. Krt hitro spozna svojega sovražnika ježa in v zadnjem trenutku pobegne na varno. Uvidi, da bi v pomladni razposajenosti kmalu postal žrtev. Misli, da je vseeno varneje pod zemljo kakor pa v nenehnem strahu na toplem spomladanskem soncu. Danica Aljančič, 6. r. osn. šole heroja Bračifca Tržič Zakaj se veselim pomladi? Zato, ker se bodo ptice vrnile iz toplih krajev in že ob zori začele žvrgoleti in nam krajšati čas. Sadovnjak bo v cvetju, travnik bo poln belih zvončkov in rumenih trobentic. — Tadej Zato, ker se bom lahko dalj časa vozil s kolesom. Z njim bom šel tudi v gozd po zvončke in še druge pomladanske cvetice in bom lahko poslušal ptičje žvrgoljenje. — Anže Zato, ker lahko grem na travnik in tam ni več snega, ker je dan daljši in ptice že navsezgodaj prepevajo. Mame na vrtu seje-jo semena, da jim ne bo treba kupovati zelenjave v trgovini in na vrtu. — Vita Zato, ker je v pomladanskem času veliko praznikov in ne bo treba v šolo. Na vrtu bom pomagal mami sejati in pleti. — Klemen Zato, ker bom skakala s kolebnico, ker bodo prazniki in mi ne bo treba hoditi v šolo in se bom lahko vozila s kolesom. — Tanja Zato, ker cvetijo cvetice, ki jih ni bilo in jih natrgam v šopek, doma pa jih dam v vazo. — Primož Zato, ker bo dan daljši od noči in se bom na dvorišču lahko dalj časa igrala. — Jelka Ker se prebujajo živali. — Jože Zato, ker se bomo vozili na izlete in piknike. Poslušal bom žvrgoljenje ptic. Vse zeleni. Mami bom prinesel rože. — Zoran Zato, ker sonce sije topleje. Zimsko obleko bomo kmalu slekli. V šolo bom hodila oblečena pomladansko. — Vesna Učenci 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj Bralna značka Na bralno značko sem se začel pripravljati v začetku oktobra. Povedati smo morali pet knjig izmed enajstih s seznama. Moja prva knjiga, ki sem jo prebral, je bila Brkonja Celjust-nik. Za knjigo sem se odločil že po naslovu. Potem sem prebral še knjige: Mornar na kolesu, Levi devžej, Na kmetiji in Sonce ima krono. Mislim, da bom še bral za bralno značko, ker sva s knjigo velika prijatelja. Uroš Koblar, 3. a r. o3n. šole Prešernove brigade Železniki Ilustracija pravljice 12 ujcev — Narisala Irena Papič, 1. ć r. osnovne šole Stane Žagar Kranj , • . v Moj športni dan Vsi smo bili veseli, ko nam je tovarišica povedala, da imamo športni aan. Odšli smo na Veliki hrib. Nekateri so se sankali, drugi smučali. Sankala sem se s Sergejo. Utrujeni in lačni smo se vračali v šolo. Sanke in smučke so bile težke. Na našem prvem športnem dnevu je bile lepo. Nika Veger, 1. c r. osn. šo!e Simon Jenko Kranj . Kot ledina odhajali drugam: v Žiri, Idrijo, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano. Tu so večinoma ostajali le starši, šele v zadnjem času se za življenje doma odločajo tudi mladi. Julka Mohoričeva, ki je imela štiri otroke, je ostala z možem sama na majhni kmetiji in podobno je še marsikje drugje, čeprav se zadnja leta le obrača na bolje. V osnovni-po-družnični šoli je v treh razredih iz štirih vasi trinajst otrok. V šoli je tudi obrat Kolek-torja iz Idrije. Pet domačink sestavlja dele elektromotorjev. Kot so povedale, je bilo pred leti, ko so se začeli pogovarjati, da bi ustanovili obrat, za delo v domačem kraju veliko zanimanja. Toda, ker se je Kolektor preveč obotavljal, je Iskra Idrija na Vrsniku postavila svoj obrat, v katerem dela 30 domačink, zato je za delo v Ko-lektorju manjše zanimanje. Štiri od petih zaposlenih so bile do sedaj doma, ker se bi bilo treba predaleč voziti na delo. Vsekakor pa so izredno zadovoljne, da imajo delo, zaslužijo okoli 9.000 dinarjev mesečno, toda ob skopi zemlji je vsak zaslužek dobrodošel. Prej so si domačinke lahko pomagale le s čipkar-stvom, kjer pa je zaslužek izredno boren. Čeprav za sedaj, kot smo zapisali, v vasi še ni posebnega blagostanja, je prav gotovo, da se bo tudi tu kolo napredka začelo vrteti hitreje. Že to, da so mladi začeli ostajati doma in da imajo tudi žene delo, bo prav gotovo pobudilo drugačno življenje. Po drugi strani pa tudi večje spodbude za razvoj kmetijstva, predvsem živinoreje, ne morejo ostati brez rezultatov. Cestna povezava je zlasti z Idrijo dobra, saj do Ledin pripelje prek Razpotja lepa asfaltirana cesta, zato so možnosti tudi za kmetijstvo večje. L. Bogataj Slike: F. Perdan Ko so pred nedavnir zakonov s področja vendar jih le deloma J KRANJ - Na »luknje« «J je morda v skupščinski * najbolje pokazal delegat ii je-opozoril na to, da petičrseii1 nekmečkega porekla kupcih tije, ne zato, da bi kmetov*-1 da bi v času visoke inflacv denar z nakupom trajnejši j Vsekakor to ni edini načis i ranja z zemljo in izigravanja«! zakonov s področja kona o kmetijskih zei o preživninskem varstvu ! kona o dedovanju kmetijski^ in zasebnih kmetijskih (kmetij) ter zakona o kmetov. Ni vsak kmet, kdor i zemljo V obdobju od 1973 do 19 Sloveniji z odločbo kmeta 20.069 občanom, primeri — ugotavlja nega sveta — kjer kmetovanje ne pomeni nosti in se pojavlja dvom. . šteje za kmeta ali ne. občini so v desetih letih 900 odločb, medtem ko občini priznali status silcem. »Med njimi je verjetno takih, ki tega naziva ne ugotavlja vodja zemljiške skupnosti bi v občini res imeli 650 MILIČNIK JANEZ RUPAR Problematično mladinsko prestopništvo Kranj — Varnostni okoliš neke postaje ali oddelka milice običajno zajema eno krajevno skupnost, lahko pa tudi več, če*vamostna problematika to dopušča. Kranjsko naselje Planina, ki se je v zadnjih dveh letih bliskovito širilo, miličnikom zagotavlja obilico dela. Preden se je naselje razširilo in prebivalstvo povečalo na več kot 10.000, je stara sektorska delitev ustrezala, danes pa se miličniki otepajo s preobiljem dela na področju prometa, javnega reda in miru, ,„ kriminalitete . .. Vodja varnostnega okoliša Planina je na kranjski postaji milice Janez Ru-par. Kako mu že dve leti domala samemu uspeva obdelovati zahtevno varnostno problematiko? »Pravila postaje milice opredeljujejo nekako 21 nalog, s katerimi naj bi se ukvarjal vodja varnostnega okoliša, med najvažnejšimi kazniva dejanja, javni red in mir, varstvo ustavne ureditve, sodelovanje s komiteji za SLO in DS ... Splošna problematika daje dovolj dela za pet ljudi, ne za enega. Vendar kljub temu lahko rečem, da teren družno z ostalimi dokaj dobro obvladujem. Nekoliko slabše pokrivam področje kriminalitete, medtem ko sta prometna varnost in javni red in mir na boljšem, saj mi na obeh področjih pomagajo miličniki prometnih patrulj in opazovalci. Večina storilcev je zato znanih, prekrški so dobro raziskani.« • V čem je Planina za vaše delo posebnost? » V a rn os t na problema -tika je tu še obsežnejša, ker na majhnem prostoru živi veliko prebivalcev. Razlogi pa so tudi drugje. Planina je mlado naselje, prebivalci se med sabo slabo poznajo in nimajo sosedskih stikov. Delo vodje varnostnega okoliša /e oteženo, saj mu prebivalstvo ne more biti zanesljiv vir informacij. Na vasi je drugače, vsi se poznajo in lahko miličnika napotijo tja, kamor je namenjen. Na Planini tudi ni spremljajočih objektov. Ob blokih, šolah, vrtcih in trgovinah je bore malo prostorov, kjer bi se ljudje lahko družili. Tudi samozaščitno so prebivalci preslabo osveščeni. Vsak gleda le nase in nas kliče le v primeru, če je sam žrtev kaznivega dejanja. Planina je tudi sila mešano naselje, saj tu živi prebivalstvo iz vse Jugoslavije, to pa prav tako otežuje sosedske stike.« • Kateri problemi torej najbolj izstopajo? »Največ problemov povzroča kriminaliteta. Kazniva dejanja so v precejšnjem porastu, zlasti tatvine in vlomi na gradbišča, vdori v kleti in osebne avtomobile, kraje koles, drzne tatvine, napadi na ženske. Ko smo ugotavljali storilce kaznivih dejanj ob takoime-novanih ,serijah vlomov', je bilo videti, da so storilci pogosto od drugje. Odprta gradbišča, ogromno naselje, pomanjkanje garaž, vse to jih vabi k dejanjem, nasprotnim zakonu. V okviru kriminalitete so najbolj zaskrbljujoča kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki. Pred leti bržkone nismo bili dovolj poaorni na razne tatvine koles, kraje po trgovinah in podobno. Danes je mladinska kriminaliteta t' ogromnem porastu. Otroci danes že priznaš To so * hrupe r, Miličnik Janez Rupar, vodja varnostne?* okoliša Planina pri 12, 13 letih na veliko kradejo in k dejanjem napeljujejo mlajše od sebe. Razlogi so v družini kjer starši očitno niso dovolj zgodaj razjasnili otrokom, kaj se sme in kaj ne, kaj je ,moje in kaj ni. Vzrok pa m le družina. Razen v soli in vrtcu ni ljudi, ki bi se ukvarjali z mladimi odraščajočimi. Prav zato je med storilci največ takih, ki so že lumčali obvezno šolanje in^o zdaj prepuščeni samim sebi. I udi spremljajočih objektov (se pravi primernih igrišč, mladinskih prostorov) ni, kjer bi se mladi lahko izživeli. , , Dokaj problematičen je na Planini tudi jami red in mir. Žarišče kršenja je pretežno v družinah kamor so usmerjene naše najpogostejše intervencije V sprtih družinah za zaprtimi stanovanjskimi vrati, nam je tudi najteže preventivno delovatUje so vzroki za tolikšne družinske spote Zida alkoholizem ud množičnost v ^Iju in različnost strukture pre-bivalstva napeljuje a k napetostim v druži nah . - • Nekaj l^mov nam zadaja tudi samski / > na Planini, ki dom na tpJna nh koncih tedna večkrat valci pa se zaradi tatvin, podnevi dostopen nim obiskovalce* kejše so naše intc'" v obeh bifejih ter nih prireditvah v dvorani. Promet je k hiš obvoznici domala 1 seljiv, edinole p* 1. maja vozniki prehitro, čep m: radi bližine šole polni otrok. S t dogajajo tudi niški cesti.« • Kaj storiti. varnostne razred Planini izboljša^* »Ljudje bi m ne je sodelovati varnostnega biti samozaščitni ši. Več bi se rediti za vzgojo — doma, v šok. Delo bi nam bilo no, ko bi sf okoliš mzdrobii sektorjev in bi v šala kadrovska ra. Tako bi tv zlasti k boljš; v * nosti kaznivih kar se nam zda Danes namreč ;v mo, da je glede v hlematičnost trn-** , kritost še daleč * ' zelene D 2 trdo življenje Za Zirmi, ko se iznad Osojni-ce cesta v ridah vzpne skozi gozd, se odpre zakrasel, plano-tast svet z gručastimi vasmi, ki upravno že spada pod Primorsko in kjer se ljudje tudi že štejejo za Primorce, gospodarsko pa so še precej navezani na Žiri; zlasti zato, ker se jih kar lepo število z Govejka, Vrsnika, Ledin, Pečnika, Krnic in Razpotja vozi na delo v žirovske delovne organizacije. Tudi šolarji višjih razredov osnovne šole se iz vasi, ki so bliže Žirem, vozijo v žirovsko osnovno šolo nabirat znanje. Planota med Idrijo in Žirmi pa ni le ločnica med Gorenjsko in Primorsko, ampak je tudi razvodje med Jadranskim in Črnim morjem. Na to obiskovalca spominja tudi tabla izpred prve svetovne vojne, ki jo hranijo v gostilni na Ledinskem razpotju. V teh dneh, ko pomlad kar ne more pregnati mrzlih in deževnih dni, v teh krajih ni posebno prijetno. Po globačah so še ostanki snega, svet je nekako rjav in daje slutiti, da v teh krajih življenje ni lahko, da je zemlja trda in skopa in, da prebivalci le z velikim trudom iztisnejo iz nje pridelek. Vendar zgodovinski viri pričajo, da so bili ti kraji naseljeni že v rimski dobi pa tudi Slovani so se tu kmalu naselili, o čemer priča tudi ime Gradišče nad Ledinami. Ostankov starega gradišča sicer ni nikjer več, še vedno pa je med ljudmi živa ljudska pripovedka o gradu in ledinah, ki naj bi bile nekoč stisnjene pod gradiščem. Danes je v Ledinah 16 hiš, 4 kmetje, imajo gasilski dom, šolo, trgovino in obrat Kolektora iz Idrije. V Cerkvi sv. Jakoba, ki so jo sezidali že leta 1540 in približno 80 let kasneje popravili, sta dragoceni sliki Jurija Šubica. Ker je cerkev večinoma odprta, ni težav, da bi si jih ne mogli ogledati. Zadaj za cerkvijo, na pokopališču, pa je spomenik padlim borcem iz narodnoosvobodilne borbe in že tu se vidi, koliko so ljudje iz teh krajev žrtvovali «. med drugo svetovno vojno. Kar 36 domačih fantov, mož in de- Med NOB so ti kraji veliko žrtvovali V Kolektorju je zaposlenih pet Julka Mohorič klet iz Ledin, Pečnika, Vrsnika in Krnic je zapisanih na spomeniku padlih. Zraven njih pa še imena 32 padlih borcev Kosovelove, Vojkove in Grad-nikove brigade, ki so padli v teh krajih. Posebna plošča pa spominja na 9 nepoznanih borcev, ki so tudi pokopani na Ledinskem pokopališču. Nekoliko više gori, ob cesti proti Jaznam, je skupno grobišče padlih borcev. V Ledinah je bil leta 1811 rojen Anton Zakelj, pesnik in zbiratelj ljudske poezije, slovenski duhovnik, ki se je podpisoval s psevdonimom Rodoljub Ledinski. Na njegovi rojstni hiši, le nekoliko korakov stran od cerkve, nanj spominja skromna plošča, ki so mu jo odkrili pred dobrimi tridesetimi leti. Čeprav se večina mladih, ki so ostali doma, vozi na delo, v vasi še ni videti posebnega napredka. Ni novih hiš, tudi stare le malo obnavljajo. Mladi so namreč iz teh krajev dolga leta išljeni kmetijski zakoni • w icuiejo i slovenske skupščine obravnavali uresničevanje so menili, da so zakoni dobro zamišljeni, pridelovali za trg, bi v občini lahko » pndelali polovico potrebne hrane. | ffc&ia je zaprosila za odobritev po-r ^ja kmeta zato, da bi obdržala *mljo in uveljavila prednosti, ki jih \ » položaj daje. Će je prosilec redil le ! »o ali dve kravi, smo mu že priznali [ $ožaj kmeta; Po zakonu je namreč : dovolj da z osebnim delom v kmetstvu ustvari tretjino povprečnega *bnega dohodka v občini. Tako I P«; ter- "i- ^aj"cfŠZemlje izigravajo po-Wo ikon tSdi s tem, da postavijo ^ c?ne ki je kmet, kmetijska or-feizadja 'ali kmetijska zemljiška skupnost ne morejo plačati,« pravi sogovornik z Jesenic. »Cena, ki je veljala pred sedmimi leti, se do danes ni spremenila in razumljivo je, da ne spodbuja prometa kmetijskih zemljišč. »Glad« po zemlji je na Jesenicah in verjetno tudi drugod na Gorenjskem tako močan, da zemljo pokupijo zakupniki ali sosedje — mejaši, medtem ko ostali predkupni upravičenci — kmetijske organizacije ali kmetijska zemljiška skupnost — te možnosti nimajo.« Nadaljnjo drobitev zemlje bi preprečili s tem, da bi zožili sedanji krog obdarjencev, v krog upravičencev za nakup zemlje pa bi poleg kmetijskih organizacij in zemljiške skupnosti uvrstili le še »čiste« kmete. Treba pa bo izdelati tudi nova merila, po katerih naj bi izračunali pravo vrednost zemljišč, ki so naprodaj. Zaščitena kmetija se ne sme deliti Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij je sicer v precejšnji meri preprečil delitev kmetij in drobljenje zemlje. Se vedno pa pre- malu varuje zaščitene kmetije, zlasti v primerih, ko gre za solastništvo. Dogajalo se je, da so ob smrti enega od solastnikov njegovo polovico delili med zakonite dediče. S tem se je kmetija, četudi je bila zaščitena, razdelila. To vsekakor ni v skladu z našimi kmetijskimi cilji. Z dopolnitvami zakonskih določil bo zato treba zagotoviti, da se zaščitena kmetija (v kranjski občini jih je 1306) ne bi v nobenem primeru delila..Dedoval naj bi jo le eden - ali solastnik ali eden od zakonitih dedičev. Na Gorenjskem doslej tudi ni bilo primera, da bi kmet v zameno za oddana kmetijska zemljišča ali gozdove uveljavil preživnino. Razlogi so poznani: kmetje raje živijo bolj skromno, samo da obdržijo zemljo, pogosto odločitvi nasprotujejo možni dediči, preživine pa so glede na vrednost zemlje prenizke. Zaenkrat »neživljenjski zakon« bo doživel manjše spremembe. Znesek mesečne preživnine se bo povečeval z enakim deležem kot starostna pokojnina, oddana zemlja pa naj bi namesto v začasno upravljanje prešla v družbeno lastnino. C. Zaplotnik II * M&Bt ' MIHmmmmi mm iPiP k t Iti , f" | * Vi * s' <■!'■ V * H Mri Frane Jazbec Po petinštiridesetih letih dela v gostinstvu bo Franc Jazbec letos šel v pokoj. Redkokdo dela v gostinstvu toliko let. Odneha in se loti manj napor-neg dela ali pokoja sploh rie dočaka. Mar ni podobno z novinarji, mi vprašujoče odvrne Franc Jazbec? Gostinstvo je še danes poklic socialno šibkih. Sin rudarja iz Trbovelj ni imel veliko možnosti. Šolanje je bilo povezano z denarjem. Le v gostinstvu je imel vajenec hrano in stanovanje zastonj. Zato pa je delal'ves dan. V gostilni Habjan v Šmarjah pri Jelšah. Vsega se je naučil, od obdelovanja vinograda do pravilnega točenja vina. Predvsem pa resnega odnosa do dela. Trbovelj prav nič ne pogreša. Dokler je bil še živ oče, ki je v rudniku delal trideset let, je še malce mislil nanje. Vsako jutro znova sem srečen, da živim i na Bledu, mi pravi, pa naj se sliši še tako smešno. Bled je resnično izjemno lep.t oko se spočije na njem. Gostje ne pravijo zaman, da imamo pravi biser. Na Bled je prišel kmalu po vojni, leta 1946 v tedanji hotel Turist, kot natakar seveda, nato v stari hotel Park, kasneje v Toplice, saj so bili tedaj hoteli povezani. Nato je leta 1948 naredil tečaj za vodilno osebje, kakor so temu rekli. ; Še istega leta staz ženo, ki prav tako vsa leta dela v gostinstvu, šla na Poklju-1 ko, v novi hotel Šport. Začela se je njegova direktorska pot. Naš povojni turizem je tedaj delal prve korake, ki so bili na Pokljuki zelo živahni. Najrazličnejši gostje so prihajali, tudi delavci, ki so imeli tedaj znatne sindikalne popuste. Okoli leta 1950 so začeli prihajati prvi tuji gostje, najprej Tržačani. Pozimi so j se na Pokljuko vozili s sanmi. S hrano in pijačo so se oskrbeli jeseni, po meso, zelenjavo, pošto in plače so hodili v dolino s sanmi, v visokem snegu peš v koloni z direktorjem na čelu. Prijetno in veselo je bilo tedaj na Pokljuki, bili sol kot velika druščina v planinski koči. Veselo razpoloženje so ustvarili že s tem, i da so goste na Bledu pričakali s sanni in šilcem domačega žganja. Pokljuških ji dni se Franc Jazbec najraje spomin ja. Morda tudi zatp. pravi, ker sem bil tedaj £ komaj poročen. Rodila se jima je še hčerkica. Hči je morala v šolo in vrnila sta se na Bled. Kjer se je pokazala potreba, j je moral prevzeti direktorsko taktirko. Nikoli mu ni bilo težko spraviti stvari v I red. Recept je preprost, pravi Franc Jazbec, sam moraš biti prvi delavec, nato l lahko potegneš druge za sabo in problemi so rešeni. Po trinajstih letih napornega dela so se začele oglašati bolezni. Za dopust I in počitek nikoli ni bilo časa, hoteli seveda delajo ves dan, tudi ponoči. Odložil i je direktorsko mesto in skupaj z ženo sta prevzela gostišče v Ribnem. Tam je 1 bilo posebej poleti veliko ročnega dela, glava pa se je vendarle malce spočila.! Nato je bil deset let vodja recepcije v hotelu Kompas fn nato vse od otvoritve j novega hotela vodil recepcijo v Parku. Še eno sezono, nato bo šel v pokoj. Ku- g pil si je njivico, da bo vrtnaril. Morda me bodo poleti še potrebovali, pravi in j ne more skriti, da vendarle težko zapušča delovno okol je, ki ga je docela vsrka-1 lo. Ko se nalezeš hotelskega vzdušja, ga težko zapustiš. Tudi zdaj večkrat pride I pogledat, kako teče delo, čeprav mu ne tečejo službene ure. Delo receptorja je na prvi pogled privlačno, vedno se jih na razpise prijavi j več kot za delo v kuhinji ali strežbi. Toda receptor je pravi hotelski strelovod. Vse