Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 1999 352(497.12 Ptuj) 6005691,3 14. APRIL /MALI TRAVEN 1999 COBISS ® 18 -O1»-1999 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ ... domač, za domačine, vsak mesec pride ! LETO V ■ ŠTEVILKA 3 * DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, Ptuj 1999 ♦ DEJAVNI V STAROSTI Foto LAURA ❖ SPREJEMANJE PRORAČUNA MO PTUJ ❖ VIZIJA RAZVOJA GLEDALIŠČA PTUJ * FRANCI MLAKAR - DOSITNIK OLJENKE Cena: 100 SIT PTUJ IN TURIZEM DOBROTE SLOVENSKIH PROGRAM RAZSTAVE DOBROTE SLOVENSKIH KMETII ODPRTJE razstave v četrtek, 22. aprila 1999, ob 10.00 uri v minoritskem samostanu na Ptuju. PROGRAM PRIREDITEV Podroben program prireditev bomo objavili naknadno. V ČETRTEK, 22. aprila 1999 ob 10.00 uri ODPRTJE 10. jubilejne državne razstave Kulturni program ob otvoritvi in v popoldanskem času in pri V PETEK, 23. aprila 1999 ob 10.00 STROKOVNI S TRADICIO (Kulturno V SOBOTO, 24. aprila) 99 ob 10.00 PODEL POSVET O SIRARSTVU POVEZAV/Cbo 4ALNIM JURJEVIM SEJMOM3shYPTUli I JURJEVIM SEJMO> nastopi skupin ¡ha Minoritskei vitev projektov osnovnih šol BROTE SLOVENSKIH KMETIJ in mestnih ulicah) \NJA, KISA ju. TEKMOVALNI NASTOP VLJALCEM ob 15.00 V NEDELJO, 25. aprila ob 10.00 SLAVNOSTNAMAŠAZ.-A-: ob 11.00 PODELITEV PRIZNANJ s kulturnim programom ob 15.00 KULTURNO UMETNIŠKI PROGRAM VOKALNIH IN INSTRUMETALNIH LJUDSKIH SKUPIN DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ L Razstava Dobrote slovenskih kmetij povezuje podeželje in mesta ter generacije: ♦ atraktivna je za obiskovalce iz mesta in podeželja; ♦ za mlajše generacije ima izobraževalni značaj; ♦ za dvig ugleda kmetijstva v očeh prebivalstva je odločilna njena kakovostna rast in rast kakovosti razstavljenih dobrot iz doma pridelane ali predelane hrane; V najstarejšem mestu na Slovenskem bo omamni vonj dobrot slovenskih kmetij napolnil Minoritski samostan, vse ulice in trge starega mestnega jedra ...v njem bo stičišče slovenske kulinarike, po kateri smo prepoznavni v družbi evropskih in svetovnih narodov. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je preteklost, sedanjost in prihodnost hkrati: ♦ ohranjanja kulturno dediščino -kulinarične dobrote slovenskih kmetij; ♦ vzpodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; ♦ vzpodbuja razvoj turistične dejavnosti na kmetijah in s tem razvoj podeželja na sploh; Iz razstave Dobrote slovenskih kmetij (Foto LAURA) ♦ zaradi tekmovalnega značaja + je v veliko podporo porabnikom prispeva k dvigu kakovosti hrane - je naravna zveza med proizvodov. kmetijstvom in potrošnikom; Od 22. do 25. aprila 1999 bo na Ptuju že 10. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo organiziramo Mestna občana Ptuj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj - Kmetijska svetovalna služba. Na enem mestu bo na ogled vse, kar znajo in zmorejo dobrega pripraviti gospodinje in gospodarji slovenskih kmetij, pa naj živijo in delajo na slovenski zemlji ali v zamejstvu. Na festivalu jedi bodo predstavljeni najrazličnejši izdelki iz žit, mesni in mlečni izdelki, suho sadje, žganje, kisi in olja ter vina slovenskih kmetij. Ptuj bo postal mesto tisočerih dobrot, saj je število prijavljenih izdelkov preseglo vsa dosedanja. KMETII, PtU| 1999 ♦ je jasna smer razvoja slovenskega podeželja. Razstava je tekmovalnega značaja ♦ na ogled so postavljeni le nagrajeni izdelki. Izdelki, ki po oceni strokovne komisije pridobijo zlato, srebrno ali bronasto priznanje, so štiri dni razstavljeni v najimenitnejšem prostoru Minoritskega samostana na Ptuju - v refektoriju. Najboljše dobrote so nagrajene z znakom kakovosti. Izdelek, ki trikrat zapored pridobi zlato priznanje, je dobitnik znaka kakovosti, ki ga simbolizira kipec. Po devetih razstavah se lahko slovenske kmetije pohvalijo z 58 