nezadovoljstvo gostov se osredotoči v recepciji. Ljudje s slabimi živci zato nikoli niso dobri receptorji. Gostje se v recepciji pritožujejo celo nad slabim vremenom. Drugi so hvaležni za sleherni nasvet. Nekateri so sitni, takšni zna-1 čaj imajo pač. Po svoje jih moraš vendarle razumeti. Drugače pa je, če gost I prestopi meje, če postane nesramen, če podcenjuje naše delo, ljudi, našo do-1 movino. Tedaj se moraš odzvati, na primeren način seveda, kajti sicer bo mi-j slil, da lahko hodi po tebi. Res, gost je kralj, pravi Franc Jazbec, toda ie toliko 1 časa, dokler misli, da se lahko kraljevsko obnaša. j Tudi tedaj koje Franc Jazbec poučeval na blejski gostinski šoli, je^govoril ! učenkam in učencem: ni dovolj, če svoje delo dobro opraviš, nasmehni se go- | stu, daj mu občutek, da ti je ljub, da si vesel, da je prišel v tvojo hišo. Nagradil j te bo, morda le z besedo. Ni vse denar, pohvala ga velikokrat odtehta. Francu j Jazbecu je vedno največ pomenila zahvala gosta, ki je odhajal. O gostinstvu in turizmu zadnje čase veliko govorimo. Toda premalo še vedno naredimo, pravi Franc Jazbec. Blejski turistični utrip bi moral biti živah-' nejši, ni res, daje hotelov dovolj. Čim več bo gostov, laže bo graditi vzporedne turistične naprave, bogatiti turistično ponudbo. R je, da s poplavo besed o turizmu postaja gostinski poklic bolj ce-r jred leti, ko je bil vsakdo dober za kuharja, natakarja, kar se je seveda odražalo tudi pri delu. Sedaj se stvari že obračajo na bolje. Gostinci so tudi vse bol j stre kovno podkovani, vse bolj se zavedajo, da so tudi sami premalo naredili, da oi bil njihov poklic cenjen. Franc Jazbec je vedno cenil delo slehernega v hotelu, saj drug brez drugega preprosto ne morejo delati. M. Volčjak Vmbmm V v, ,. . „ , _r: Bledu kopljejo izredno čisto jezersko kredo, kar je • dolmi Radovne pri gle^škiP^v'od iz Ljubljane bo raziskal zaloge, saj Javnosti malo zMnaueo Domnevajo, da se nahaja v vsej dolini. V Radovni Jih sedaj le delomapranj de,avnice da bodo lahko kredo kopali> sušili •■ameravajo P0StavlL' Kreda ima široke možnosti uporabe, ne le v kemični iSrir^a izdelavo barvil, polnil in kitov, temveč tudi v kozmetiki, kmetijstvu in zdravstvu m 4 Rudniške naprave v Kredi so za- V dolini Radovne gn Blef na-Mneje v Srednji Radovni, kop fco eno najbolj čistih kred v "^»pi Kreda je jezerska usedlina *to ji nravijo jezerska kreda. Na-^Ja se tudi v 25 metrov debelih 4lj*kih plasteh. Odstranijo le ^■nji prodnati nasip in jo kopljejo f8 prostem Kredo v Radovn, kop-< sušUo, drobijo, meljejo n tipajo v vreče pa jo na Bledu, železniške postaje. Rudnik krede oziroma delovna or-^.izaciia Kreda je javnost malo '^ Zaposluje le 17 delavcev. •>sto let ie rudnik takorekoč živo-'■ar, na ribu družbene pozornosti. Idrije čase naši rudniki nasploh '^ dobivajo večjo veljavo, tudi krede v Radovni je deležno 'teemdmgocena domača suro-- ki i, uporabljajo predvsem pri •^lavi "barvil, polnil in kitov, orej ' kemični industriji. Spada med 27 h surovin, ki jih nimamo v Miliju, zato jih ne prodajamo na starele, delovni postopek je ločen, saj morajo rudo iz Radovne voziti na Bled, kjer jo meljejo. Okolja sicer ne onesnažuje kdove kako, saj so namestili naprave, ki lovijo prah in ga predelajo. Toda vsekakor bi bilo smotrneje, če bi kredo kopali in predelali na enem mestu. V Kredi zato že nekaj časa snujejo prenovo naprav in združitev delovnega postopka. V Radovni nameravajo postaviti novo proizvodno dvorano z novimi napravami, ki jih bodo lahko kupili doma, saj tehnološko niso zahtevne. Ze zdaj namreč kredo do 60 odstotkov osušijo kar na zraku, dokončno pa v pečeh. Naložba bo predvidoma veljala 40 milijonov dinarjev. Delovna organizacija sama seveda' nima dovolj denarja, zato išče pomoč pri svojih kupcih. Doslej je pokazal največ zanimanja Slovenijales. Računajo pa na kemične tovarne, kot so Jub, celjska Cinkarna, Donit, kranjska Sava in druge, ki uporabljajo jezersko kredo. Seveda pa je zelo pomembno najprej ugotoviti zaloge krede v Radovni. Tudi zavoljo tega, da nove delavnice ne bodo stale na najbogatejših slojih, saj sedaj lesene delavnice stoje prav sredi rudniškega polja. Pri izkopu 7 tisoč ton na leto bi doslej ugotovljene zaloge zadoščale za 66 let. Doslej so preiskali 10 hektarov. Z novimi raziskavami pa bodo ugotavljali zaloge po dolini Radovne severovzhodno od sedanjih izkopov. Izvrtali bodo okoli 14 do 20 vrtin v globino do 200 metrov. S tem bodo ugotovili geološko zgradbo tal, posebej prodnatega nasipa, ki ga morajo odstraniti, kar bo seveda dalo podatke o gospodarnosti izkopa. Raziskavo bo do konca maja letos opravil Geološki zavod iz Ljubljane, veljala bo 1,2 milijona dinarjev. Kolikšne družbene pozornosti je danes deležna kreda, nazorno pove dejstvo, da je raziskava uvrščena v program raziskovalne skupnosti Slovenije, ki bo prispevala polovico potrebnega denarja, torej 600 tisoč dinarjev. Raziskovalna skupnost Radovljica bo namenila 400 tisoč dinarjev. Kreda pa bo sama financirala raziskavo z 200 tisoč dinarji. Doslej so v Radovni nakopali okoli 2.500 ton krede letno, s prenovo in povečanjem zmogljivosti računajo, da bodo nakopali 7 tisoč ton letno. Zalog je za tolikšen izkop več kot dovolj, saj jih bodo verjetno odkrile še nove raziskave. Utemeljeno domnevajo, da se jezerska kreda nahaja v vsej dolini Radovne. Kreda iz Radovne je izredno čista, brez primesi. Podoben rudnik imajo v Srpenici pri Kobaridu, kjer je kreda ostrejša, bolj pusta, izkorišča pa jo domžalski Helios. Kreda ima široke možnosti uporabe, ki jih pri nas še nismo izkoristili. Sedaj jo uporablja predvsem kemična industrija za izdelavo barvil, polnil in-kitov. Predelovali pa bi jo lahko tudi v kozmetični industriji za šminke, pudre, v kmetijstvu za izdelavo močnih krmil, v zdravstvu za zdravilo proti želodčni kislini. Vse možnosti seveda še niso raziskane, vendar lahke rečemo, da bi kreda lahko nadomestila marsikatero uvoženo sestavino. Radovniške krede doslej niso prodajali na tuje. Lani pa se je odprlo tudi vprašanje izvoza, čeprav delovna organizacija sama deviz ne potrebuje, tudi za uresničitev naložbe ne. Lani se je namreč ustavljalo delo v kemičnih tovarnah, ki niso mogle uvoziti vseh potrebnih surovin in so zato tudi jezerske krede porabile manj. V Radovni so tako nakopali 20 odstotkov krede manj kot leto poprej. Lani pa so dobili tudi pobudo predstavništva slovenske gospodarske zbornice v Celovcu, da bi prodajali kredo v Avstrijo, preko sejemskih in drugih kompenzacijskih poslov. Za radov-niško kredo so se tuji kupci zanimali že poprej, vendar je rudnik premajhen za večje izvozne posle. Nove rudniške naprave v Radovni bodo posegle v okolje, ki je posebej občutljivo, saj je na robu Triglavskega narodnega parka. Ob investicijskem programu so seveda potrebovali ekološko oceno, ki pa je bila pozitivna, saj je Institut za varstvo pri delu in za varstvo okolja iz Maribora ocenil, da ne bodo škodljivo posegle v okolje. Tudi v zakonu o Triglavskem narodnem parku je zapisano, da kredo v Radovni lahko izkoriščajo. Vendar se kljub temu zatika. Ze pri preusmeritvi reke Radovne v staro strugo. Sčasoma se je namreč njen tok preveč približal izkopom krede. > Prav je, da varstveniki okolja bede nad slehernim posegom v okolje, posebej tam, kjer je najbolj občutljivo. Toda žal se včasih dogaja, da neizmerno pozornost posvečajo drobnim posegom, ne upajo pa se spopasti z velikimi onesnaževalci. M. Volčjak GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 8. APRILA 1983 Plavanje Največ Borutu Petriču in Mateji Kosirnik MARIBOR — Z absolutnim državnim članskim prvenstvom se je v Mariboru končala letošnja zimska plavalna sezona, ki je znova potrdila, da je v naših pla-alnih vrstah le nekaj plavalcev, ki se bodo vrnili v evropski in svetovni plavalni vrh. To nista samo brata Borut in Darjan Petrič. Za njima prihajajo mladi, ki res nekaj obetajo. Le delati bodo morali naprej tako dobro kot so doslej. Vse kaže, da se jugoslovanskemu plavanju obetajo boljši časi. Na državnem prvenstvu v Mariboru se je ponovno pokazalo, da so slovenski plavalci in plavalke še vedno gonilna sila v jugoslovanskem plavanju. Od devetindvajsetih prvih mest so jih Slovenci osvojili kar dvaindvajset. To je še en podatek več, da se v Sloveniji pri plavalnem športu dela tako kot je treba. Plavalcem in plavalkam ni žal, da dnevno preplavajo nad dvajset kilometrov in ni jim žal, da so po dvakrat dnevno v vodi. V*tk način treninga se jim obrestuje. Na tem prvenstvu, ki je bilo zadnje v tej zimski sezoni, na sporedu je še nekaj mednarodnih tekem, so bili doseženi res dobri rezultati, ki so bili pogojeni še z državnimi in republiškimi rekordi. Osrednji osebnosti mariborskega absolutnega državnega prvenstva sta bila Borut in Darjan Petrič. Borut Petrič je kar petkrat stopil na najvišjo stopnico in bil pri tem najuspešnejši tekmovalec pr venstva. Na 100 m delfin je postavil tudi nov absolutni državni rekord. Tudi Darjan Petrič je svoje discipline odplaval odlično, le na 200 m kravi je dovolil, da ga je premagal Zagrebčan Covič. Povedati moramo, da sta brata Petrič že v drugem delu priprav za letošnje evropsko prvenstvo v plavanju, ki bo avgusta v Rimu. Tudi pri ženskah imajo Triglavani najboljšo tekmovalko. To je Mateja Kosirnik, ki je brez težav osvojila štiri prva mesta. Tudi ostali Kranjčani so dobro plavali in se domov vrnili s kopico drugih in tretjih mest. Rezultati — moški — 400 m kravi - 1. D. Petrič (Triglav) 3:55,49, 2. Bučar (Ljubljana) 4:00,68, 3. Marenčič (Triglav) 4:05,53, 100 m prsno - 1. Stamen-kovič (Crvena zvezda) 1:07,63 (rekord SFRJ za ml. mladince), 2. A. Jocič (Triglav) 1:08,18, 3. Mitrovič (Crvena zvezda) 1:09,94, 400 m mešano - 1. B. Petrič (Triglav) 4:33,44, 2. Drnač (Ljubljana) 4:39,95, 3. Glavurdič (POSK) 4:41,15, 4X 200 m kravi - 1. Triglav 7:50,17, 2. Ljubljana 8:01,46, 3. Mladost 8:03,20, 200 m kravi - 1. Covič (Mladost) 1:53,94, 2. D. Petrič 1:54,42, 3. A. Marenčič (oba Triglav) 1:55,53, 100 m delfin -1. B. Petrič (Triglav) 57,17 (absolutni rekord SFRJ), 2. Barič (POŠK) 57,45, 3. Hanžekovič (Ljubljana) 57,81, 200 m mešano - 1. B. Petrič 2:09,69, 2. D. Petrič (oba Triglav) 2:10,03, 3. Drnač (Ljubljana) 2:13,55, 4 X 100 m kravi - 1. Triglav 3:37,10 (absolutni rekord SRS), 2. Ljubljana 3:38,34, 3. Mladost 3:38,81, 100 m kravi - 1. B. Petrič (Triglav) 52,39, 2. Covič (Mladost) 52,69, 3. Kapor (VB) 53,49, 1500 m kravi - 1. D. Petrič (Triglav) 16:06,62, 2. Bučar (Ljubljana) 16:15,92, 3. A. Marenčič (Triglav) 16:26,56, 200 m prsno - 1. S. Jocič (Triglav) TTspeh gorenjskih šahistov na Bledu Mencinger med zmagovalci Bled — Gorenjski šahisti so odlično igrali na četrtem mednarodnem šahovskem festivalu na Bledu. Član Murke iz Lesc, mojster Vojko Mencinger je v konkurenci 140 šahistov iz petih držav delil prvo mesto z velemojstroma Vukičem in Sahovičem, mednarodnima mojstroma Ruguljem in Rukavino ter mojstrom FIDE Novoselskim. Vsi so zbrali po 7 točk. Med ostalimi 25 gorenjskimi igralci sta bila najboljša Zorko z Jesenic in Praznik iz Lesc, ki sta zbrala po šest točk in delila 13. do 22. mesto. Pol točke za njima je bil Kranjčan tTle. Pet točk sta zbrala mladi Jeseničan Primož Kosmač in veteran gorenjskega šaha Slavko Mali, član Murke, ki sta s tem osvojila naslov mojstrskega kandadata. Dušan Zorko, član šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja, je na blejskem festivalu potrdil prvo kategorijo. Vsi ostali gorenjski tekmovalci so se uvrstili v srednji del razpredelnice. Na ženskem turnirju je slavila desetkratna državna prvakinja velemojstrica ' J 7, d OSt prvič prereja Športno društvo Jakob Stu-cin Hrastje-Prebačevo. Tekmovanje bo v nedeljo, 10. aprila, s startom ob 9. uri pri gasilskem domu na Prebačevem. 25 kilometrov dolga proga bo ljubitelje teka in tekmovalce vodila skozi Trboje, mimo gostišča Kanu, prek zbiljskega mostu, po gozdni poti do Podreče, skozi Hraše, Jamo, Breg, Drulovko, Orehek in preko delavskega mosta do cilja na Prebačevem. Proga je primerna za začetek tekaške sezone, saj je brez večjih vzponov in poteka v glavnem po ravnini. Poleg malega maratona pripravlja prireditelj še trimski tek na 6 kilometrov od Prebačevega do Voklega in nazaj. Pionirji ne plačajo startnine, za vse ostale pa znaša 50 dinarjev. Nogomet — Nogometaši kranjskega Triglava se bodo v nedeljo ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja v tekmi slovenske nogometne lige pomerili z ekipo iz Šmartnega. Med odmorom bo žrebanje vstopnic za praktične nagrade. V soboto in nedeljo bo tudi redno kolo v občinskih ligah Kranja. Razpored tekem — člani (sobota ob 17. uri): Sava — Primskovo, Podbrezje — Triglav B, Korotan - Naklo, Trboje — Kokrica, Britof - Hrastje, Zarica — Grintavec, Preddvor - Visoko; II. selekcije (sobota ob 15.30): Sava — Kokrica, Šenčur - Primskovo, Naklo Britof; mladinci (nedelja ob 10. uri): Naklo - Trboje, Primskovo - Zarica, Kokrica — Šenčur. Rokomet — V 15. kolu prve B rokometne lige za ženske se bosta jutri, v soboto, ob 20. uri, v športni dvorani Poden v Škofji Loki pomerili ekipi Alple-sa in vodeča in doslej še nepremagana ljubljanska Olimpija. Vsi republiški ligaši z Gorenjske v tem kolu gostujejo. V drugi Slovenski republiški ligi - zahod bosta na sporedu srečanji Zabnica — Grosuplje v soboto ob 17. uri) in Preddvor - Inles (v nedeljo ob 9.45). V mladinski republiški ligi — center bosta jutri ob 16. uri srečanji Peko - Šentvid in Duplje -Alples. — J. Kuhar Rokometni novici Rokometašice Dupelj četrte - V dvorani Tivoli se je končala zimska rokometna liga za ženske. Zmagala je ekipa Polja, rokometašice iz Dupelj pa so zasedle četrto mesto. V zadnjih dveh kolih so Dupljanke najprej premagale ekipo Rudarja s 17:14, nato pa izgubile proti ltasu s 25:10. Alples drugi na Reki - Igralke iz Železnikov so nastopile na spominskem turnirju Vittoria Droga na lieki in nasedle drugo mesto za ekipo ljubljanske Olimpije Rokometašice Alplesa so v prvem srečanju premagale domači Zamet s 27:20, v odločilni tekmi pa so izgubile z OUmPJft* rezultatom 24;.16. ( ^ 2:26,90, 2. Mejač (Ljubljana) 2:30,02, 3. Sovine (Fužinar) 2:31,96, 200 m delfin -1. D. Petrič (Triglav) 2:06,96, 2. Končani (POŠK) 2:08,13, 3. Barič (PS) 2:08,89, 4 X 100 m mešano - 1. Mladost 3:59,29 (absolutni rekord SFRJ), 2. Triglav 4:01.76 (absolutni rekord SRS), 3. Ljubljana) 4:02,05; ženske — 400 m kravi — 1. Kosirnik (Triglav) 4:27,52, 2. Košuta (Crvena zvezda) 4:31,03, 3. Avbelj (Ljubljana) 4:33,19, 400 m mešano - 1. Kosirnik (Triglav) 5:07,56, 2. Kos (Fužinar) 5:10,10, 3. Jelen (Celulozar) 5:19,77, 200 m kravi - 1. Pentič (Jadran) 2:06,51 (absolutni rekord SFRJ), 2. Avbelj (Ljubljana) 2:07,15, 3. Kosirnik (Triglav) 2:09,65, 200 m mešano — 1. Kosirnik (Triglav) 2:24,98 rekord SFRJ za ml. mladinke in absolutni rekord SRS), 2. Ozretič (POŠK) 2:28,60, 3. Jelen (Celulozar) 2:29,49, 800 m kravi - 1. Kosirnik (Triglav) 9:34,63, 2. Kalan (obe Triglav) 9:42,23, 3. Kus (Rudar) 9:46,46, 100 m kravi - 1. Pentič (Jadran) 59,03, 2. Avbelj (Ljubljana) 59,27 (absolutni rekord SRS), 3. Kosirnik (Triglav) 59,67 (rekord SRS za ml. mladinke), 200 m delfin - 1. Kosirnik 2:22,70 (absolutni rekord SRS), 2. Košuta (Crvena zvezda) 2:23,37 (rekord SFRJ za ml. mladinke) 3. Zavorovič (Jadran) 2:23,62. D. Humer Andrej Marenčič najboljši TRENTO - Pred dnevi je bil v Trentu mednarodni plavalni miting, katerega se ie udeležilo tudi nekaj Triglavanov. Udeležba je bila izredno številna, v nekaterih disciplinah je nastopilo tudi nad petdeset tekmovalcev. Poudariti velja, da so norme za nastop tako ostre, da s takim rezultatom na republiškem prvenstvu že dobiš medaljo. Najboljši rezultat je dosegel Andrej Marenčič, ki je dobil še posebno plaketo. Nastop na tem mitingu je za Triglavane že tradicionalen, najboljše rezultate pa sta doslej dosegla brata Petrič. Andrej Marenčič je poleg zmage na 400 m kravi dosegel še eno drugo in dve tretji mesti. Kolajne sta osvojila tudi Mateja Kosirnik in Boštjan Marenčič. Rezultati Kranjčanov (pišemo jih po disciplinah, uvrstitve pa veljajo za starostno kategorijo, v kateri so nastopili) - 200 m kravi - 3. B. Marenčič 2:05,6; 100 m delfin - 3. A. Marenčič 1:00,5, 10. Ažbe 1:14,2; 100 m kravi - 3. Kosirnik 1:01,0, 2. A. Marenčič 54,4, 20. Bešter 57,2, 15. B. Marenčič 1:01,1, 12. Ažbe 1:06,6; 200 m kravi - 3. B. Marenčič 2:05,6; 400 m kravi - 3. Kosirnik 4:32,9, 1. A. Marenčič 4:03,1, 6. Šolar 4.14,4, 12. Bešter 4:18,7; 100 m delfin - 3. A. Marenčič 1:00,5, 10 Ažbe 1:14,2; 100 m hrbtno - 3. A. Marenčič 1:03,9, 10. Šolar 1:06,8, 6. Ažbe 1:15,9; 100 m prsno - 9. Kosirnik 1:20,0, 19. Bešter 1:14,0, 21. Šolar 1:14,5; 200 m mešano - 5. Bešter 2:17,0, 6. Šolar 2:17,6, 4. B. Marenčič 2:25,8. M.Rus Karate Odlične uvrstitve Kranjčanov KRANJ — Preteklo nedeljo je bil karate Klub Kranj prireditelj slovenskega prvenstva v katah in borbah absolutno. Nastopilo je enaintrideset mladincev in dvanajst mladink iz petnajstih klubov. Kranjčani so spet dosegli odlične uvrstitve. Mladinci so v katah v ekipnem delu osvojili prvo mesto z zmago nad lanskimi prvaki iz Ruš. Tretja sta bila Mahmutovič v borbah in Žvoklje-va v katah. Kranjčani so imeli realne možnosti še za dve odličji, vendar je lanska prvakinja Podpečanova dva dni pred prvenstvom zbolela, tako da je odpadel tudi mladinski nastop v ekipnem delu. Rezultati — mladinci v borbah — 1. Pors (Maribor), 2. Grilc (Novo mesto), 3. Mahmutovič (Kranj) in Palovšek (Ravne); mladinci v katah — 1. Budja (Maribor), 2. Mohorič (Radovljica), 3. Mustafič (Emona-Ljubljana); ekipno - 1. KK Kranj, 2. KK Ruše, 3. KK Postojna; mladinke v katah — 1. Radnič (Emona-Ljubljana), 2. Kustrin (Postojna), 3. Žvoklej (Kranj), ekipno — l. KK Ruše, 2. KK Trbovlje. j prašnikar Vaterpolo Premočna zmaga Kranjčanov CELJE — Celjski zimski bazen je gostil najboljša slovenska vaterpolska moštva, ki so se borila za zimske republiške naslove. Sodelovalo je osem moštev. Po pričakovanju je brez težav zmagal kranjski Triglav, ki je v borbi za prvo mesto premagal moštvo kranjskega Vodovodnega stolpa. Tudi drugo mesto »Vodovo-darjev« je lep uspeh za moštvo iz Kranja. Rezultati — skupina A - Neptun : Celulozar 16:10, Delfin : Triglav 0:27. Delfin : Celulozar 21:10, Triglav : Neptun 32:3, Triglav : Celulozar 10:0, Neptun : Delfin 11:12; vrstni red - 1. Triglav 6, 2. Delfin 4,3. Celulozar 0; Skupina B — Kamnik : Koper 11:15, 2. Koper : Iskra 12:11, Vodovodni stolp ; Kamnik 18:13, Kamnik : Iskra 15:15, Vodovodni stolp : Koper 12:12; vrstni red — 1. Vodovodni .stolp 5, 2. Koper 5, ti. Kamnik 1, 4. Iskra 1; Finale — za 1. mesto — Triglav Vodovodni stolp 23:10, za 3. mesto -Koper : Delfin 24:6, za 5. mesto — Kamnik : Neptun 24:11, za 7. mesto -lakra *Celulozar 10:0». .<|h Pred startom v I. zvezni vaterpolski ligi Samo pet dni skupnih priprav KRANJ — Čez teden dni bo dvanajst najboljših jugoslovanskih vaterpolskih moštev startalo v novo vaterpolsko sezono v prvi zvezni vaterpolski ligi. Med dvanajsterico najboljših Solaris (Šibenik), Primorje (Reka), Mladost (Zagreb), Jadran (Split), KPK (Korčula), Kotor, Jug (Dubrovnik), Partizan in Crvena zvezda (Beograd), POSK-Brodomerkur in Mornar (Split) — je tudi kranjski Triglav, ki si je s prvim mestom v drugi ligi spet pridobil pravico igranja v družbi najboljših. S pripravami so pri Triglavu pričeli že oktobra. V tem mesecu in tudi pozneje so šestkrat tedensko v zimskem bazenu v Kranju trenirali mladi igralci Naglic in Perkovič (vratarja), Grabovec, Sedej, Naglic, Sirk, 1. Marn, Rakovec, Kosi, Brinovec, Satvišič in Jerman, M. Malavašič, Stari-ha, Švarc in Kuhar pa so se priključili januarja, medtem ko sta Zmago Malavašič in Švegelj zaradi službenih problemov začelrf šele marca. Iz JLA se je že vrnil Krašovec, maja pa pridejo še Plavc (vratar), S. Marn in Koželj. Trener Borut Fračnik računa tudi na te igralce, ki naj bi se s trdim treningom vključili v moštvo. Člansko moštvo je ostalo skoraj isto kot lani. V JLA je odšel le Čalič. V moštvu je šest mladih, ki so prišli iz mladinskih vrst. V okviru priprav so Triglavani odigrali tri prijateljska srečanja s Trstom, štiri s Celovčani in tri s reškim Primorjem. Veliko težav pri pripravi moštva povzroča usklajevanje treningov. Vsi igralci imajo službene in študijske obveznosti. Na nobeno prijateljsko tekmo niso odšli v popolni postavi, tako da je uigranost moštva slabša kot jo je pričakoval trener Borut Fračnik. Še posebno zato, ker pogoji na zimskem bazenu niso primerni za uigravanja taktičnih variant moštva in tudi poznejše priprave ostalih se bodo poznale. Posebno v prvih kolih, ko Triglavani gostujejo. V kolu Triglav gostuje v Šibeniku pri domačem Solarisu (15. aprila), dva dni pozneje pa bodo gostje zagrebški Mladosti. Problem je tudi igranje v domačem bazenu. V letnem bazenu še ni vode, saj je vreme premrzlo. Če se vreme ne bo otoplilo, bodo Kranjčani v tretjem kolu, 22.4. in nato 24. aprila gostili Jadran iz Splita in Kotor v Ljubljani. Favoriti za letošnji naslov so dubrovniški Jug, POSK — Brodomerkur iz Splita in Kotor. Največje možnosti za ponovni državni naslov ima prav Jug iz Dubrovnika. Za slovo iz lige so kandidati KPK iz Korčule, Mornar iz Splita, Crvena zvezda iz Beograda in kranjski Triglav. KPK, Mornar in Crvena zvezda so imeli kar trideset dni skupnih priprav, Kranjčani pa le pet. Tudi v prvih kolih Triglavani ne bodo kompletni, saj imajo igralci službene in študijske obveznosti. Vendar se bodo potrudili, da bodo na prvih dveh gostovanjih igrali dobro in se borili za čim tesnejše poraze. Upajo, da bo v nadaljevanju bolje in trudili se bodo, da v tej prvi ligi ne bodo igrali le spet eno sezono. D. Humer Sporočili ste nam SMUČARSKO PRVENSTVO PLANIKE — Smučarska sekcija sindikalne organizacije v Planiki je pripravila na Zelenici sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Na dokaj zahtevni progi je nastopilo skoraj 100 smučarjev iz vseh temeljnih organizacij, razen iz Lukovice in Turnišča. Najboljši čas med vsemi je dosegel 48-letni Andrej Jerman, med ženskami pa je bila najhitrejša Irena Lavrič. V posameznih kategorijah so zmagali Marija Zorč, Irena Lavrič, Andrej Jerman, Janez Finžgar in Simon Rutar. — J. Kikel TRŽIŠKI ŠOLARJI TEKMOVALI -Šolsko športno društvo Storžič z osnovne šole heroja Grajzerja in SK Tržič sta bila prireditelja tržiškega občinskega šolskega prvenstva v veleslalomu. Tekmovalo je okrog 150 šolarjev, ki so bili izbrani na predhodnih šolskih tekmovanjih. Primož Jazbec, Primož Aha-čič in Tomaž Čadež so bili najboljši med cicibani, Vesna Kramar, Urška Ude in Mateja Kramar med cicibanka-mi, Igor Soklič, Janez Hladnik in Andrej Štrukelj med mlajšimi pionirji, Andreja Javornik, Beti Božnar in Majda Eigner med mlajšimi pionirkami, Uroš Markič, Anže Štucin in Dani Voi-dovič med starejšimi pionirji ter Andreja Soklič, Špela Hladnik in Irma Soklič med starejšimi pionirkami. Ekipno je slavilo ŠSD Polet pred ŠSD Storžič in ŠŠD Kokrški odred. — J. Kikel V RIBNEM SMUČALI - Športno društvo Ribno je priredilo tekmovanje krajanov v veleslalomu. Odlično pripravljena tekma je bila v Selškem kraju. Sodelovalo je 54 tekmovalcev, kar je največ v zadnjih letih. Pri izvedbi tekmovanja so pomagali OŠTO Radovljica, Elan Begunje, GG Bled in Smučarski klub Bled. Najhitrejši so bili Klavdij Vari med mlajšimi pionirji, Robi Vereš med pionirji, Tanja Toman med pionirkami Jože Mulej med starejšimi pionirji, Robi Vari med mladinci, Lidija Golob med mladinkami, Jože Dežman med člani in Franc Mulej med veterani. — J. Dežman za ŠD Ribno JESENIŠKO SANKAŠKO TEKMOVANJE — Komisija za množični šport in rekreacijo pri ZTKO Jesenice je pri redila občinsko prvenstvo v sankanju. Tekmovanje je izvedel Sankaški klub Jesenice. V pionirskih kategorijah so zmagali Mateja Egart, Primož Rev, Boštjan Cesar in Ljubiša Šaula, med mladinci Janez Oberstar, v kategorijah članic Sonja Noč in Zofka Egart, v članskih kategorijah Vencelj Razinger, Martin Žvab in Dominik Soklič. — J. Kahič ZASLUŽENO SAVA - V škofjeloški športni dvorani je bil tretji krog gorenjske namiznoteniške članske lige. Organizator je bilo ŠD Kondor. V predzadnjem krogu tekmovanja ni bilo presenečenj, v skupnem seštevku pa vodi brez poraza Sava pred Gumarjem in Kondorjem. Kar štiri moštvi pa imajo možnost osvojiti tretje mesto. Vodi Sava pred Gumarjem, Kondorjem, Jesenicami, Triglavom, Murovo, Mošnjami in Križami. — J. Starman Tekmovanje orodjarjev na Zelenici — Sindikalna organizacija tozda Orodjarna tržiškega Peka je za svoje delavce pripravila na Zelenici tekmovanje v veleslalomu. V skupini članov do 30 let je zmagal Peter Perko pred Dragom Rajsar-jem in Ladom Kodrom. Med starejšimi tekmovalci je slavil Stanko Sova, drugi je ,!nl Dušan Ahačjč in tretji Franc S tri t in. L M/Jerikole Uspeh mladih Dupljancev — Na progi Kamneščak v Lenartu pri Slovenskih goricah je bila uvodna dirka v mo-tokrosu v vseh treh kategorijah — do 50, 125 in 250 kubičnih centimetrov. Pred tri tisoč gledalci sta odlično vozila mlada tekmovalca iz Dupelj in člana kranjskega avto-moto društva. 14-letni Robi Rendu-lič je bil drugi za domačinom Vindišem in pred sokrajanom 16-letnim Željkom čukom. — M, Jenkole' Zmaga Sušnika - Na Zabljaku je bilo zadnje tekmovanje Jugoslovanskega spominskega smučarskega pokala »maršal Tito«. V teku na 20 kilometrov je slavil Ivan Sušnik iz vojne pošte 1098 Kranj pred Jakovcem iz Hrvatske in vojakom Ivanom Pibernikom. Ekipno je zmagala Slovenija pred ekipo V. P. iQgg Kranj. Spominski pokal je osvojil Zvone Kemperle iz Slovenije, ki je v treh tekmovanjih zbral največ točk. — M. Petrič Vojaki in starešine na tekmovanju »Partizanske smučine« — V spomin na prvo smučarsko tekmovanje v okupirani Evropi ie bila v Cerknem Športna in družbenopolitična prireditev »Partizanske smučine«, na kateri so se v veleslalomu in biatlonu pomerili tudi pripadniki planinskih enot. V veleslalomu so zmagali tekmovalci vojne poŠte Tolmin pred Škofjo Loko in Kranjem. V biatlonu je zmagal Ivan Sušnik (V. P. Škofja Lokal pred Draganom Nikoličem in Draganom Zuberjem (oba V. P. Kranj). Ekipno so zmagali vojaki iz Škofje Loke pr^d Kranjem in Bohinjsko Belo. Starešine so tekmovali samo v veleslalomu. Zmagal je Drndič pred Radovičem in Velim iro vičem (vsi V. P. Tolmin). - M. Petrič" Sporočili ste nam Gorenjski prvaki v karateju — \3 gorenjskem mladinskem prvenstvu v karateju je v borbah zmagal Mohorič iz Radovljice pred Krcičem (Gumar Kranj) ter Drobnjakom in Mahmutovi-čem (oba Karate klub Kranj). V katah je bil spet najboljši Mohorič, drugi je bil Dujovič iz Kranja, tretji Čadež iz Škofje Loke in četrti Drobnjak iz Kranja. Pri mladinkah sta pi-vi dve mesti zasedli Podpečanova in Žvokljeva iz kranjskega kluba. -- I. Prašnikar Jamarske novice Konec januarja so Praisinger. Potočnik, Jančar, Dragsler in Benčevič preiskovali teren na Jelovici med Babo, planino Prihod, planino Ricman in Mešiškim rov-tom. Odkrili so dve novi brezni, pravijo pa, da bo treba poleti na tem delu Jelovice organizirati jamarski tabor, saj bo edino tako moč podrobneje raziskati teren. 5 februarja so Potočnik, Finžgar in Hegedič obiskali Blejsko brezno pod Babjim zobom. Odkrili so možem prehod v večje globine na dnu brezna v globini 60 metrov Globinski potencial tega brezna je okrog 300 metrov 20. februarja sta se Busehc m Benčevič spustila v Jeralovo brezno p!1 Besnici. Čfprav je v spoa nje etaže tega brezna težak ao-e veliko kapniškega nakita - jame razbitega. Poskodc- 3 ta neznani obiskovalci v h dveh letih, odkar v orez- nu 1 bilo kranjskih jamarjev.Ji ob kovarci pa so po breznu pustili /a :-rboj tuft^pflgefr M IJ ^ stop, je te lepe j vali so zadnji I nu ni PfTEK. 8. APRILA 1983 RADIO, KRIŽANKA 15. STRAN O LAS NAGRADNA KRIŽANKA Blagovnica FUŽINAR . . Prodajamo na obveznice posojila za ceste, kupon št. 5 kai4viji - 12.10 Iz glasbe-tradicije jugoslovanskih ■arodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domaće pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših čajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in atavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 S poti po domovini - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in popravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabav-aa glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-teroo - 18.15 Gremo v kino -1S25 Obvestila in zabavna Slaaba - 19.35 Lahko, noč, ®troci . 19.45 Vsa zemlja bo i nami zapela... - 20.00 '-Sanite, ^ vam zaigramo - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Normativna oddaja v nemimi in angleščini - 22 25 Iz ** sporedov , - 22.30 Iz ene skrinje - 0O.U5 i program - glasba Drogi program '-15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotnika malha, Ob koncu '*ina, glasba, Minute za kF ® ie kaj - 19.25 Stop pops 20 m novosti - 21.33 Petkov disco klub - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SOBOTA, 9. april« Prvi program 4,30 Jutranji program - glas-XM - 8.05» Pionirski tednik - 'opojmo pesem ^ % OS Polhov Gradec -m Svetovna reportaža -:v23 Panorama lahke glasbe 11.05 Pogovor s poslušalei -11-35 Srečanje republik in /»krajin - 12-10 Godala / mmu" - 12.30 Kmetijski na-•veti - 1240 Naši poslušalci Wio in pozdravljajo - ■m Danes do 13.00 iz Okrajev - Iz "f8* ftdov - 13.20 Osmrtnice obelila in zabavna glasba -12.30 Naži poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - Pestila m zabavna glasba- 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - l7.05 Spo-»avajmo svet in domovino - .'-.Sij iz dela Glasbene mla- ^ Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19-35 Mladi mostovi -pomovina je ena - 20.0U Sobotni zabavni večer - 21.00 h Slovence po svetu - 23.05 ^rarni nokturno - Ephraim Ktthon: Rapsodija v zelenem 23.15 Od tod do polnoči -;m Nočni program - glasba Drugi program "15 Sobota na valu 202 -1-3.00 Od enih do sedmih -»botne pobude, »Človek n pS čas«, glasba, Minute *» EP in še kaj - 1".*° Stereorama - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 10. aprila Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Ivan Cimerman: Veliki zidarski mojster - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pn nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 2. oddaja iz Velenjskega nastopa mladih vok. skupin - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17 05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glabena tribuna mladih - Studio Skopje^ Skupni program JK1 -Literarni nokturno - Dubravko Jelačič-Bužinski: Surov okus mesa - 23.15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 15 Nedelja na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport. Zimzelene melodije in še kaj 19 30 Stereorama - ižu.du Glasba iz starega gramofona 21.15 Naš podlistek - Co- SS. £2-ta kg Ircalo "dneva -iS Glasba za konec programa PONEDELJEK, H-aprila Prvi program 4 30 Jutranji program - glasba 805 Aktualni problemi Marksizma - 8.25 Rmgaraja^ 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja ■^5 Rezervirano za ... - U-<*> nezei vu ^ opero »Eliza- Eeta« Gioacchina Rossinija? 1135 S pesmijo po Jugo-nasveti - 12.40 Pihalne godbe cta -s krajev - U naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila m zabavna glasba - .13.30 Ud melodije do melodije - 14.05 V »osteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši poslušalci čestita^ io in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - Radio danes, radio jutri . 16 00 Vrtiljak - 17-OO Studio nh17 00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba Oceanije (V) - 18 25 Zvočni signali - 19.2o Obvestila in zabavna glasba - 19 35 Lahko noč, otroci -19:45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Kul-^rni globus - 20.10 Prisluhne izberite - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših • sporedov - 22,30 Novosti iz našega glasbenega arhiva -oq 05 Literarni nokturno -Emil Filipčič: Trgovec in žaba - 23.15 Ob domačem mait/t hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete. Nabavite ga lahko v vseh večjih trgovkah z gradbenim materialom in trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51 -030, 52-030 SALONIT ANHOVO TOZD BLAGOVNI PROMET Kidričeva 20 _R 65001 Nova Gorica P-P- 68 Telefon: (065) 24-411 ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program t 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 12. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Šmiglova zidanica - 8.35 Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate. . . - opero Salambo Modesta Musorg-skega - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Pesmi - nesrečno zaljubljene« - 20.35 Mladi na' glasbenih revijah in tekmovanjih - Sklepni koncert nagrajencev 12. republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Patrick White: Oko nevihte - 23.15 Vodomet melodij - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — »Omejitev hitrosti« - glasba, Na obisku v ..., Minute za EP in še kaj 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasben magazin -21.33 Jazz na II. programu -Woody Herman -John Lee Hooker - George Shearing duo - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 13. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Pet madrigalov Paula Hindemitha - poje mešani zbor RTV Ljubljana, dirigent Marko Munih - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Koncert za besedo - mlado-letje - 20.25 Beethovnova glasba za violončelo in klavir - 21.05 Bedrich Smetana: Odlomki iz opere »Prodana nevesta« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Ob 100-letnici rojstva Sime Panduroviča - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, »Odprta vrata«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 14. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Kaj je punk? - 8.35 Mladina poje - pod vodstvom Edvarda Goršiča -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ,.. -11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Beethoven: Fidelio - uvertura, Egmont - uvertura - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Vita Muženiča 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz opusa Vilka Ukmarja -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Ob 70-letnici Mateja Bora -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Musu Ber: Breskve - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Festival - jazz -Lugano '82: Steps - I. del -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa HANS MARESCH Žaganje in obdelava lesa A-9162 WEIZELSDORF Svetna vas telefon: 9943-4227-2386 (na cesti Ljubelj—Celovec zavijete levo na križišču pred mostom čez Dravo) Nudimo vam: vse vrste desk (mecesen, smreka, borovec) obloge (18 mm) I. vrsta a 75 ASCH m2 II. vrsta a 55 ASCH m2 ladijski pod (24 mm) I. vrsta a 100 ASCH m2 II. vrsta a 80 ASCH m2 Plačljivo tudi v dinarjih po dnevnem kurzu. Jugoslovanskim kupcem dajemo posebni 3 % popust, pri nakupu nad 1000 Asch pa povrnemo 18 %. Odprto od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure skrajšanje smrtnega boja delavec, ki napeljuje elektriko gl. mesto danskega otoka fyn ime dveh zalivov v sev afriki REKA IN DEPART-MAN V J FRANCIJI staroind boginja neba in neviht starodavna japonska prestolnica slavni finski arhitekt veliki hrvaški pesnik pevka POPEVK ambrož igralka in pevka rajter mestece blizu novega sada sredozem okrasna rastlina ruski lingvist, -oče-jafetitske teorue tur mesto ob Črnem morju žene. ki so izgubile moža nemški pesnik (wilhelm) reka v dolini chamonixa maribor ski balet-nik in koreograf partiz kurirska postaja flamsko ime belg. mesta tpres Rešitev nagradne križanke z dne 1. aprila: Ariana, raskar, Ankara, Vardar, ara, var, Ve, Ls, Antenor, Itali, žeja, vran, Iskr, Otto, sto, Ars, Elda, semit, Reuf, oko, LO, bon, amater, ono, Tahiti, tov, otitis, ami, Lil, ČT. Prejeli smo 188 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Matjaž Orožim, Radovljica, Šercerjeva 12; 2. nagrado (120 din) prejme Stane Cajnko, Poljska pot 3, Bled; 3. nagrado (100 din) prejme Miha Ahačič, Trg svobode 15, Tržič. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite dd 13. aprila na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pija-' deja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din« 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. ' ^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmm^m^mm^mmmmmmm^mtmmmrnmmmi^mm^^m^^mm^^^m^^^^^ RAZPIS Medšolskega tekmovanja za najboljše likovno, literarno in fotografsko delo. | UDELEŽBA ! Tekmovanja se lahko udeležijo: 1. skupina: predšolski otroci v okviru programa v vzgojno-varstvenih organizacijah 2. skupina: učenci osnovnih šol v okviru šolskega programa ali posameznih krožkov 3. skupina: dijaki srednjih šol v okviru šolskega programa ali posameznih krožkov TEMA Tema je tudi letos prosta, udeleženci tekmovanja si jo torej izberejo sami. V svojih literarnih, likovnih in fotografskih prispevkih naj bi avtorji razmišljali predvsem o sebi in o vsem kar jih obdaja. VRSTA IZDELKOV Likovna dela: — poljuben material in tehnika (slika, grafika, plastika, keramika, tapiserija, lepljenka, mozaik) — pri likovnih delih naj format ne presega velikosti 80x80 cm. Literarna dela: — proza (poljuben spis, basen, humoreska, črtica, potopis) — pesmi (priložnostne, lirske, pripovedne) | —■ kratki dramski prizori Fotografska dela: \ — fotografija — diapozitiv ^ ŠT. IZDELKOV Oddelek, krožek ali razred lahko pošlje največ tri literarne prispevke, število | poslanih likovnih in fotografskih del ni omejeno. PODATKI O UDELEŽENCU — ime, kraj in naslov šole ali vzgojno-varstvene organizacije, — ime in priimek avtorja, leto rojstva in razred — ime in priimek vzgojitelja, učitelja ali mentorja — oddelek, krožek ali razred, v okviru katerega je bilo delo izdelano NAGRADE Likovna dela: nagrajenih bo šest najboljših v drugi in tri dela v tretji starostni skupini Literarna dela: nagrajena bodo po tri najboljša dela v drugi in tretji starostni skupini Fotografska dela: nagrajena bodo po tri najboljša dela v drugi in tretji starostni skupini Podeljenih bo torej 21 enakovrednih nagrad, ki jih prejme šola, krožek, ali razred, v okviru katerega je avtor sodeloval na medšolskem tekmovanju Vrednost posamezne nagrade je 1-.-500 din. Prispevkov ne vračamo. ROK IN NASLOV Prispevke pošljite na naslov: Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1, najkasneje do 19. maja 1983. ljubljanska banka ■ Temeljna banka Gorenjske, Kranj O LAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK. 8. APRILA 1SS3 PETEK, 8. 4. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Francoščina, Odmor, V družbi s poletavčki, TV gledališče, Poročila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Risanka, Via »ina in Crna Trava, Neven, Risanka, Duh in snov, Vedeži-nevedneži (do 12.30)17.25 Poročila - 17.30 Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervola - 18.00 Tarzan, ameriška risana serija - 18.25 Obzornik -18.40 Koruza: Koruza v prehrani, izobraževalna serija TV Zagreb -19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka - 21.05 Zrcalo tedna - 21.25 Nočni kino: Mila ptica mladosti, ameriški film -23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pogled, otroška serija - 18.15 Živeti v družini: Oče včeraj, danes, jutri - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Legenda o ljubezni in Človek in večnost, baletni oddaji - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Porota, dokumentarna oddaja - 22.05 Nočni kino: Skrivnost Obervvalda, italijanski film T V Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: TV gledališče, Francoščina - 17.40 Poročila -17.45 Pogled - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Pod zastavo, oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 21.00 Na drugačen način, zabavno glasbena oddaja -21.45 TV dnevnik - 22.00 V petek ob 22h, kulturni mozaik - 23.30 Poročila SOBOTA, 9.4. 8.00 Poročila - 8.05 ZBIS V. Bitenc: Zlati čeveljčki -8.25 Ciciban, dober dan: Oblaki, sonce, dež in veter -2. del - 8.40 Smogovci, otroška serija TV Zagreb - 9.10 Tarzan, ameriška risana serija - 9.35 Pisani svet - 10.05 Zvoki godal: Violina in njene izrazne možnosti - 10.25 Živali v gibanju* angleška poljudnoznanstvena serija -10.50 Bistre vode: Drina -11.20 Poročila - 15.05 Poro- čila - 15.10 PJ v nogometu Budućnost : Radnički, prenos Titograd. v odmoru Pro-> pagandna oddaja - 17.00 PJ v košarki - ev. 3. tekma finala - v odmoru... - 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.5 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Mož z zlato roko, ameriški film (čb) - 21.55 Propagandna oddaja -22.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb -22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.50 Nekoč je živel kralj, predstava Malega gledališča s Trešnjevke - 17.50 M. Djur-djevič: Primer v tramvaju, drama - 19.00 Slovenski ljudski plesi: Plesi Goriškega, Beneške Slovenije in Rezije, oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Ksenija Erker - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila -21.10 Papaline, feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Japonske žive zakladnice, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Fran Galovič, Zagreb, Italijanski mojstri v dresdenski galeriji, Poročila - 14.25 Sedem TV dni - 14.55 Poročila - 15.00 TV koledar -15.10 Nogomet Budučnost : Radnički, prenos - 17.00 Košarka - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pozor, vizita, češkoslovaški film -21.30 TV dnevnik - 21.45 Po vašem izboru - 23.15 Poročila NEDELJA, 10. 4. 9.10 Poročila - 9.15 Živ Za v, otroška matineja - 9.55 P. Turrini - W. Pevny: Alpska Saga, nadaljevanje in konec -11.40 625 - oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.45 Izbor popevke za veliko nagrado Evrovizije predhodno predvajanje I. dela - 16.15 Poročila - 16.20 Cigani letijo v nebo, sovjetski film - 17.55 Naš kraj: Žlabor - 18.10 Športna poročila - 18.25 Slovenci v zamejstvu - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.15 Cikcak - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Igrani film - 21.30 Športni pregled - 22.00 TV plošča: Marjan Smode -22.15 Izviri - Zlati griči hrvaškega Zagorja' Človeško srce; dokumentarna serija TV Zagreb - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Test - 15.35 Gigi, ameriški film - 17.25 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zagrebški sejem jazza 82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 V. Novak: Balade, glasbena oddaja - 21.30 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka TV Zagreb -1. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Izobraževalna oddaja - 13.30 Proizvodnja hrane - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Freske Jugoslavije -15.10 Človekova glasba -15.35 Gigi, ameriški film -17.25 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Srečna družina, jug. f. - 21^30 Športni pregled - 22.00 Terorizem danes - 22.40 TV dnevnik PONEDELJEK, 11. 4. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Madžarščina, Odmor, Ritem, Slikarske tehnike, Zanimivo potovanje, Poročila - 10.35 TV v šoli: I. G. Kovačič, Risanka, Maloazijska razpotja, Mali program, Botanik — poljudnoznanstvena serija, Na konicah prstov - 17.20 Poročila - 17.25 Smogovci, otroška nanizanka TV Zagreb - 17.55 Sodobna medicina: Medicina dela - 18.25 Obzornik - 18.45 Zdravo mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 B. Phillips: O kresu, ameriška drama - 20.50 Studio 2 -22.00 V znamenju Oddajniki-II. TV mreže: 17.10 Test -17.25 TV dnevnik - 17.45 Kralj Matjaž in Alenčica, oddaja TV Ljubljana - 18.00 Miti in legende -18.15 Izumiteljstvo, izobraževalna oddaja - 18.45 Operna glasba - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik -20.00 Po poteh spoznanj -20.45 Zagrebška panorama -21.00 Kronika mess-a - 21.30 Mali koncert - 21.50 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka TV Zagreb — I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Kultura govora, Madžarščina - 17.40 Poročila -17.45 Kralj Matjaž in Alenčica - 18.00 Miti in legende -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac -18.45 Zdravo mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Grgič' - Povsem majhna razdalja, drama - 21.50 - Radost sluha -21.55 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 22.42 En avtor en film - 22.40 TV dnevnik TOREK, 12.4. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Panonska nižina, Odmor, Dnevnik 10, Reka Tara, Poročila - 10.35 TV y šoli: Kemija povsod, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program, Risanka, Glasbene skrinjice, Ob Drini skozi Mačvo in Semberijo (do 12.30) - 16.30 Šolska T V: Poklici elektrostroke v elektrogospodarstvu, Računalniške mreže - 17.30 Poročila -17.35 ZBIS - M. Lipovšek in L. Perko: Pomladni sprehod -17.50 Od vsakega jutra raste dan: Litostroj - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Razbiti steber, iranski kratki film - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka - 20.55 Aktualno: Brez parolarstva - 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test -17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Glasbeni klub 83 - 19.30 TV dnevnik -20.00 Folk parada - 20.45 V imenu življenja, dokumentarna oddaja - 21.30 Zagrebška panorama (do 21.45) TV Zagreb -1. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Panonska nižina, Reka Tara - 17.40 Poročila -17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Glasbeni klub 83 - 19.30 TV dnevnik - 20 00 Dialogi, notranjepolitična oddaja - 20.50 V znamenju Zodiaka, poljski film - 22.15 TV dnevnik SREDA, 13. 4. 9 25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Kaj * dela - kako dela, Književnost v NOB, Poročila - 10.35 TV v šoli: Onesnaževanje zraka, Risanka, Zimska olimpijada, V avtobusu, Atletika, Vedeži - nevedneži - 17.25 Poročila -17.30 Ciciban, dober dan: Stara železniška postaja -17.50 Zapisi za mlade: Vilko Ukmar - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Mostovi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Na banko, poljski film - 21.45 Kulturne diagonale - 22.30 Poročila - Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka - 18.15 Predstavljamo vam: Čas učenja in čas gradnje - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba (do 22.00) TV Zagreb — I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Arabela -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospić -18.45 Prijatelji glasbe • 19.30 TV dnevnik - 20.00 K pesmi Evrovizije, zabavno glasbena oddaja - 21.05 Koncert v galeriji srbske akademije znanosti in umetnosti - 22.00 Izredni športni pregled - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK, 14.4. 9.05 TV v šoli: TV koledar Odprava izpred hišnih vrat, Odmor, Začetek, Transformacija in prenos energije, Risanka, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Neprimerno stanovanje, Poročila, Risanka, Prometnik, Ob Drini skozi Mačvo in Semberijo (do 12.30) - 14.55 Šolska TV: Poklici elektrostroke v elektrogospodarstvu, Računalniške mreže -15.55 Zemun: Nogomet Ga-lenika : Hajduk, prenos v odmoru... - 17.50 Poročila -17.55 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita: Kako postaneš pilot - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -'20.00 Tednik - 21.00 Francija v šansonu - 21.30 Dolgo iskanje: Budina stopinja, angleška dokumentarna serija -22.20 Poročila ---- Oddajniki IL TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevai - 17.45 Modro kot pisano, otroška nanizanka - 1 j 15 Znanost: Odkrivanje pretei losti - 18.45 Ročk kot nekoč zabavno glasbena odda U 19.30 TV dnevnik - 20L0C Ritem zločina^ jugoslovuv>s_ film in Ribje oko, jugosk-vanski dokumentarni film 21.55 Zagrebška panorama 22.10 Kulturna oddaja TV Zagreb -1. program. 15.00 Videostrani - 15.10 TV" v šoli: Odprava izpred hjšči vrat, Transformacija m prenos energije • 15.50 Porotiii 15.55 Zemun: Nogomet G* lenika : Hajduk - prenos 17.45 Modro kot 18.15 TV koledar Kronika občine Split -Ročk kot nekoč -dnevnik - 20.00 politični magazin Kvizkoteka dnevnik BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ Dopolnitve in popravki k skupnemu razpisu kadrovskih štipendij šolsko leto 1983-84 (Druga objava) Prva objava je bila v Glasu št. 22/22. 3. 83 in jo s to dopolnjujemo. v OBČINI KRANJ razpisuje Skupščina občine Kranj: Geodetski tehnik (V) - 1 štipendija in dipl. ing. arhitekture (VII) 1 štipendija. • jSj Iskra Kranj - Industrija za električna orodja preklicuje objavljen razpis za alurškega tehnika (V) - 1 štipendija; dipl. ing. metalurgije (VII) štipendija in dipl. ing. kern. tehnologije (VII) _ x štipendija. Ra^ug za preklic je, ker je odložena predvidena gradnja v novo naložbo. Ostale razpisane štipendije za tega štipenditorja veljajo. v OBČINI TRŽIČ razpisuje Izobraževalna skupnost Tržič: predmetni učitelj likovne vzgoje (VI) - 1 štipendija; predmetni učitelj glasbene vzgoje (VI) - 1- štipendija; razredni učitelj (VI) — 2 štipendiji. Vsa dodatna pojasnila k razpisu so bila že objavljena (Delo. 15/2-1983 in Glas 22/3-1983). NOVO V KINU r Maškarade režiserja Boštjana Hladnika, kije že pred leti burila duhove takrat še »nepokvarjenega« slovenskega občinstva, verjetno ni treba podrobneje predstavljati. Povejmo le to, da zdaj prihaja na ekran necenzurirano delo, ki se je moralo zaradi bojazni pred pohujšanjem ob nastanku skriti v »bunker« in čakati boljših časov. Kot kaže, so kino obiskovalci s pomočjo različnih seksi filmov zdaj že toliko vpoznani v skrivnosti golih teles, da si smejo ogledati tudi neokrnjeno inačico Hladnikove Maškarade. Tana je lepo, od rojstva gluhonemo dekle, ki dela v konfekcijskem salonu. Živi osamljeno in zelo občutljivo reagira na vse, kar se okrog nje dogaja, posebno na nasilje. Potem ko sojo dvakrat posilili, jo vse bolj osvaja maščevalnost. Podnevi ostaja pridna, mirna deklica, ponoči pa se spreminja v zapeljevalko, ki privablja mbške in jih potem neusmiljeno ubija. Režiser Abel Ferrara je v filmu Angel maščevanja želel opozoriti predvsem na svet, v kakršnem danes živimo; v njem imajo slabi, nezaščiteni ljudje malo možnosti za uspeh, srečo, stabilnost. KINO Pod vretvezo glasbene šole Učenke madame Olge ponujajo svoje nežnosti bogatim može m. Nekega dne pri uglednem khentu umre mlada nna Njen fant, nadobudni slikar, Olgi zagrozi in tako ga je vrisilien sprejeti pod svojo streho. Tu pa se veliko spletkarjenje sele pmv začne Fant ne odneha, dokler se ne ujame na hmamce drugih. KRANJ CENTER 8 in 9. aprila ital. barv. akcij, film BANANA JOEob 16., 18. in 20. un, 9. apnla ob 22 uri premiera amer. barv. srhljivke ANGEL MAŠČEVANJA. . 10. aprila amer. 1>arv. film NORČIJ t RACMANA JAKE ob 10. uri, ital. barv. film BANANA JOE ob 15., 17. in 19. uri, slov. barv. film MASKARADA ob 21. uri 1 i„ 12. in 13. aprila slov. barv. film MASKARADA ob 16., 18. in 20. uri 14. aprila amer. barv. film ANGEL MAŠČEVANJA ob 16. uri, ital. barv. drama MESTO ŽENSK ob 18. in 20.15 uri KRANJ STORŽIČ 8. aprila nem. barv. film WlNNETOU V DOLINI SMRTI ob 16., 18. in 20. uri 9. aprila nem. barv. erot. film ŠPANSKE OLIVE ob 16., 18. in 20. uri 10. aprila, amer. barv. film POSLEDNJA POSEJDONO V A AVANTURA ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. komedija ŠPANSKE OLIVE ob 16. uri, špan. barv. film UČENKE MADAME OLGE ob 20. uri 11. aprila jap. barv. film VOJNA V VESOLJU ob 16., 18. in 20. uri 12. aprila ital. barv. film SVETNIKI IN DIAMANTI ob 16., 18. in 20. uri 13. aprila Šved. barv. film ABBA ob 16, 18. in 20. uri 14. aprila špan. barv. erot. komedija UČENKE MADAME OLGE ob 16., 18. in 20 TRŽIČ 9. aprila amer. barv. film NORČIJE RACMANA JAKE ob 16. uri, amer barv. film POSLEDNJA POSEJDONO V A AVANTURA ob 18. in 20. uri, premiera slov. barv. filma MASKARADA ob 22. uri 10. aprila nem. barv. film WlNETOU V DOLINI SMRTI ob 15. uri, amer. barv. film RYANOVA HČI ob 17. in 19. uri 11. aprila ital. barv. drama MESTO ŽENSK ob 18. in 20.15 un 12. aprila nem. barv. erot. komedija ŠPANSKE OLIVE ob 18. in 20. uri 13. aprila nem. barv. film OTROCI S PO STAJE ZOO ob 18. in 20. uri 14. aprila nem. barv. film OTROCI S POSTAJE ZOO ob 18. in 20. un KAMNIK DOM 9. aprila ital. barv. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob 16. uri. amer. barv. film NA ZLATEM JEZERU ob 18. in 20. uri, špan. barv. drama UČENKE MADAME OLGE ob 22. uri 10. aprila ital. ban. film BUD JEZDI NA ZAHOD ob 15. in 17. uri, arn^r. barv. film NA ZLATEM JEZERU ob 19. uri. premierrt amer. barv. filma ANGEL MAŠČEVANJA ob 21. uri 11. aprila ital. barv. film BUD JEZDI NA ZAHOD ob 18. in 20. uri 12. aprila angl. barv. film ZADNJI MEHIKANEC ob 18. in 20. uri 13 aprila ital. barv. drama MESTO ŽENSK ob 18. in 20.15 uri 14. aprila amer. barv. drama RYANO\A HČI ob 17. in 19. uri DUPLICA 9 aprila špan. barv. drama UČENKE MADAME OLGE ob 20. uri ,, 10. aprila jap. barv. film VOJNA V VESOLJU ob 15. uri. amer, barv. srhljivka ANGEL MAŠČEVANJA ob 17. in n.un 13 aprila špan. barv. drama UCENlit MADAME OLGE ob 20. uri 14. aprila slov. barv. film MASKARADA ob 20. uri KOMENDA 8. apnla amer. barv. film ANGEL MAŠČEVANJA ob 20. uri 9. aprila amer. ban. spektakel RhANOVA HČI ob 20. uri JESENICE RADIO 8. aprila slov. barv. film RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 18. in20.uri 9. apnla amer. ban. mlad. film PbIROV ZMAJ ob 16. un, nem. barv. film OTROCI S POSTAJE ZOO ob 18. in 20. un c 10. dprila nem. barv. drama OTROCI 6 POSTAJE ZOO ob 18. in 20. uri 11. in 12. aprila hongk. barv. film VELIČASTNI ob 18. in 20. un 13. aprila domači ban>. vojni film u. JULIJ ob 18. th 20. uri JESENICE PLAVŽ 8. aprila hongk. barv. film VELIČASTNI ob 19. in 21. uri v. 9. aprila ital. barv. film SVETNIKI IN DIAMANTI ob 17. uri, hongk. ban film VELIČASTNI ob 19. in 21. uri v 10. aprila amer. barv. mlad. film PhlHUv ZMAJ ob 11. uri, ital. ban. film SVETNIKI IN DIAMANTI ob 17. uri, slov barv /«im RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 19. in 21. uri n 11. in 12. aprila nem. barv. drama umv-CIS POSTAJE ZOO ob 19. in 21. uri 14. aprila nem. barv. komedija SPANSAfi OLIVE ob 19. in 21. uri KRANJSKA GORA 9. apnla hongk. barv. film POHABLJENI MOJSTRI ob 20. uri 13. aprila amer. barv. film NA ZLATEM JEZERU ob 20. uri DOVJE 9. aprila hongk. barv. film BLISKOVITA PEST ob 19. uri 10. aprila hongk barv. film POHABLJENI MOJSTRI ob 19. uri RADOVLJICA 8. apnla hongk. barv. film DEVICE SED MIH MORIJ ob 21. uri 9. aprila amer. barv. film iU?0*—« IZ BOEING A 747 ob 19. uriJmnr film ZADNJIMETRO ob 21. uri 10. aprila amer. ban. film GROZE ob 19. uri, franc. ban fi, METRO ob 21. uri BOLMtr film. 11. aprila amer. ban. film BRODOLOft^ IZ BOEING A 747 ob 21. uri 12. aprila hongk. ban. film DEVICE SS^ MIH MORIJ ob 21. uri 13. aprila amer. ban film 30LSf* GROZE ob 21. uri 14. aprila amer. ban. film PET0&-<-* MOČNIH ob 21. uri BLED 8. aprila franc. ban. film PRIPRAVI?S ROBČKE ob 21. uri 9. apnla amer. barv. film STROJ! SMK? ob 19. uri, amer. ban. film ATLANTIK CĆT" ob 21. uri 10. aprila amer. ban. film ATL.AS"'* CITY ob 19. uri, amer. ban. film ŠTIR*: PRIJATELJI ob 21. uri 11. aprila franc. ban. film ZAUS? METRO ob 21. uri 12. aprila amer. ban. film BRODOLO M IZ BOEINGA 747 ob 21. uri 13. aprila hong. ban. film DEVIC F SSC MOH MORIJ ob 21. uri 14. aprila amer. ban. film BOLNIC* GROZE ob 21. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 9. apnla franc. ban. film PR1PRa\TT* ROBČKE ob 21. uri 10. aprila amer. ban. film STSC* SMRTI ob 19. in 21. uri 14 aprila hongk. ban. film DF*>:Ct SEDMIH MORIJ ob 21. uri SKOFJA LOKA SORA 8 in 9. aprila angl znan. fant. FLASH GORDON ob 18. in 20 uri .9 in 10. aprila ital. ban. film STIR*'? 1 IGRI ob 18. in 20. uri ■ 19 in 13 apn a slov. ban. film RDt\ > BOOGIE ALIPKAJ TI JE DEKLICA c+ * M "aprila franc. erot. film NOROST GOSPE ELLODIE ob 20. un ŽELEZNIKI OBZORJE 8 aprila ital. ivest. film ŠTIRJE V IGRI o* STto%nl* a™r. film FLASH GOR IX?> , %n.Vnla kongk. ,ban. film PESTI L KREMPLJI ob 20. tm POLJANE bnmedija PRIDI K 10 aprila hongk. ban. film PEžTi GOSPEELLOblEob20.un _J vam OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 8. APRILA 1983 PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj, Mirka Vadnova 8 telefon: 23-857 KMETOVALCI! Hitro, kvalitetno trošenje z umetnimi gnojili boste dosegli z novim tipom trosilca CREINA VICON PS 402 natančno nastavitev trošenja umetnega gnojila vam zagotavlja priloženo drsno računalo možnost dognojevanja koruze in ostalih kultur, ki so sajene v vrste, vam omogoča dodatni priključek za vrstno dognojevanje tri možnosti širine trošenja 6-9, 9-12, 12-15 m z isto trosilno cevjo Kapaciteta trosilca 400 I. Oglejte si ga na gorenjskem kmetijskem sejmu lahko gradiš če imaš vse pri roki GRADITELJI! VSAKDO SI V ŽIVLJENJU ŽELI TOPEL MIREN IN PRIJETEN DOM Lip Bled vam pomaga 64260 bled, ljubljanska c. 32 telefon: (064) 77-661 GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. 3 BOLNIŠKIH STREŽNIC 2. 2 KUHINJSKIH POMOČNIC (1 za določen čas) 3'. SKLADIŠČNIKA KŽK GORENJSKE TOZD Kmetijstvo Kranj zbira rejce za vzrejo telet za pitanje in odkupuje za to primerna teleta. Teleta bomo prevzemali sporazumno s pristojno zadružno enoto in jih oddajali rejcem za rejo do 200 kg. Informacije dobite pri TOZD Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5, Kranj na tel. 21-232:.......... Tovarniška prodajalna m irtitoica in Mm tfži Pogoji; pod L m 2. - osemletka pod 3. - poklicna šola za prodajalca Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Bolnišnica za ginekologijo in -poK^ništv« Kra«>, Kidričeva 38 a, kadrovska službe - * - - - a LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 8. APRILA 1« ! bled Lesna industrija, n. sol. o. Bled Razpisna komisija delavskega sveta DO razpisuje na podlagi 48. in 49. člena statuta DO ter 111. člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo LIP, lesna industrija Bled dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, » — da ima visoko šolsko izobrazbo s 5 leti delovnih izkušenj ali višjo šolsko izobrazbo s 7. leti ustreznih delovnih izkušenj v gospodarstvu, — obvladati mora vsaj en tuj jezik (nemščina, angleščina, italijanščina), — imeti mora smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, sa-mokritičnost, poštenost, discipliniranost, — biti mora moralno politično neoporečen Delavec bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici na naslov LIP Lesna industrija, n. sol. o. Bled, razpisna komisija za imenovanje direktorja, Bled, Ljubljanska 32, najkasneje do 22.4.83. TOZD Lesna predelava Rečica, n. sol. o. Bled Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA TO V poštev pride kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visoko šolsko izobrazbo lesne, gozdarske, ekonomske ali druge sorodne smeri s tremi leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji ali višjo šolsko izobrazbo lesne, ekonomske ali druge ustrezne smeri s petimi leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji, — obvladati mora vsaj en tuj jezik, — imeti mora smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, sa-mokritičnost, poštenost, discipliniranost, — biti mora moralno politično neoporečen Delavec bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov LIP Bled, TOZD Lesna predelava Rečica, razpisna komisija, Rečiška 61 a, Bled, najkasneje do 22.4. 83. Delavski svet DO razpisuje na podlagi 85. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO ter 70. člena statuta DO LIP, lesna industrija, n. sol. o. Bled, naslednja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE PROJEKTIVNEGA RAZVOJNEGA BIROJA 2. VODJE PRODAJNEGA SEKTORJA 3. VODJE NABAVNEGA SEKTORJA 4. VODJE FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji za opravljanje navedenih del in nalog so: pod 1. — visoka šolska izobrazba tehnične smeri in 3 leta ustrezne prakse ali višja šolska izobrazba in 5 let ustrezne prakse, — aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina) pod 2. — visoka šolska izobrazba komercialne, ekonon^e ali druge ustrezne smeri s 3 letno ustrezno prakso ali vi^i šolska izobrazba s 5 letno ustrezno prakso, — aktivno zhanje enega tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina), — izpit za zunanjetrgovinsko poslovanje pod 3. — visoka šolska izobrazba komercialne, ekonomske ali druge ustrezne smeri s 3 letno ustrezno prakso ali višja šolska izobrazba s 5 letno ustrezno prakso — aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina), — izpit za zunanjetrgovinsko poslovanje , pod 4. — visoka šolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri s 3 letno ustrezno prakso v finančni stroki ali višja šolska izobrazba s 5 letno ustrezno prakso, — znanje enega tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina) Delavci bodo imenovani za dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje do 22. 4. 83 na naslov LIP Lesna industrija Bled, splošni sektor, Ljubljanska 32, Bled. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Delavski svet TOZD Tovarna olja »Oljarica« Britof razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 OSEBNI AVTO LADA 1600, leto izdelave 1978, izklicna cena 100.397,41 din 2 3 kom. CISTERNE IZ POLIESTRA S PODSTAVKOM ZA PRITRDITEV NA KAMION, posamezna cisterna je 2000 litrska, izklicna cena za komad 18.500,00 din 3 GENERATOR ZNAMKE SIEMENS, moči 150 KV, izklicna cena 25.000,00 din Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo 11. 4. 1983 ob 8. uri v; TOZD Tovarna olja »Oljarica« Britol. SOZD GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ Gosposvetska 12 Delovna skupnost oglaša na podlagi sklepa delavskega sveta sestavljene organizacije in sklepa zbora delavcev delovne skupnosti naslednja prosta dela in naloge 1. VODJE PLANSKO-ANALITSKE IN FINANČNE SLUŽBE v sestavljeni organizaciji Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti Kandidati morajo prošnji priložiti dokaze o strokovni usposobljenosti ter kratek življenjepis z opisom dosedanjega področja dela. 2. ADMINISTRATORKE v delovni skupnosti SOZD Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo dokončano Upravno-administrativno šolo ali ekonomsko srednjo šolo, — znanje stojepisja in stenografije, — da imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj Kandidati morajo prošnji priložiti dokaze o strokovni usposobljenosti ter kratek opis svojega dosedanjega dela. Dela in naloge pod točko 1. se združujejo za nedoločen čas, za mandatno dobo 4 let. Dela in naloge pod točko 2. se združujejo za določen čas. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje v roku 15 dni od objave oglasa na naslov SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj, Delovna skupnost, Gosposvetska 12, in to kandidati pod točko 1. z oznako za razpisno komisijo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu za dela in naloge pod točko 1., oziroma v 8 dneh od sprejema sklepa na zboru delavcev delovne skupnosti. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA Komisija za sprejem otrok v vzgojnovarstvene enote VVO Skofja Loka razpisuje za september 1983 (v primerih zainteresiranosti pa tudi že s 1. avgustom 83) - prosta mesta v jasličnih oddelkih in v varstvenih družinah od 7. do 24. meseca starosti otroka, - prosta mesta v predšolskih oddelkih od 2. do 7. leta starosti otroka, - prosta mesta v skupini razvojno prizadetih otrok od 2. leta starosti dalje Prošnjo za sprejem (obrazci se dobijo v vseh vzgojnovarstvenih enotah) je potrebno oddati najkasneje v 15 dneh od^dneva objave razpisa, osebno ali priporočeno na naslov: Uprava VVO Skofja Loka -vrtec Najdihojca, Podlubnik 1 d, 64220 Škofja Loka. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v DO CREINA DS Skupnih služb Kranj _ CISTILKE ^ SERVIRKE Pogoji: — NK delavka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo je en mesec TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Kranj 1. STRUGARJA — več delavcev 2. KOVINARSKEGA DELAVCA - več delavcev 3. ČISTILCA DELAVNIC Pogoji: pod 1. — poklicna šola kovinarske stroke in 3 mesece delovnih izkušenj ali priučen kovinarski delavec in 1 leto delovnih izkušenj, poskuno delo 3 mesece pod 2. in 3. — NK delavec, poskusno delo en mesec TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE Kranj REZALCA II Pogoji: — PK delavec in eno leto delovnih izkušenj, poskuno delo 2 meseca TOZD REMONT Kranj ČISTILCA VOZIL Pogoji: — NK delavec in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Za vsa dela in naloge se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ - GARDEROBERKE - na AP Kranj Pogoji: — NK delavka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklene za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD Konfekcija Jesenice Savska c. 1/b Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge VRATARJA -TELEFONISTA Pogoj: — dokončana osemletka, — moralno primeren Delo se združuje za nedoloče čas s polnim delovnim časce in je v turnusu. Poskusno delo je en mesec. TOZD stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo pn* jave z dokazili o izpolni«' vanju pogojev v 8 dneh f* objavi na gornji naslov. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po objave. Gostinsko podjetje HOTEL grad podvin Radovljica Komisija za delovna raj objavlja prosta dela in ZUNANJEGA DELAVCA - VRTNARJA Delo se združuje za dok čas od 15. aprila do 15 okt 83. Ponudbe pošljite kadroi _ službi podjetja ozd ho»j Grad Podvin, p. p. i0 v ^ dneh po objavi oglasa. DEŽURNI VETERIN od 8.-15. 4. 83 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. veL, Cert* št. 147, tel.: 42-175 LIKOSAR DUŠAN, dipl. vtt Visoko 45a, tel.: 28-772 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. ** Škofja Ix)ka, Partizanska >' tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jes«*" ce PAVLIC FRANC, dipl. Zasip, Stagne 24, tel.: 77-83? Dežurna služba pri ŽivinoneT sko veterinarskem zavo& Gorenjske v Kranju, Iva ca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 f* deluje neprekinjeno. P BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE Bled TOZD Hotel KRIM BLED Komisija za delovna razrren* objavlja prosta dela in nalog* KUHINJSKE EVIDENTIČARKE Pogoji: — dokončana srednja gostinska ali druga ustrezni srednja šola, — tri leta delovnih izkušena podobnih delih in na:c- gah, _ poskusno delo traja 2 meseca Delo se združuje za dokxvr. čas s polnim delovnim časom, i Kandidati naj pošljejo vlo^ dokazili 8 dni po objavi na nT slov TOZD hotel Krim Bk* Ljubljanska 7, Bled, komi** za delovna razmerja. k S 8. APRILA 1983 OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE 19. STRAN GLAS remont GRADNJE žiri p. O. Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE TEHNIČNO-OPERATIVNEGA SEKTORJA Pogoji- — višja ali srednja šola gradbene smeri, — 1 leto delovnih izkušenj oziroma 3 leta delovnih izkušenj na opravljanju podobnih del in nalog, — poseben strokovni izpit, — aktiven odnos do samoupravljanja in socialistične morale in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. mene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 h no objavi razpisa oziroma razglasa na DO Remont Gradnje Trg osvoboditve 1, Žiri, s pripisom »Komisija za medsebojna ■ia razmerja«. , __ . . iri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po sprejemu- KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. JLA 2, KRANJ oglaša na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge za TOZD Mlekarna Kranj VOZNIKA MOTORNIH VOZIL za prevoz, nakladanje in razkladanje mleka in mlečnih izdelkov Posebni pogoj: - izpit C in E kategorije, 2 leti delovnih izkušenj za TOZD Kmetijstvo Kranj - za obrat Cerklje 2 KV TRAKTORISTA za dela v poljedelstvu in živinoreji Posebni pogoji: izpit F kategorije, stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno ka-• sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. iskra tele mati ka Industrija za telekomunikacije in računalništvo n. sol. o. kranj ski sveti temeljnih organizacij združenega dela: I ^SSS^S^^^^^^ KRANJ - TELEKOMUNIKACIJSKIH - SnEM^KIH KONSTRUKCIJ IN DELOV KRANJ ''izpisujejo imenovanje : direktorja tozd — (tiv) f ggggjk ?o!š tovarne telekomunikacijskih ELEMENTOV (elementi) perifernih naprav direktorjatozd t,0™^ terminalov (terminali) , 'sjsssssvmt^^ mehanskih konstrukcij in delov (mkd) Kandidati morajo poleg ž zakonom določenih pogojev izpolnjevati še na- »fednje posebne i7obrazba elektro smeri S 2. = Sbrazba kemijske, elektro. strojne al, eko- pod s! _ SfsTokovna izobrazba elektro, strojne ali ekonomske pod 4. _ visoka strokovna izobrazba ekonomske, elektro aH strojne pod 5, - visoka strokovna izobrazba strojne ali ekonomske smeri ^ w ustreznih delovnih izkušenj, 'kupni pogoji: - ^u najmanj enega svetovnega jezika, I družbeno-politične in moralne vrline, .. nneoie določene z druzbemm dogovorom o urćsniceva-" njS kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za vsa .menovanja je 4 leta. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK Kranj Razpisna komisija razpisuje prosta dela m naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z ZZD in zakonom o osnovni šoli, izpolnjevat, se naslednje pogoje: - da ima pozitiven odnos do socialistične revolucije ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, - ustrezati raoralno-etičnim načelom nase družbe, ~ imeti strokovne in organizacijske sposobnosti „ Hnkazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v fch £ obP razpisa razpisni komisiji Osnovne šole Lucijan Seljak, Kranj. . mSiri v 30 dneh po kontnem »preje-Manju prijav. ______________,. M ....... n. n - ■ ■■■■■-■ KULTURNE SKUPNOSTI JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o podeljevanju Prešernovih nagrad Gorenjske objavljamo • razpis za PREŠERNOVO NAGRADO GORENJSKE na naslednjih področjih kulturno umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja: literatura, dramska umetnost, glasba in balet, upodabljajoča umetnost, film, arhitektura in oblikovanje. Posamična nagrada znaša tri povprečne mesečne osebne dohodke v prvih devetih mesecih preteklega leta na Gorenjskem. Kandidate za nagrado lahko predlagajo organizacije združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost, kot svojo glavno dejavnost, občinske zveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti, družbeno-politične organizacije, krajevne skupnosti, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost. Predlogi za podelitev morajo biti dostavljeni žiriji v ocenitev del in izbor Prešernovih nagrajencev Kulturni skupnosti Kranj do 1. oktobra 1983. VIZ JESENICE TOZD Osnovna šola Gorenjskega odreda ŽIROVNICA Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZD OŠ GORENJSKEGA ODREDA ŽIROVNICA Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati: — izpolnjevati mora pogoje določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli, — imeti mora pedagoško izobrazbo, — 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, — organizacijske in strokovne sposobnosti, — biti mora družbenopolitično aktiven Kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ Jesenice, TOZD Osnovna šola Gorenjskega odreda, »za razpisno komisijo«. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS Podružnica 51500 KRANJ objavlja prosta dela in naloge 1. enega delavca za opravljanje del in nalog KADROVIKA za nedoločlen čas 2. dva delavca za opravljanje KONTROLE OBDELAVE STATISTIČNIH PODATKOV V AOP IN LIKVIDNOSTI POSLOVNIH BANK za nedoločen čas 3. enega delavca za ZAJEMANJE PODATKOV PREKO EKRANOV za nedoločen čas 4. enega delavca za PRIPRAVO DOKUMENTOV ZA ZAJEMANJE IN KONTROLO OBDELAVE DOKUMENTOV PLAČILNEGA PROMETA za določen čas 5. enega delavca za opravljanje VPLAČIL IN IZPLAČIL z a nedoločen čas 6. enega delavca za KOMISIJSKO PREVZEMANJE GOTOVINE IZ NOČNEGA TREZORI A IN ŠTETJE BANKOVCEV IN KOVANCEV v ekspozituri Škofja Loka za določen čas Kandidati za navedena dela morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — višja šola pravne, upravne ali organizacijske kadrovske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za ta opravila bodo testirani. pod 2. — srednja šola (ESŠ ali gimnazija) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 3. — poklicna šola. uspešno opravljen test in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod 4. — srednja šola (ESŠ ali gimnazija) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 5. — srednja šola (ESS ali gimnazija) in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod 6. — osemletka, znanje blagajniškega poslovanja in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SDK podružnice Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ n. sol. o. TOZD VELEPRODAJA Komisija za delovna razmerja na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VOZNIKA TOVORNEGA AVTOMOBILA (več delavcev za določen čas) 2. VOZNIKA VILIČARJA (dva delavca) ^ Pogoji: pod 1. - šola za voznike motornih vozil z opravljenim izpitom C kategorije, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim, delovnim časom od 1. 0. do 31. 8. 83 za čas turistične sezone pod 2. - osemletka, izpit za voznika viličarja, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. ♦ Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila, Kranj, Maistrov trg 11, 15 dni po objavi, DOM PETRA UZARJA TRŽIČ Delavski svet objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — višje šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu ali — srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj v računovodstvu, — moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od objave na naslov Doma Petra Uzarja Tržič. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ISKRA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna stikal Kranj objavlja prosta dela in naloge REZKALCA za dela na rezkalnem stroju v pomožni orodjarni Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: — 3 letna poklicna šola.kovinarske smeri, — zažtiene ustrezne delovne izkušnje, — dvomesečni poskusni rok Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov Iskra Ki-bernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE - n. sol. o. Kranj TOZD Komercialni servis Kranj oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VODENJE MALOPRODAJE Posebni pogoji: — ekonomist ali komercialist, — 3 leta delovnih izkušenj v trgovinski stroki Prijave 7 dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. GLAS 20. STRAN. OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, 8. APRILA 1913 Ot ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA Na osnovi 11. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Proizvodnja pletenin in sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin objavljamo prosta dela in naloge 1. UPRAVLJALCA VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV — 1 izvajalec 2. MEHANIKA V MEHANIČNI DELAVNICI — 2 izvajalca Pogoji: pod 1. —izprašan kurjač za kurjenje visokotlačnih parnih kotlov pod 2. —KV strojni ključavničar ali KV rezkalec, obvladanje elektro in avtogenega varjenja, zaželjeno obvladanje del na vzdrževanju vodovodnih in pnevmatskih naprav Delo se združuje za nedoločen ča^s. Za dela pod točko 2. se določa 3-mesečno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj. Na osnovi 11. in 30. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih SDS skupnih služb in sklepa odbora za delovna razmerja skupnih služb pa objavljamo prosta dela in naloge vrpočitniškem domu v Kraljevici: 1. KUHARICE 2 POMOŽNE KUHARICE Pogoji: pod I. — KV kuahrica pod 2. — priučena kuharica Delo se združuje za določen čas od 1. 7. do 15. 9. 83. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Almira — alpska modna industrija, Jalnova 2, Radovljica, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izboru obveščeni v roku 30 dni po končanem sprejemanju prijav. SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE, n. sol. o. Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje na osnovi 43. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih sledeča prosta dela in naloge GLAVNE KUHARICE V POČITNIŠKEM DOMU NOVI GRAD Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih ,mora kandidat izpolnjevati še sledeče posebne pogoje: — KV kuharica, — sposobnost voditi evidenco o porabi živil. Delovno razmerje bo kandidat sklenil za določen čas od 15. 6. do 15. 9. 83. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi na naslov SUKNO Zapuže, Zapuže 10 a, Begunje (za splošno-kadrovski sektor). O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni-izbiri. Komisija za volitve in imenovanje ter kadrovska vprašanja SKUPŠČINE OBČINE JESENICE razpisuje prosta dela in naloge OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE NA JESENICAH Razpisni pogoji: . — za sodnika za prekrške je po Zakonu o prekrških (Uradni list bKb st. 12/77) in Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS št. 8/80) lahko i/voljen; — diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Poleg navedenih pogojev in dokazila, da so izpolnjevali svojo strokovno izobrazbo v skladu z zgoraj navedenima predpisoma, morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje za sprejem na delu v državnem organu. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Skupščina občine Jesenice, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. ISKRA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, n. sol. o. TOZD Tovarna merilnih instrumentov Otoče, n. sol. o. Na podlagi določil statuta in sklepa delavskega sveta temeljne organizacije z dne 22. 3. 83 razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjevali še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v dejavnosti temeljne organizacije, — da pozna smeri razvoja in proizvodnje ter strateske usmeritve temeljne organizacije, — da ima moralnopolitične vrline, — da zna en svetovni jezik. Ob prijavi na razpis mora kandidat poleg ostalih dokazil predložiti tudi program dela v mandatnem obdobju, za katerega se prijavlja. SeriaS^azili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprTovojnicido vključno 20. aprila 1983 na naslov Iskra k.bemeka Kranj Tovarna merilnih instrumentov Otoce, Otoce 5 a, 64244 lod-nart, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili najkasneje v 60 dneh po preteku roka za vložitev prijave._____ OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA, b. o. Škofja Loka, Stara c. 10 razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -vodje temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in pogojev, ki jih določa Družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Skofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba medicinske, ekonomske ali pravne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — izkazane organizacijske sposobnosti, — da pripravi program dejavnosti TOZD za naslednje mandatno obdobje. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in predlogom programa dejavnosti pošljejo v roku 15 dni po objavi na gornji naslov; z oznako »razpis za I PO«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. ISKRA _ x . Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka potrQsnja < n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »Gospodinjski aparati« n. sub. o. Skofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 NAJZAHTEVNEJŠA STROJNA ORODJARSKA DELA 2. LUŽENJE POLIZDELKOV 3. NAMAKANJE POLIZDELKOV V EMAJLU 4 TRANSPORT V MONTAŽI IN SKLADIŠČU 5. SESTAVLJANJE IZDELKOV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. - KV orodjar in 5 let delovnih izkušenj, poskusna doba., me- pod 2. - PKkovinske ali emajlirne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, - poskusna doba 2 meseca, pod 3. - PK kovinske ali emajlirne smeri in eno leto delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca, pod 4. — PK kovinske smeri in eno leto delovnih izkušenj, i — poskusna doba en mesec v . pod 5. - PK elektro smeri in eno leto delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca Prijave sprejema splošno, pravno kadrovska služba tovarne 15 dni po olzbk-i bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse informacije lahko dobite v splošnem in kadrovskem sektorju tovarne ali po telefonu 61-861 int. 14. EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KR4NI Komisija za delovna razmerja razpisuje za šolsko leto 1983/84 prosta dela in naloge za: 1. UČITELJA KEMIJE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo kemijsko izobraževalne smeri, lahko tudi visoko izobrazbo iz farmacije 2. UČITELJA TUJEGA JEZIKA (angleščina, nemščina) za določen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo navedene smeri. 3. UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Kandidati morajo imeti končano visoko izobrazbo ekonomske ali ekonomsko-komercialne smeri Kandidati morajo poslati prijave z ustreznimi dokazili v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, Komenskega 4. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po poteku roka za prijavo. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge VARUHINJE na domu za nedoločen čas, za območje Lesc oziroma Radovljice Pogoji: končana osemletka oziroma šola za varuhinje, starost nad 18 let, veselje in sposobnost za delo z otroki in izpopolnjevanje ob delu, zahtevane prostorske zmogljivosti, posebni pogoj — 3 mesečno poskusno delo Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI . ZAVOD JESENICE TOZD Osnovna šola POLDE STRAŽIŠAR Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom. ..Pogoji: — srednja ali višja izobrazba. — poizkusno delo traja 8 ted- SMER — Oblikovalec (šola za oblikovanje), — delovni terapevt, — učitelj tehničnega in likovnega pouka Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ABC pomurka LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. škofja loka TOZD JELEN — GOSTINSTVO KRANJ Objavlja naslednja dela oziroma naloge 1. VEC kuharjev za delo v obratih v Kranju in Škofji Loki Pogoj: — KV kuhar 2. VEC natakarjev za delo v obratih v Kranju in Škofji Loki Pogoj: — KV natakar ali prodajalec, —. PKV natakar Poskusno delo traja 45 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov ABC Pomur-ka, Loka, DSSS, Kidričeva 53. Škofja Loka. ŠEŠIR Tovarna klobukov Škofja Loka sprejme VZDRŽEVALCA ELEKTRlCARJA za nedoločen čas Prijave pošljite v roku 8 dni z dokazilom o strokovnosti na gornji naslov. ISKRA Industrija za električna orodja KRANJ, p. o. Savska loka 4 KQmisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dete 3 STRUGARJEV, ORODJARJEV, REZKALCEV ALI BRUSILCEV Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: __ končana poklicna šola ustrezne smeri, _ Zaželene delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave i o izpolnjevanju pogodio v 8 dneh po objavi afop^ naslov Iskra industrija za elekmcna ^ Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. \ J m«, 8. APRILA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 21. STRAN GLAS Osnovna šola 16. december MOJSTRANA Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja ponovno razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZD OŠ 16. DECEMBER MOJSTRANA Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati pogoje določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli, — imeti mora pedagoško izobrazbo, — 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske in strokovne sposobnosti, — biti mora družbenopolitično aktiven. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov VIZ TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana, »za razpisno komisijo«. SS MERKUR kranj Trgovina in storitve, n. sol. o Kranj, Koroška 1 TOZD PRODAJA NA DEBELO, n. sub. o., Kranj, Kolodvorska 4 Objavlja prosta dela in naloge VODENJE SLUŽBE ZA SODELOVANJE Z MALIM GOSPODARSTVOM Pogoji: — poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat še višješolsko ali srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, — 3 do-5 let delovnih izkušenj v komercialnem poslovanju Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška 1, kadrovsko-socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KOKRA KRANJ Trgovska DO, n. sol. o. Svet delavcev TOZD Veleblagovnica Globus razpisuje dela in naloge KOMERCIALISTA TOZD - VODJE IZMENE Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolo ekonomske ali komercialne smeri in eno leto delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo, — ali da imajo srednjo šolo ekonomske ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Kokra, trgovska DO, Poštna ulica 1, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. 35 LET KRANJ .//// r \vC MATELJKO H MERKUR KRANJ vam na 22. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva od 1. do 10. aprila NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO TRADICIJA - KAKOVOST - MODA brzoparilnike škropilnice motorne verižne žage samokolnice — vrtno orodje — mešalci za beton — bela tehnika — akustični aparati VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH KOLES, PONYJEV IN MOPEDOV Obiščite razstavni prostor MERKUR KRANJ O LAS 22. STRAN MALI_ OGLASI__ tel.: 27-960_ PRODAM Prodam črnobel TELEVIZOR - Gorenje, veliki ekran, let. 1978. Brezar, Britof 11'2/a. Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 1452 Prodam gašeno APNO za soboslika-nje. Homar, Tomšičeva 17, Kamnik. Informacije po tel. 061-832-336 od 18. "do 20.ure ' 2409 JARČKE, rjave, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, — Goriče, Golnik (Bidovec) 3092 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE Prodam 8 hrastovih PLOHOV in DESK colaric (hrast), skupaj približno 1 m1; italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK in mrežasto STAJICO. Kranj, Kalinškova 22 3127 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin) in HLADILNIK. Škunca, Tuga Vidmarja 12, Kranj 3128 Počeni prodam 250 kg betonskega ŽELEZA, premera 10 mm in komplet KOŠARO za otroka. Telefon 064-50-913 3129 Prodam strešno OPEKO špičak. Luže 43, Šenčur 3130 Prodam telico v devetem mesecu brejosti. Breg 5, Komenda 3131 Prodam PRAŠIČA za zakol. Novake št. 1, Golnik 3132 Prodam suhe BUTARE in (bršo) veje za butare. Jezerska c. 93, Kranj 3133 Prodam VOGALNIKE 14 cm. Opreš-nikova 20, Klanec, Kranj 3134 ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, stare mame, tete in svakinje MARIJE TOMAN Pavlinove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu KTP Podnart, KS in DPO Ljubno, govorniku Stanislavu Žibertu, dr. Gr9Šlju, pevcem bratov Zupan in g. župniku za ganljive besede in lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sinova Francelj, Janez in hčerka Ivanka z družinami Posavec, Sp. Bela, 30. marca 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mamica, žena in hčerka OLGA BIZJAK roj. JAKŠE Pogreb bo v petek, 8. aprila 1983, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: mož Franci, hčerka Bojana, sin Uroš, mama Martina in vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi naše mame, stare mame in babice marije jelovčan upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za veliko pomoč v težkih trenutkih in za darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem sodelavkam in sodelavcem organizacij: Alpina Žiri in Obratu Gorenja vas, Dekorativni Domu učencev Skofja Loka in Društvu upokojencev Gorenja vas za spremstvo s praporom. Zahvalo smo dolžni tudi g. župniku in cerkvenim pevcem za lep pogrebni obred in žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenja vas, Žiri, Žabja vas, Medvode Prodam globok otroški VOZIČEK, KAVČ, SEDEŽNO GARNITURO in krznen PLAŠČ. Šolar, Kebetova 18, Kranj 3135 Prodam dolgo poročno OBLEKO št. 36, delo modnega kreatorja Debev-ca. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Rozman, Golnik 75 3136 Prodam 10 let staro LIPICANKO, po žrebetu. Miloš Stanonik, Vinharje 10, Poljane 3137 Prodam eno leto star barvni TELEVIZOR gorenje (veliki ekran), z veljavnim garancijskim listom. Informacije: Ščekič, Preddvor 154, tel. 45-154 od 16. ure dalje 3138 Prodam rabljena dvodelna OKNA z dvojno zapiro. Naslov v oglasnem oddelku. 3139 Zaradi selitve prodam skoraj novo zakonsko SPALNICO in PREPROGO. Možnost plačila na potrošniški kredit. Lesce, Na Trati 37, tel. 75-993 3140 Prodam mlado KRAVO simentalko, s teletom ali brez. Podreča 54, Mavčiče 3141 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Kranj, Škofjeloška 34 3142 Prodam JABOLKA in FIŽOL. Crn-grob 6, Žabnica 3143 DROBILEC KORUZE (šrotar), še v garanciji, prodam po nabavni ceni. Grilc, Vodice 74 3144 Prodam 6 tednov starega BIKCA si-mentalca. Tenetiše 44, Golnik 3145 Prodam 2,5 m''hrastovih PLOHOV. Ogled od 16. do 18. ure. Grubič, Gospo-svetska 17, Kranj 3146 Prodam BIKCA za rejo ali za zakol (100 kg, črn). Grašič, Gobovce 10, Podnart 3147 Prodam dva PRAŠIČKA, težka po 25 kg. Jagodic, Visoko 29, Šenčur 3148 Prodam 600 kg OTAVE. Franc Vari, Kamna gorica 41 * 3149 Prodam semenski KROMPIR igor. Žabnica J5 3150 Prodam dve toni REPE. Sr. vas 51, Šenčur 3151 TROSILEC umetnega gnoja »Ferti«, prodam. Češnjica 21, Podnart 3152 Prodam brezhiben TRAKTOR pas-quali 985, 18 KM (original italijanski). Naslov v oglasnem oddelku. 3153 Prodam SENO in OTAVO. Jan Antonija, Sp. Gorje 12 3154 Prodam novo KAMERO super 8 ca-non 318 M, še v garanciji in FILME za kamero. Telefon 25-726 3155 Prodam trajnožarečo PEČ kiippers-busch. Olševek 30, Preddvor 3156 Prodam popolnoma nov 280-litrski HLADILNIK gorenje. Ogled v popoldanskem času. Kranj, Krožna 19 3157 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Luže 12,Šenčur ^ 3158 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO folc, 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO 5-tonsko dvoosno PRIKOLICO, MLATILNICO zmaj in SAMOVEZAL-KO. Žabnica 61 ^ 3159 Prodam novo POHIŠTVO »Triglav Alples« za v dnevno sobo. Telefon 45-348 od 19. ure dalje 3160 Prodam več ton SENA in krmilno REPO. Sp. Bela 11, Preddvor 3161 Prodam dveletno KOBILO ali menjam za starejšega KONJA. Lesce Alpska 41 3162 Ugodno prodam 100 kg 2 mm ŽICE za avtogeno varjenje ali jo zamenjam za 3 mm. Informacije po tel. 24-558 popoldan 3163 Prodam težko KRAVO, ki bo čez en mesec drugič teletila. Miha Repinc, Zg. Veterno 3, Tržič 3164 Prodam GRADBENO BARAKO. Kranj, Smledniška 41/A 3165 Prodam nove GAJBICE za krompir. Informacije po tel. 27-452 3166 Sprejemam naročila za 2 meseca stare JARKICE, ki jih bom prodajal konec maja. Ažman, Suha 5 pri Pre-dosljah, Kranj 3167 Prodam HI-FI stereo center (gramofon, radio, ojačevalec 2 x 50 W, kasetofon in dva zvočnika). Momo Šutič, Koroška 53, Kranj 3168 Prodam rabljeno OMARO, POSTELJO in otroško POSTELJICO. Oma-hen, Nazorjeva 8, Kranj 3169 Prodam heobžagan LES za ostrešje. Kokra 1, Preddvor 3170 Prodam nov barvni TELEVIZOR grundig, ekran 45. Feratovič, Kranj, Gosposvetska 13 3171 Prodam ŠPIROVCE, dolžine 6,5 m in PUNTE. Milje 10, Šenčur 3172 Prodam 16 mesecev star barvni TELEVIZOR gorenje (veliki ekran). Naklo 244, tel. 47-676 3173 Prodam suhe borove PLOHE. Lovro Kuster, Visoko 56, Šenčur 3174 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, babice, sestre in tete CILKE ZAVRL roj. HARIŠ se najtop.eje zahvaljujemo i S Rozman - Tatjana te,- Numizmatičnemu dru-SSS Nadalje se JhvaUuien,o kranj« godb, upokojenskemu pevskemu zboru za ganljive stvu Gorenjske. žalostinke ter Stanetu Ziherlu za poslovilne besede , .. .__j „ ,.,_„.„. I! .iviiu zu dolgoletno zdravljenje in zdravstvenomu osebju Institu- P°Seb^^«n[ ii=M^nikgki ji je lajšalo trpljenje med težko boleznijo. ŽALUJOČI VSI NJENI Srednje Bitnje, 2. aprila 1983 Prodam 7 tednov staro plemensko TELIČKO simentalko za pleme Sp. Brnik 3, Cerklje 3175 Ugodno prodam karavan PRIKOLICO treska 360, s 4 ležišči. Telefon 50-920 3176 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Praprotna polica 10, Cerklje 3177 Prodam traktorski dvobrazdni PLUG. Jože Smole, Koritno 37 3178 Prodam nov ŠIVALNI STROJ »Raža« selektronik. Telefon 78-349 vsak dan od 16. do 18. ure S*79 Prodam KRAVO s tretjim teličkom ali brez, dobro mlekarico in semenski KROMPIR vesna. Čebulj, Vopovlje 16, Cerklje 3180 Prodam OVCO. Ješe, Sp. Dobrava 9, Kropa A ' 3}JJ Prodam OBRAČALNIK maraton 140 za kosilnico BCS in KABINO za traktor »pajk«. Franc Gaber, Gosteče 15, Škofja Loka ^ Prodam KANARČKE in PAPIGE, v popoldanskem času. Daniel Kriznar Bistrica 162, Tržič x ^ 3183 Prodam avstrijske BRŠLINKE, cena 45 din. Milena Dolinar, Mose 30, Smlednik _ 3184 Prodam KOSILNICO BCS. Šenčur, Kranjska c. 13 3185 Prodam 10 dni starega BIKCA. Stru-ževo 12, Kranj Poceni prodam komplet SPALNICO z dvojnimi žimnicami. Telefon 47-274 J 3187 Prodam smrekove DESKE colarice. Grad 43, Cerklje 3188 Prodam ZVOČNIKE JBL heco, 150/300 W. Škofja Loka, tel. 61-688 3189 Prodam POMIVALNI STROJ candy. Radovljica, Gregorčičeva 29 3190 Prodam PRAŠIČA za zakol. Frančiška Ziherl. Sr. Bitnje 63, Žabnica 3225 Prodam 200 kv. m smrekovih DESK za opaž. Telefon 24-148 3226 Prodam 10 betonskih MREZ, debeline 8 mm. Šenčur, Mlakarjeva 40 3227 Prodam zastekljena BALKONSKA VRATA »Lesnina«, 100x220 cm, desna s polkni in 1500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Okorn, Iiosta 11, Škofja Loka 3228 Prodam PUHALNIK za seno, 7 m CEVI in fergusonov SADILEC za koruzo, dvoredni. Zakotnik, Dorfarje 16, Žabnica - 3229 Ugodno prodam malo rabljen J KU-SILEC hlevskega gnoja TG 35. Demšar, Log 3, Škofja Loka 3230 Prodam 2 meseca stare JARK1LL, rjave. Zgoša 47/A, Begunje na Gorenjskem 3231 Prodam odlično ohranjeno diatoni-čno HARMONIKO. Jagodic, Lenart 6, Cerklje 3232 Prodam tri tone krmilne PESE. Praprotna polica 19, Cerklje 3233 Prodam KRIŽE ZA KOZOLEC. Šte-fanja gora 11, Cerklje 3234 Prodam REZILKO (teleson) in 100 m električnega KABLA. Sp. Brnik 31, Cerklje ' 3255 Prodam 100 kg krmilne PESE. Pšenična polica 16, Cerklje 3236 Prodam suho SENO. Glinje 6, Cerklje 3237 Prodam več zastekljenih OKEN z roletami, 140 x 120. Zg. Brnik 112, Cerklje 3238 Prodam dva meseca rabljen DVOSED. Boškovič, Zg. Bitnje 1, Žabnica 3239 Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila. Sr. vas 14, Golnik 3240 Prodam lepo njivsko SENO. Jernej Jeršin, Kokrica, Pokopališka 17, Kranj 3241 Prodam zgodnji semenski KROMPIR in traktorski PLEVELNIK. Škofjeloška 33, Kranj 3242 Prodam belo KUHINJSKO MIZO, za 2 000-din; prodam tudi KOLO za otroka od 5_8 let, za 2.500 din. Telefon 28-071 Prodam SENO in OTAVO. Zg. Bitnje 19, Žabnica 3244 Ugodno prodam globok OTROŠKI . VOZIČEK. Silvo Babič, Bistrica 93, pn Tržiču 3245 KOMPRESOR za traktor fiat »Štore«, nov, še nemontiran, prodam. Infor" macije po tel. 44-008 dopoldan 3246 Prodam trodelno klasično OKNO z roleto, zastekljeno, dimenzije 140 x 140, 4 OBROČE za kolo in nove VERIGE za lado 1200 ter vratno krilo, šir. 80, pleskano. Franc Sajovic, Naklo 16, tel.47-318 Ugodno prodam komplet DNEVNO SOBO. Ogled možen tudi dopoldan. PETEK, 8. APRILA 1M3 Alenka Ponikvar, Planina " 20 (sur. del), Kranj 3MI Na zalogi imam še SADIKE zimzelenega LIGUSTRA. Naslov v oglasne- oddelku. Prodam rjave JARKICE hisex sur; 8 tednov. Helena Dobre, Loka 4, Trž:: 3» Prodam SENO. Ropret, Vogl.e - Šenčur 3251 Prodam OBRAČALNIK mimblic Starman, Godešič 26, Škofja Loka Prodan? ŠTEDILNIK na trda gc VODOVODNI material in TULJAVI za dimnik ali zračnik. Guzelj, Frj vo 112, Škofja Loka Prodam drobni KROMPIR in rabljeno strešno OPEKO folc. V 31, Šenčur Prodam fasadni QDER in OMARICO. Naslov v oglasnem c ku. Prodam ŠIVALNI STROJ v kovčku. Naslov v oglasnem Prodam TELEVIZOR gorenje. ^ : prijavljen. Telefon 064-61-411 Prodam 500 kg SENA. Stara :eks j | Škofja Loka Prodam OVCE z jagnjeti. Puštali Škofja Loka Trajnožarečo PEČ kiipj malo rabljeno, prodam za 10.00 Telefon 064-60-985 Prodam 30 kv. m notranjega ŽA, širina 8 cm. Marko Logar, 73, Škofja Loka Prodam SVINJO, težko okrog : Oman, Zminc 12, Škofja Loka Konec aprila bom prodajal JARv J CE sorete hisex (rjave nesmcel jemam naročila! Oman, Zmmec kofja Loka Ugodno prodam moško »Tur-;-;:« i LO, PRTLJAŽNIK za avto in ZRAČNO PUŠKO. Škofja tel. 064-60-693 Prodam novo balkonsko OKNC VRATA termoton 140x220 cm, za 12.000 din m VRAT, širine 60 cm, dve — lužen I in ena — naravni hrast, s podboje" " 4.000 din ena vrata. Hafner, ŽatJ g Prodam nov 80-litrski ležeč tiki in CISTERNO za olje,________ Lovrinec, Puštal 123, Škofja Loka Prodam rotacijsko KOSILNICO" Mesec, Ševlje 1, Selca Prodam barvni TELEVIZOR nje. Mato Tunjič, Kranj, Lojzeta vata 6 Prodam 8 tednov stare OVČARJE, odličnih staršev Markič, Strahinj 70/A, Naklo " Prodam 1 kub. m suhih DESK BUTARE in hlevski GNOJ. Zg. ca 14 Prodam 200 kg težkega BIKCA' mentalca in jedilni KROMPIR . -ševek 53, Preddvor Prodam ŠOTOR ža 4 osebe z ba č hinom, nemški »Brand«. lepo obra-* Šmejic, Bistrica 173, Tržič Prodam lep 80-litrski AKVA> komplet s 25 ribicami, cena 10.000* Kranj, Juleta Gabrovška 23. star. ~ Prodam ZLATO za zobe W 60-757 334 Prodam TELETA — BIKC talca, starega 7 dni. Gorica vljica Prodam 4 kW termoal PEČ. Telefon 60-809 Prodam kvalitetne GAJBI____ ne A-LESTVE, višina 2 m. Infortr.-<< po tel. 74-233 Prodam SENO. Voglje 79. Še-.;.. J? Prodam OTROŠKI POGRAD ' les — Tomaž«. Raj ko Špiček. skega odreda 8. Kranj. tel. 27-405 Prodam globok OTROŠKI za 4.000 din. Informacije po tel Prodam malo rabljen zložliiv KA" velikosti 190x190. Telefon 064 po 16. uri Prodam TELICO v 9. mesecu bi* I sti. Jože Gros, Brdo 1, Podnart ^ I ČOLN elan T-401 z motor;e:r -MOS 4 in prikolico, rabljeno en. ' no, prodam. Pogačnik, Pševsk Kranj — Stražišče Prodam KOMPRESOR 15 a:., in nekaj PLOŠČ bakrene PLC 0,6. Telefon 41-159 Prodam bel zgodnji KROMPIR . in kifelc za seme. Hafner, Prodam dve plemenski TELIC! zijki. Hrastje 51, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža franca rondija iz Tenetiš 31 ■i cncpdom in znancem za se zahvaljujem vsem prodnikomsos r. ^ ga spremili izrečeno sožalje, podarjene vence in^ ^ dr pegamovi ter na njegovi zadnji poti.t™™^ Golnik. Posebna zahvala Pnevmološkemu oddelku bolnice em za petje. - g župniku za lep pogrebni obiea p VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoča žena Micka Tenetiše, 4. aprila 1983 j (. i o 1 i f 3 PETEK, 8. APRILA 1983 MALI OGLASI, DEŽURNE TRGOVINE, LOTERIJA, TRŽNI PREGLED 23. STRAN CLA8 Ugodno prodam 50 W GITA-CORD OJAČEVALEC in električno KITARO. Milan Stern, C. JLA 6, Kranj 3121 Prodam KOBILO, staro 9 let, ali menjam za starejšega KONJA in prodam tudi PRAŠIČKE, težke po 20 kg. Visoko 5, Šenčur , 3287 ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in kuhinjsko POHIŠTVO prodam. Aha-čič, Bistrica 183. Tržič 3288 kasetofon onkyo prodam — tel. 60-241 po 16. uri. Prodam avstrijsko fasadno MREŽO rapic, 200 kv. m. Vopolje 11, Cerklje x Prodam manjšo količino PERLITA P-2 za fasade (14 vreč). Miro Roblek. Bašelj 62, Preddvor 3332 Poceni prodam ohranjen električni ŠTEDILNIK. Kranj, C. Jake Platiše 3 stanovanje 20 33JJ ISTRSKI KAMEN, odličen, 60 kv. m. poceni prodam. Telefon 26-889 3334 Ugodno prodam približno 3.000 kosov ZIDNE OPEKE — modularni blok. Informacije po tel. 40-070, Kranj, v nedeljo med 8. in 12. uro ^ Prodam JADRALNO DESKO m-grauLStruževo4. Kranj, tel. 22-907 3336 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Kondič, Nazorjeva 6, Kranj ^ Prodam STROJ za vrezovanje navojev vseh dimenzij. Šefkija Hodzic Mi-dova 2, Kranj KUPIM___ Kupim otroški VOZIČEK za dvoj; čka, po možnosti kombiniran. Joži Slak, Bistrica 196, Tržič 3289 Kupim navadno HARMONIKO, 3 ali 4 vrstao. Telefon 70-01o 3290 ^GRAMOFONSKE PLOŠČE za starinski gramofon, kupim. Rado Ko kalj, Kranj, Nazorjeva 8 Kupim vrečo za prenasanje dojen-čka - »kenguru« - znamke CHICCU. Telefon 27-598, Kranj. _ Prodam dve pol osovini za R-16. Informacije po 20. uri, telefon 77-529. ZASTAVO 750, obnovljeno, z novim moloriem £ nov enodružinski plinski S?ER ''prodam. Mihelič, Benertkg Va^SamŽbrako PRIKOLICO enkrat rabljeno 10 dni. Kranj, Golmska 63^ l lefSinM2C06horizon LS, letnik 1979, pre- vožemh 32 000 km, odlično ohranjeno TVlefon 75-531 popoldan 3195 PRINZA 1200 C in 1100, po Prodam rttiA"1 ^____. delih ali cela Franc Krmelj, Breg^o San 79, tel. 40-034 7ASTAVO 101 C, «80« HtdCa»T5AVO 750, .efK N^k0VarORD COKSUL GT, ČOLN Prodam FORU vhr Ka- sport in motor tomos 4 KM. Vehar^na ^ai2^pa45.000km, ugodno pro-<2% zamenjam za manjši avto Ka- apS^nUaCvijanovfč, Delavska C aS?KOMBI VW (kason). PregL Oprešnikova 86'^f£JOLlC0 za osebni Prodam novo PRIKOLicu avto. Ribmkar Zg. Brnik 141 Prodam ZASTAVU iui gm 25lL16, 7 a STAVO 101, letnik 1977. Prodam ZASlAVu iui Q5 P^,Tomsiceva8 Kranj Prodam KUividi ^ 1Q7fi re2 . letnik 1974. prva reg.stracija lO?^^^ ' stri ran do oktobra 1983. Ilija JurK^ Slap 5, Tržič karavan 80, Ugodno prodam AUD Rairav že. letnik 1972, stroj letnik 1980 prevoze zsszv^SSr 10. do 12. ure. Božo Dajic. Golnik 4b ^ Prodam motor za R-16 in dele. Ada-movič, Sp. Bitnje 7 TKOLICO za Franc Bartol, Smledniska 6, Kranj ^ | Prodam ZASTAVO 101 letnik 1977 t na novo prebai^ Cinl Matiko Juleta Gabrovska 32. Ogled v ^ ^pSt™ OPEL letnik 1958, vozen, JSm za 135 SM. Jelenceva^S. ^^pr^arn ZASTAVO 101. I* „^»ofmTci^poIdan po jgj !°7jJ^rAVO 101 L. letnik oktober i^T^.fno opremljeno, dobro ohra-i»70, dodatno opre j Nov0 vas njeno, prodam. n*"" 3215 »»S 128 sport, rdeč Infor-. 75-076 v torek in petek od SttBie. Sp. Upnica 23^ ,£tnoTd^na vrata .aR^pe-, aai. Telefon 61-11' Prodam SIMCO 1000, letnik 1974. Guzelj, Ribno 66, Bled 3219 Prodam prednji desni SEDEŽ za jugo 45. Ferlan, Trojarjeva 18/A, Kranj 3220 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Zupan, Zalog.92, Cerklje 3221 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. SeničnO 11, Tržič 3222 Prodam VW 1200, letnik. 1975, ka-ramboliran. Telefon 74-280 3223 Prodam R-10. Telefon 064-67-105 3291 Prodam VW transport 1500, registriran do 27.2. 1983, ter VRTALNI STROJ morze I. Telefon 064-60-92Č 3292 Ugodno prodam dobro ohranjen PEUGEOT 503 I, letnik 1970. Franc Polajnar, Begunjska 3, Kranj ali informacije po tel. 064-22-728 ■ ' 3293 PRIKOLICO - kason 2,2x1,1 m, primerno za težak in dolg tovor, prodam. Cena po dogovoru. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 3294 Prodam nov desni sprednji BLATNIK za DIANO. Telefon 25-371 - int. 27 dopoldan 3295 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, vozno, neregistrirano. Dvorje 32, Cerklje 3296 Prodam KOMBI - ZASTAVA 850 AF panorama, star pet mesecev. Zaplo-tnik, Sp. Bitnje 25 3297 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1979. Stara Loka 28, Škofja Loka 3298 Kupim rabljen KOMBI, v nevoznem stanju ali v voznem po generalnem popravilu. Jože Bukovnik, Vir je 1, Tržič, tel. 064-50-571 - int. 328 3299 Ugodno prodam avto LADA 1600, dobro ohranjen, star 3 leta. Telefon 45-148 (064) Preddvor 3300 Prodam Zastavo 750, za rezervne dele. Informacije tel. 40-614, v večernih urah Prodam ZASTAVA KOMBI 435 K, obnovljen z novim motorjem. Tominče-va 26, Kranj ' 3301 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 30. 3.1984 in akumulator, nov, za Z-101. Telefon 26-115 3302 Prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1977. Telefon 064-60-495 dopoldan 3303 Prodam ZASTAVO 101 obnovljeno. Ogled možen v petek in soboto. Loka 45" Tržič, tel. 50-972 3304 AUSTINA 1300 in ŠKODO 110, oba vozna, neregistrirana, noveblatnike za škodo ter nov sprednji desni blatnik za »žabo« DS, prodam. Telefon 064-61-282 3305 R-18, star 6 mesecev, metalik — srebrna barva, prodam. Kranj, Oprešnikova 18/D 3306 poceni prodam ZASTAVO 101, letnik december 1972, 16. marca je pretekel tehnični pregled. Motor je v dobrem stanju. Potrebna je zamenjava blatnikov Ferdo Pozvek, Partizanska 46, Škofja Loka, tel. 61-758 3307 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Rešek, Frankovo naselje 150, Škofja Loka 3308 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Trata 16, Škofja Loka, tel. 62-042 3309 Prodam skoraj nov PONY EX-PRESS — dvojka avtomatik. Proj, Pe-vno 8, Škofja Loka 3310 Kupim GLAVO za motor vvartburga. Jože Sifrer, Stara Oselica 6, Sovodenj - 3311 Prodam 126-P,. letnik 1980. Hafnar, Križnarjeva pot 5, Stražišče, Kranj 3312 Prodam karoserijo za Z-101, celo ali po delih, nove odbijače, sprednje luči ter dvojna vrata za ZASTAVO 750, starejši letnik. Tomažič, Podlubnik 183, Škofja Loka 3313 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1973 Vujanovič, Lahovče 31, Cerklje 3314 Prodam večjo PRIKOLICO za osebni avto. C. na Belo 25, Kranj 3315 Nadomestne dele za RENAULT 12 TL prodam. Telefon 25-730 popoldan 3316 Prodam VW 1200, letnik 1975. Dvorje 41, Cerklje 3317 WARTBURG de lux, letnik oktober 1978, prevoženih 58.000 km, ugodno prodam. Vladimir Flerin, Kidričeva 36, Kranj, tel. 21-820 3318 Prodam VW 1300, starejši letnik, odlično ohranjen. Kodrič, Trojarjeva 53, Stražišče — Kranj 3319 Prodam ZASTAVO 101, za rezervne dele. Mlinska 6, Bled 3320 PZ 125, letnik 1971, tudi za dele, ugodno prodam. Franc Dežman, Savska 4, Lesce, tel. 75-140 — int. 247 dopoldan 3321 OPEL REKORD letnik 1967, registriran do 25. 12. 1983, obnovljen, prodam. Jure Kropivšek, Strahinj 101, Naklo 3322 Prodam GOLFA, starega 1 leto. Vinko Štefe, Tenetiše 36, Golnik 3323 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano do 28. marca 1984 in R-10, vozen, lahko po delih. Martin Raduha, Golnik 93 3324 Prodam VVARTBURG turist, letnik 1974. Sp. Bitnje 21, Žabnica 3325 Prodam R-10, za 2,2 SM. Pogačnik, Pševska 3, Stražišče — Kranj 3326 Prodam MOTOR honda 1000 CBX, Ovalni, letnik 1980, odlično ohranjen. Milan Zavrl, Vopovlje 22, Cerklje 3327 Ugodno prodam KATRCO R-4, letnik 1975. Informacije osebno ali po tel. 69-027 - Peternelj 3328 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 80.000 km. Stane Marinjak Zabreznica 26, Žirovnica 3319 Prodam dele za FIAT 124 in 125. Telefon 22-298 3330 Poceni prodam AUSTINA 1300, le tmk 1972, rahlo poškodovan. Ropret Ciril, Trg svobode 33, Tržič. STANOVANJA GARSONJERO ali večjo SOBO v Škofji Loki, vzamem v najem za 1 leto. Šifra: Plačam v naprej 3040 Manjše STANOVANJE v Škofji Loki, najame mlad par, za dobo dveh let. Šifra: Predplačnika 3224 SOBO z možnostjo kuhanja ter souporabo kopalnice, oddam. Šifra: Predplačilo 3340 Na Jesenicah vzamem v najem eno ali dvosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 3341 Komfortno GARSONJERO v bloku na Jesenicah zamenjam za enako ali večje STANOVANJE v Ljubljani, Kranju. Kamniku ali Domžalah. Ponudbe pod: Soglasje stanodajalca 3342 V bližnji okolici Kranja ali centru mesta, iščem eno in pol sobno STANOVANJE. Ponudbe pod šifro: Nujno 3343 Zakonca z enim otrokom, iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Šifra: Solidna 3344 SOBO, oddam zaposleni ženski. Ponudbe pod šifro: Pri Kranju 3358 POSESTI_ VRSTNO HIŠO v Ljubljani, zaključna faza, 90 m2, Zamenjam za ustrezno HIŠO z vrtom na Gorenjskem, blizu smučišča. Ponudbe pod: Smučanje 3050 GRADBENO, sončno PARCELO v okolici Kovorja, prodam. Šifra: Urejena dokumentacija 3056 V Škofji Loki ali okolici kupim starejšo HISO ali zazidljivo PARCELO ali začetno GRADNJO. Ponudbe po telefonu 064-60-251 popoldan ali zvečer 3111 Najamem starejšo HIŠO ali GOSPODARSKO POSLOPJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Dober plačnik 3112 Najamem PROSTOR ali celo HIŠO, primerno za lokal, v centru Kranja. Telefon 24-117 3113 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe pod šifro: Zazidljiva 3345 Na lepem sončnem kraju nad Cer-kljami, prodam VIKENl>(v III. faz:), elektrika v hiši, urejena dokumentacija. Interesenti naj kličejo po telefonu 061-641-011 od 16. ure dalje 3346 Prodam novo HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 3347 GARAŽO, KLETNI PROSTOR ali STAREJŠO HIŠO, najamem v Kranju ali bližnji okolici, za mirno obrt. Ponudbe DODoldan do tel. 24-558 3348 Prodam GOZD v Vojvodin borštu. Informacije v Zvirčah 15 3349 Kupim večji ali manjši GOZD. Naslov v oglasnem oddelku. 3350 V najem vzamem PROSTOR za mirno obrt z vodo in telefonom. Možna zaposlitev. Telefon 061-225-606 3351 Oddam GARAŽO v Stražišču. Telefon 28-244 3352 Takoj prodam enodružinsko HIŠO v Novem mestu. Telefon 064-28-474 dopoldan in 064-40-562 popoldan 3353 Zamenjam starejšo HIŠO z nekaj zemlje, 10 km iz Kranja za primerno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 3354 Najamem HIŠICO z vrtom med Kranjem in Tržičem, za 5 let. Dam predplačilo. Ponudbe pod: Hišica z vrtom 3355 ENODRUŽINSKO HIŠO v Kranju blizu centra, podkleteno (5 sob, 2 kabi- • neta) centralna kurjava, vrt, garaža, telefon, prodamo. Ponudbe pod: Gotovina . 3356 HIŠO z vrtom, vseljivo ali še v gradnji, kupimo v Škofji Loki ali ožji okolici. Ponudbe po tel. 064-61-781 dopoldan ali pod: Plačilo v gotovini 3357 ZAPOSLITVE_ KOVINOSTRUGARJA za delo na stružnih avtomatih, zaposlimo. Telefon 45-352 3115 Zaposlim mlajšo upokojenko, vajeno gostinskega dela. Naslov v oglasnem oddelku. 3359 Sprejmem SERVIRKO za delo v popoldanskem času in moškega za nekaj urno zunanje delo. Gostilna »BENE-DIK« Kranj, tel. 28-030 3360 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Samsko stanovanje zagotovljeno. OD po dogovoru. Telefon 23-143 3361 Delo dobi ŠIVILJA. Naslov v oglasnem oddelku. 3362 Takoj zaposlim PK ali priučenega KLJUČAVNIČARJA, z znanjem varenja. Repovž, Strahinj 34, tel. 47-409 3363 ELEKTROINSTALATERIA, sprejmem v redno delovno razmerje. Informacije po tel. 24-191 3364 GOSTILNA »LAKNER« - Ančka Rup, Kranj, C. na Brdo 33, - takoj zaposlim pridno in pošteno dekle za pomoč v kuhinji 3365 Takoj zaposlim delavca na stroju za brizganje gume in plastike. OD po dogovoru. Delo je dvoizmensko. Alkoholiki izključeni. Pod šifro: Sp. Gorje 3366 PV PLESKAR z več let prakse, išče zaposlitev v Kranju. Šifra: Zanesljivost OBVESTILA GRADITELJI! Na gradbišče vam dostavimo ves gradbeni material za vašo hišo kot je: MB 19, MB 14, betonski bloki, dimnik schidel, strešnik novo-teks in razne zidake. Vse informacije vam nudijo avtoprevozniki Slavko ČEBULI, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem, Rado KONDIČ, Britof 20, Kranj in Andrej SMOLEJ, Oprešnikova 15, Kranj, tel. 25-579 2801 LEPE SADIKE CIPRES za ograje ter OKRASNO DREVJE (srebrne smreke in pančičke) za vrtove, dobite pri Kancilij-a, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 3063 Sprejmem vsa STAVBNA KLEPARSKA in KROVSKA dela ter pleskanje žlebov in »pobjonov«. Cankarjeva 16, Kranj, vhod skozi dvorišče 3368 Ugodno in kvalitetno izdelujem vse vrste načrtov in svetujem; adaptacije, preureditve, novogradnje. Telefon 26-906 3369 MONTIRAM vse vrste lesnih stropnih in stenskih oblog. Telefon 23-308 3370 POIAGAM stropne in stenske obloge. Telefon 25-325 3371 IZDELUJEM vse vrste ZOBNIKOV. Za polomljene zobnike posnamem mere in izdelam risbe. Nikola Mudrovčič, Kropa 95, tel. 064-79-545 3372 MONTIRAM zidne opaže (pobjon). Telefon 064-60-539 od 16. do 18. ure 3373 PRIREDITVE_ DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v domu KS STRAŽIŠČE 2809 Vsako SOBOTO ob 21. uri je PLES v HOTELU BOR v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI 3374 OO ZSMS DUPLJE, vabi na PLES v soboto, 9.4.1983, ob 19. uri. Igra ansambel DELIRIJ. Vsako nedeljo od 17. do 21. ure na DISCO MATINEJO, v dvorani GASILSKEGA DOMA 3375 SKUPINA ŠESTI ČUT prireja PLES v VOKLEM v soboto, 9.4. 1983, ob 19. uri. VABLJENI! 3376 IZGUBLJENO Na relaciji Kranj—Kokrica—Preddvor sem izgubil registrski tablici KR 383-84, KR 100-528. Sporočiti na tel. 23-585 ali na naslov, Franc Hribar, Kokrica, Golniška 32 3281 Lansko jesen se je zatekel srednje velik PES. Po vrhu je črn, spodaj je svetlo rjav. Na glavi ima belo liso. Dobite ga v Stražišču, Trojarjeva 51, Kranj 3377 Na območju Podnarta, je prejšni teden ušel VOL. Če bi ga kdo videl, ali kaj vedel o njem, prosim da sporoči po tel. 70-260 3378 OSTALO ZNANI STAREJŠI LOVEC, KI JE 30. MARCA PRI BRIVCU FOJKARJU POMOTOMA VZEL TUJ DEŽNIK, NAJ GA VRNE K FOJKARJU! 3379 Iščem VARSTVO na našem domu za osemmesečnega fantka. Telefon 064-27-835 3380 - Iščem ZIDARJA na notranji grobi in fini OMET. Oglasite se po tel. 50-538 vsak dan od 16. ure dalje 3381 Medicinska sestra išče popoldansko in nočno varstvo za 2,5 let starega otroka od junija dalje. Ošaben, Partizanska 45, Škofja Loka 3382 Prosim osebo, ki je pred meseci kupila dva bata št. 1 za traktor ursus 35 KM v Šenčurju, da lahko enega zamenja za pravilno št. 2. Peternel, Mošnje št. 22, Radovljica 3383 Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko za 7. razred. Telefon 41-159 3384 Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE cd CS o komMwaI Sedaj je pravi čas za sajenje OKRASNIH RASTLIN (iglavci, listavci in vrtnice). Bogato izbiro le teh, za vrtove, parke in grobove, vam nudi DREVESNICA TUŠEK, Vodice nad Ljubljano. Odprto neprekinjeno vsak delavnik , 280,1 TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. Kranj Kranj, Savska c. 34 objavlja prosta dela in naloge ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE Prijavijo se lahko kandidati, ki so: — z rednim izobraževanjem pridobili poklic šivilje (IV. zahtevnostna stopnja ali priučene šivilje z enoletnimi delovnimi izkušnjami Poskusno delo za objavljena dela in naloge je določeno v trajanju 3 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Izbrani kandidati bodo o izidu izbora obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. DEŽURNE TRGOVINE V soboto 9. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 8. do 14. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 8. do 20. ure: Kiemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 20. tire in sicer: SP Pri Petrčku, K ran i, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj^Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, SP Preddvor, PC Britof, naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 18. ure: SP Šenčur in PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 8. do 12. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11. Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj od 9. do 12. ure. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ Mercator Deteljica, Mercator, Trg svobode 27, KŽK Trg svobode 16 BOHINJ Ljub. Mlekarne — Delikatesa BLED Špecerija-delikatesa, Park hotel in Živila Center II. Cesta svobode GORJE Špecerija Market, Zg. Gorje LESCE Špecerija Market, Finžgarjeva ul. RADOVLJICA Špecerija Volčji hrib, Gradnikova ul. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 60 do 80 din, špinača od 90 do 100 din, cvetača 80 din, korenček 60 din, čebula 60 din, česen od 200 do 210 din, fižol od 100 do 120 din, pesa 40 din, slive 80 din, jabolka od 20 do 30 din, hruške 60 din, pomaranče od 70 do 80 din, limone 110 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 40 din, kaša od 80 do 90 din, surovo maslo 420 din, smetana 120 din, skuta 110 din, sladko zelje 60 din, kislo zelje 50 din. kisla repa 40 din, orehi 450 din, jajčka od 7 do 8 din, krompir 16 din, radič 160 din. JESENICE Solata 100 din, špinača 80 din, cvetača od 60 do 70 din, korenček 50 din, česen 220 din, čebula 62 din, fižol 132 din, pesa 32 din, slive 101 din, jabolka od 20 do 40 din, hruške 60 din, pomaranče 76 din, limone 120 din, ajdova moka 75 din, koruzna moka 30 din, kaša 77 din, surovo maslo 335 din, smetana 120 din, sladko zelje 28 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 25 din, orehi 522 din, jajčka od 7,40 do 8,60 din, krompir 17,25 din. Srečka št. 00 40 17730 33530 62310 70910 005110 012440 276040 022 902 21662 23092 36512 68062 4654 87304 243444 413*84 442414 6 8396 113666 08 48 98 5078 9658 16618 361828 21 41 61 din 60 100 8.000 2.000 2.000 . 6.000 20.000 20.100 50.100 160 200 6.000 4.000 2.000 8.000 800 2.000 20.000 100.000 1,000.000 40 440 20.040 120 60 60 1.000 600 2.000 20.000 60 60 100 Srečka št. 81 6661 300111 398601 23 73 93 18343 50373 70123 083203 145373 319613 95 525 545 091015 055135 179485 372965 380495 468655 4867 41107 45327 157837 452077 9 2679 3129 01619 70279 251369 din 80 500 20.000 20.000 60 80 80 8.000 8.0OA * 4.060 20.000 500.080 20.000 80 200 160 2.000 20.000 20.000 20.000 20.080 20.000 400 4.000 , 20.000 20.000 40 640 440 6.040 4.040 20.04. v Zahteven program Izgradnja izobraževalnega Z vplivom na družbene tokove sindikat dokazuje, da je zelo po-bemben in odgovoren družbenopolitični dejavnik. Seveda pa si tega slovesa ni pridobil le z zvenečimi programi in maratonskimi zasedanji. V medobčinskem sindikalnem svetu za Gorenjsko deluje 9 or-anov, v katerih sodeluje 33 sindikalnih aktivistov. Prek 100 aktivistov deluje tudi v republiških odborih sindikatov dejavnosti. Tudi letos si medobčinski svet sindikata za Gorenjsko ni mogel kaj, da ne bi obsežno zabeležil programa svoje aktivnosti. Ker pa se njegovi člani zavedajo, da s kilogramskimi programi še ni zagotovljeno delo in uspeh, so terjali od posameznih nosilcev odgovornost, da bodo zapisane naloge do navedenih rokov tudi izpeljali. Da sklepi ne bi ostali le na papirju, ker sindikat ne bi imel dovolj moči za uresničitev vseh nalog, so se letos 'sklenili tesneje povezati z os-'talimi gorenjskimi družbenopolitičnimi organizacijami, skupščino gorenjskih občin, izvršnimi sveti in gosoodarsko zbornico. D.Ž. centra IBM Ljubljanski Intertrade namerava v Radovljici zgraditi izobraževalni center IBM, saj so sedanji prostori v povezavi s hotelom Grajski dvor neprimerni in predvsem slabo opremljeni — Hotel Grajski dvor kaže premalo navdušenja za istočasno izgradnjo-bivalnih zmogljivosti ZADEL V RETONSKO OGRAJO Luže — Voznik ranjen, na avtomobilu pa za kakih 70.000 dinarjev škode, sta rezultata neprevidne in prehitre vožnje voznika osebnega vtomobila, 40-letnega Stanislava Beleharja iz Šenčurja. Ko je v ponedeljek, 4. aprila, vozil po lokalni cesti iz Cerkelj proti Visokemu, je v ovinku na Lužah zapeljal kar naravnost in trčil v vogal betonske ograje. AVTOBUSU ODPOVEDALE ZAVORE Šenčur — Na Kranjski cesti v Šenčurju, ki jo izkopavajo za vodovod, se je v ponedeljek, 4. aprila, pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Jože Majcen, star 37 let, doma iz Dupelj, je pripeljal v nepregledni desni ovinek,' z nasprotne ptrani pa traktorist, 45-letni Tomi-,4av M ilosavljevic iz Lahovč. Ker srečanje zaradi del na cesti ni bilo mogoče, je Majcen skušal zavreti, vendar je nenadoma prišlo do okvare na zavornem mehanizmu avtobusa. Traktor in avtobus sta trčila, pri čemer je nastalo za 120.000 dinarjev gmotne škode. Voznikoma ni bilo hudega, v avtobusu pa tudi ni bilo potnikov, ker je bilo vozilo na poskusni vožnji. IZSILIL PREDNOST •Kranj — V torek, 5. aprila, se je na magistralni cesti v Kranju pripetila hujša prometna nesreča, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti. -Voznik osebnega avtomobila Ivan Valentinčič, star 60 let, doma iz Podbrda v tolminski občini, se je na Ljubljanski cesti na Laborah vključeval v promet na prednostno cesto, ne da. bi se prepričal, če je cesta prosta. Tako je pri vključevanju zaprl pot vozniku drugega osebnega avtomobila, 52-letnemu Branku Rupniku iz Radovljice, ki je pripeljal z Orehka. V trčenju sta voznik Valentinčič in sopotnica Marica Anderle, stara 75 let, prav tako iz Podbrda. utrpela težje poškodbe. Škoda na vozilih znaša 90.000 dinarjev. D. Z. RADOVLJICA - Ljubljanski Intertrade, natančneje njegova temeljna organizacija .Zastopstvo IBM, se pripravlja za dokončno ureditev svojega izobraževalnega centra IBM v Radovljici. Tehnološki razvoj industrije in drugih panog terja hitrejši razvoj računalništva, računskim centrom pa se posebej z razvojem domače proizvodnje računalnikov odpirajo še večje razvojne možnosti. Temeljni kamen hitrejšega razvoja računalništva so seveda strokovno podkovani delavci. Potrebe po strokovnjakih s področja računalništva povečuje tudi uvajanje učnega predmeta iz elektronske obdelave podatkov v usmerjeno izobraževanje. Za sodoben pouk računalništva pa je "seveda potrebna najsodobnejša oprema in učilnice. Začetki Intertradovega izobraževalnega centra IBM segajo v leto 1966, redni pouk pa se je začel leta 1969. V zadnjih desetih letih so izvedli 3.340 tečajev, skoznje je šlo 72 tisoč slušateljev. V prihodnjem srednjeročnem razdobju namerava izobraževalni center IBM izboljšati izobraževanje, upeljati nova področja in načine šolanja, osredotočiti vse tipe šolanja, razširiti sodelovanje s koristniki računalniškega izobraževanja in z drugimi izobraževalnimi institucijami ter ponuditi svoje storitve tudi izven meja Jugoslavije. Zavoljo tega so sedanji prostori v Radovljici — v povezavi s hotelom Grajski dvor — neprimerni, predvsem slabo opremljeni. Na voljo nimajo dovolj kabinetov, učilnice niso dobro opremljene, zato težko pripravljajo tečaje s posebno opremo. Intertrade namerava še naprej imeti svoj izobraževalni center v Radovljici, v neposredni bližini in v povezavi s hotelom Grajski dvor. Da ne bi povsem uničili parka, nameravajo novo šolsko poslopje, postaviti na njegov rob, vsled česar bodo verjetno porušili staro poslopje, v katerem je danes poslo-poslovalnica KŽK. Šolsko poslopje pa bodo s pokritim hodnikom povezali s hotelom, ki naj bi zgradil dodatne prenočitvene in bivalne zmogljivosti. Gre torej za dva soodvisna dela naložbe, ki bo predvidoma veljala 300 milijonov dinarjev. Posebej v izobraževalnem delu je dohodkovno zanimiva, saj gre predvsem za sredstva iz lastnih virov. Slabši pa so obeti za prenočitveni del, saj hotel Grajski dvor za gradnjo nima denarja, zato večjega interesa tudi ne kaže. V radovljiški občini se strinjajo z načrti ljubljanskega Intertrada, naložba bo šla še v presojo republiški komisiji. Idejni projekt za novi izobraževalni center je lani izdelal radovljiški Planum, razrešili so že prostorska in lokacijska vprašanja. Škoda bi bilo torej, da bi radovljiški hotel'Grajski dvor zamudil priložnost tesne navezanosti na izobraževalni center IBM, ki bo imel z razširitvijo vse več slušateljev. 2e zdaj z njim niso najbolj zadovoljni, saj sicer ne bi hodili na kosila k Lectarju. Će v Grajskem dvoru ne bo dovolj interesa, si bo pač moral izobraževalni center prenočitvene zmogljivosti poiskati drugod, saj dovolj razlogov govori v prid gradnje nove šole. M. Volčjak Troje smučarskih tekmovanj Športne igre miličnikov in carinikov — Miličniki in cariniki z Gorenjske so letošnje zimske športne igre s tekmovanji v sankanju, tekih in v veleslalomu pripravili v Podljubelju in na Zelenici. Med 150 tekmovalci je prehodni E»okal osvojila ekipa carinikov pred de-avci Postaje milice na Jesenicah. Rezultati — sankanje — moški — do 35 let: 1. Celar (UNZ Kranj), 2. Oštir (PM Jesenice), 3. Radon (PMM Korensko sedlo); nad 35 let: 1. Lajtinger (PMM Ljubelj), 2. Pergarc (PMM Korensko sedlo), 3. Lavtar (PM Jesenice), ženske: 1. Jakopič (Carina), 2. Špeh, 3. Suhadolnik (obe UNZ Kranj); teki na smučeh — moški - do 35 let: 1. Zemva (PMM Rateče), 2. Kotnik (Carina), 3. Kolenc (PM Jesenice), nad 35 let: 1. Gorjan, 2. Ulčar, 3. Lavrič (vsi Carina), Ženske: 1. Kajžar (PMM Rateče), 2. Dečman, 3. Brojan (obe Carina); veleslalom — moški — do 35 let: 1. Kotnik (Carina), 2. Kolenc (PM Jesenice), 3. Zadnikar (PM Kranj), nad 35 let: 1. Lavrič (Carina), 2. Šekli (PMM Rateče), 3. Staroverski (UNZ Kranj), ženske: 1. Jakopič (Carina), 2. Pehare (UNZ Kranj). 3. Benet (Carina). Prvenstvo gorenjskih lovcev — Lovska družina Tržič je na zeleniškem plazu pripravila gorenjsko prvenstvo lovcev v veleslalomu. Med več kot sto lovci iz 16 gorenjskih lovskih družin so imeli največ uspeha prireditelji. Rezultati — ženske: 1. Lakota (Triglav), 2. Plasin (Jesenice), 3. Humerca (Triglav); moški - do 35 let: Petletnica sozda KIT- »Združevanje kmetijstva in živilske predelave vreclvsem na novomeškem, ljubljanskem in gorenjskem območju je pokazalo svoje prednosti,« je na krajši slovesnost, ob petletnici sestavljene organizacije Kmetijstvo, živilska industrija trgovina poudaril Tone Mastnak, predsednik poslovodnega organa Z zdnizitvijo18 or-aanizacT- mecl njimi tudi Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenj-ganizacij m j membne]ša kmetijska in"žwilsko-predelo- S Z'« načrtih iJj b, leta 1985 proizvedla žfvečkotZTovco konzumnih mlečnih izdelkov v Sloveniji, tretjino ze vec kot potoiico .. (mo qovejega ter svinjskega kTOmVXPL to IZJiliie enkrat toliko, kot so načrtovali, in s tem mesa. Lani so izvozni se L . usPešnejši razvoj sesta- us t varil i za 100 ^^J^LTrazmerZ knietijstvu/uvelja-ske slabosti, (cz) - Foto: F. Perdan _ 1. Mulej (Kozorog), 2. Jagodic (Jezersko), 3. Kralj (Tržič), od 36 do 45 let: 1. Košir, 2. Mlekuž (oba Dovje), 3. Eržen (Selce); od 46 do 55 let: 1. Klinar (Jesenice), 2. Primožič (Tržič), 3. Pogačnik (Jelovica); nad 56 let: 1. J. Štefe (Kozorog), 2. D. Štefe (Tržič), 3. Pikon (Bohinjska Bistrica); ekipno: 1. Tržič, 2. Jesenice, 3. Bohinjska Bistrica. Športne igre socialnih delavcev - 134 zaposlenih iz domov za ostarele občane in iz ostalih splošnih socialnih zavodov z Jesenic, iz Škofje Loke, Tržiča, Kranja, Radovljice, Kamnika, Tišja, Preddvora in Domžal se je na Zelenici pomenlo v veleslalomu, tekih na smučeh, sankanju in v postavljanju sneženega moža. Rezultati - veleslalom - ženske: 1. Tepi-na (Tržič), 2. Potočnik (Jesenice), 3. Lu-ževič (Škbfja Loka), moški: 1. Švab (Tržič), 2. Pušar (Škofja Loka), 3. Stare (Preddvor); tek na smučeh - ženske: 1. Luževič (Skofja Loka), 2. Kocjan Preddvor), 3. Šubic (Škofja Loka), moški: 1. Stare (Preddvor), 2. Jesenovec, 3. Jazbič (oba Škofja Loka); sankanje - ženske: 1. Romšak (Kamnik), 2. Soklar, 3. Jan (obe Jesenice), moški: 1. Prezelj (Škofja Loka), 2. Pehare, 3. Dornik (oba Tržič); postavljanje snežaka: 1. Kamnik, 2. Skofja Loka, 3. Kranj. J. Kikel Skrb za varstvo lovcev v gorah Krvavec — Konec marca je bil na Krvavcu že tretji tečaj za strokovno izobraževanje poklicnih lovcev o nevarnostih v gorah in načinih reševanja ob morebitnih nesrečah v planinskem svetu. To tridnevno izobraževalno obliko je izvedlo pet inštruktorjev iz kranjske postaje Gorske reševalne službe, organizirala pa jo je delovna organizacija Zavod za gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika. Na tečaju so 19 delavcem zavoda predstavili poučen in zanimiv program. S filmskimi posnetki so jih seznanili s tehniko reševanja v steni in reševanjem s pomočjo helikopterja ter jim praktično prikazali vrvno reševalno tehniko. Nadvse koristno je bilo zanje predavanje dr. Andreja Robiča o možnih poškodbah v gori, ki ga je dopolnil z opisi primerov iz prakse. Lovce so prav tako spoznali z novim sistemom zvez v naši Gorski reševalni službi in z upravljanjem tehničnih naprav v njem. Ob koncu tečaja so pregledali tudi primernost zaščitne planinske opreme lovcev. Organizacijo takšnih tečajev spodbujata dejstvo, da lovski izobraževalni programi skoraj ne zajemajo problematike preventive v gorah in gorske reševalne tehnike, pa ugotovitev, da se lovcem primeri v gorah nemalo nesreč zaradi padcev, podhladitve in podobnih vzrokov. Zato je osnovni namen tečajev zagotavljanje tolikšnega znanja poklicnim lovcem, da bodo lahko varno opravljali svoje delo tudi v gorah in v njih zagotavljali varnost pri spremstvu strank. (S) Gostilni daje sloves dobra kuhinja Od turizma so -si v Poljanski dolini pred desetletji veliko obetali. Ob Sori urejena kopališča in topla voda so privabili veliko gostov, tudi iz tujine. Toda mačehovski odnos do zasebnega gostinstva je pred časom dodobra zavrl načrte in danes je v vseh dolini le nekaj gostiln, kjer se vedno razen pijače dobi tudi dobra hrana. Kaj bi bilo treba narediti za poživitev turistične dejavnosti, smo povprašali tri gostince. Slavko Krek, gostilničar Doma pod Planino na Trebiji: »Najprej bi bila potrebna obnova doma in sicer bi morale sobe dobiti kopalnice, urediti pa bi bilo treba tudi okolico doma. Toda s krajevno skupnostjo, ki je lastnica doma, nekako ne moremo najti skupnega jezika. Posameznega gosta lahko postrežemo; kuhinjo imamo dobro, z domačimi posebnostmi, lahko tudi prenoči, večjega udobja pa mu ne moremo nuditi. Do sedai smo imeli vsak petek in soboto tfeko. Žal ga je bilo treba zaradi pritiska krajanov zapreti, čeprav je bil zelo priljubljen, saj se je tu zbirala mladina od Cerknega do Kranja in Medvod. Namesto diska nameravam sedaj urediti posebne prostore za večje zaključene družbe, za svatbe, skratka za večje skupine. Prostora bi bilo dovolj za 100 ljudi in zraven je urejeno plesišče. Ker je največ gostov prehodnih in ker je sedaj dobršen del ceste skozi Poljansko dolino že nov, bi bilo dobro če bi na Laborah, na odcepu za Škofjo Loko, namestili posebno reklamno tablo, z opozorilom, da tu čez pelje najbližja pot na morje, navedli bi gostilrte, kjer se da kaj pojesti in druge zanimivosti.« Tomaž Poljanšek, gostilna Na Vidmu Poljane: »Trudimo se, da je gostilna lepo urejena in čista in da postrežemo kar se da hitro. Vedno lahko ponudimo golaž, vampe, domače klobase, krvavice, pečenice in razne narezke za malico. Vsak dan se pri nas lahko dobi kosilo, ki je sorazmerno poceni, saj velja le 160 dinarjev. Seveda kuhamo vsa druga jedila po naročilu. Da bi se preusmerili predvsem na domače specialitete. kot so žganci ali štruklji in druge podobne jedi, ki so značilne za Poljane in okolico, ne gre, ker jih le malokdo naroči. O tem smo se pogovarjali tudi na nedavnem zboru gostincev v Škofji Loki in ugotovili, da bi takšna specializacija le težko uspela, ker gosti še vedno največ povprašujejo po zrezkih in pečenki. Seveda pa morajo biti vse jedi okusno pripravljene, postrežba mora biti hitra in cene primerne.« Rudolf Ahlin, gostilničar na Logu: »Oba z ženo sva stara že čez 70 let. Otroci so šli od doma in živijo drugod, zato lahko ponudiva le domače klobase, zaseko, pečenice s kislim zemljem in podobne jedi, ker drugega ne kuhamo več. Ker se lahko pohvalimo z dobrimi klobasami, so gostje zadovoljni s postrežbo. Če bi hoteli kaj več, bi morala priti dva mlada, ki bi ju delo v gostilni veselilo, ki bi skrbela tudi za dobro kuhinjo. Goste, ki želijo kosilo ali zrezke, napotimo v Poljane, kjer jim Na Vidmu lahko postrežejo. Sicer pa menim, da je za sloves gostilne potrebna dobra kuhinja, ker je pijača v glavnem povsod enake kvalitete.« L. Bogataj Priznanje kegljačem Jesenice — Predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Brelih je pripravil sprejem za vse jeseniške kegljače na ledu, ki so kot jugoslovanska državna reprezentanca nastopili na evropskem prvenstvu v Švici in tam dosegli imeniten uspeh. Lado Sodja je osvojil naslov evropskega prvaka med posamezniki, Jože Klinar pa je bil peti. Ekipa Vatrostalne je bila osma, ekipa Krivec dvanajsta in kegljači Murke trinajsti. Predsednik je vsem kegljačem čestital za dosežke, Ladu Sodji pa je izročil tudi spominsko darilo. Kegljači so predsednika seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo, predvsem z neurejenim načinom financiranja tega športa v Sloveniji. J.Rabic /P i i 11C Kranj - Nekateri prebivalci na zelenicah ob stanovanjskih blokih brez dovoljenja sekajo drevje, odstranjujejo grmovje, zasajajo razne sadike, spreminjajo zelenice v parkirne prostore in podobno. Na ta način lahko zelo spremene izgled zelenic, posebno še, če so bile načrtno urejene. Košnja takšnih zelenic z motorno kosilnico je zelo otežena, nenačrtno urejene zelenice pa vse prej kot okras naselja. Ce želijo krajani sodelovati ter zelenice lepše urediti, je potrebno sodelovanje s službo za urejanje javnega zelenja pri KZK Gorenjske, tozd Kmetijstvo in SKIS. Pri tem niso izvzeta niti sedišča z mizami in klopmi, otroška in druga igrišča ter podobno. Praviloma naj bi krajani dajali pobude preko hišnih svetov oziroma krajevnih skupnosti. Spomladansko čiščenje okolja z grabljenjem zelenic so že prevzele krajevne skupnosti, opravili pa ga bodo krajani. Zelenice je treba očistiti kar najprej. Odvoz nagrab-Ijenega (suhe trave, odpadkov) kot tudi obrezovanje grmovja in d kjer je to potrebno, pa je parkovne službe. Za nada oskrbo zelenic, to je košnjo petkrat v sezoni, bo kot ob skrbela parkovna skupina. Hišni sveti in stanovalci naj skrbeli za red in čistočo na nicah, pazili nasade m trato poškodbami. Na zelenicah n smelo biti odpadnega mate kosov lesa, kamenja in koji predmetov, ki med košnjo k\ kosilnice, saj so lahko nevarni za delavce ob kosilnicah, mimo in ge posebej otroke; ti se zato ~ košnji ne bi smeli zadrževat, v blSSlahko veliko narede, da preženejo puščobo okel. stonog skih blokov, vendar le v organiziram KriS na novih ,man rMon^oknihinba.. konih. A. B.