znaki kakovosti. Razstava ni le festival jedi - je tudi festival kulture. Vse dni razstavo spremlja bogat program spremljajočih prireditev. Na razstavi se vsako leto še posebej podrobno predstavi ena izmed slovenskih regij oziroma pokrajin, od koder prihajajo razstavljavci. Na deseti razstavi se bo z običaji, kulturo prehrane, oblačilno podobo, z besedo, glasbo in plesom, ... z vsem svojim bogastvom predstavila Gorenjska. Spominek na 10. razstavo bo golida ali posoda za molžo, ki je povezana s pokrajino Gorenjsko. Ne zamudite priložnosti, ki vam jo ponuja slovensko kmetijstvo. Sprejmite vabilo na razstavo, skozi simboliko vrat, z razlago: "Dobrodošli pri nas! Bodite naš gost!" Razstavo pripravljamo: s hvaležnostjo do slovenske zemlje, s spoštovanjem do kmečkega dela in z ljubeznijo do Slovenije in Ptuja. Na strune vetra igramo pesem hvaležnosti, da so naše korenine tako globoke in močne, da so bogastvo slovenske kulinarike lahko ohranile skozi sita stoletij. Organizacijski odbor 10. jubilejne razstave Dobrote slovenskih kmetij Ko se po letu dni porodniškega dopusta oziroma “dopusta" za nego in varstvo otroka (besedna zveza "porodniški dopust" mi ne gre in ne gre v uho, ker se na tem "dopustu" ne počutiš prav nič dopustniško, in se sprašujem, kako le so zakonodajalci prišli do te besedne zveze?) vrneš na svoje staro delovno mesto in spet prevzameš še skrb za materialno eksistenco svoje družine, kar v mojem primeru pomeni skrb za ta časopis in za odnose z javnostmi, se počutiš kot začetnik. Ne veš, kje bi se lotil dela. Tega pa je polno in prihaja eno na drugo. Prava zmeda. Najprej občuduješ na novo prepleskane stene in vrata pisarn, nato prisluhneš in se čudiš govoricam sodelavcev o vseh spremembah. Ne veš, ali bi najprej preštudiral dokumentacijo in se poučil o poteku dela v minulem letu ali bi se preprosto prepustil spontanemu toku dela In začel reševati prvo zadevo, ki se ti znajde na mizi. Loteva se te malodušje, ker si ne znaš sistematizirati dela. Ugotavljaš, da si pred letom dni to isto delo zmogel z veliko več samozavesti, lahkotnosti in elegance. Zdaj pa se tako obotavljajoče in nerodno spravljaš k najenostavnejši nalogi. Misli se ti še kar vračajo domov, k otrokom. Če slučajno zaslišiš otroški jok ali kričanje, te zbode v prsih in v misli se ti prikradejo slike objokanih obrazov tvojih lastnih otrok ter obupane varuške. Podvomiš o tem, ali si dobro poskrbel za njihovo varstvo. Zaželiš si, da bi imel nekoga, ki bi te vodil in vpeljal v delo. Ampak kaj takega vendar ne moreš pričakovati, niti dopustiti, saj nisi pripravnik. Pa vendar si začetnik. Ko zaslišiš vrvež z ulice, se spomniš na realnost drugih mater z majhnimi otroki, med katerimi je vedno manj takih, ki se imajo po preteku porodniškega dopusta kam vrniti. Zaveš se, da si pravzaprav ena redkih srečnic, ki nima le pravice do dela, ampak privilegij -zaposlitev. Sodobna družba je sovražna mladim materam kot nasploh mladim staršem. Prva ambicija mladih bi naj bila poklic in kariera. Če pri nas ali pa drugje v svetu nosečnica dobi zaposlitev, bi to kazalo zapisati v knjigo rekordov. In očitki, ki jih mora slišati marsikatera mamica, ki bi rada v službo. Češ, doma bodi, kaj pa siliš v službo, ja, že, ampak kako potem preživeti. Lahko si samo mislimo na kakšne pogoje morajo pristajati in jih celo podpisati mlade ženske, če želijo dobiti zaposlitev. Nekateri delodajalci s postavljanjem pogojev zavestno kršijo ustavno pravico Slovenk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ob takem vsakdanu vse pravice v zvezi z varstvom nosečnic in starševstva ter pametni nasveti in pobožne želje o načrtovanju družine izzvenijo v prazno. Družbena skrb za družino izgublja na vrednosti. Pa se še sprašujejo, kako to, da rodnost Slovencev upada. Morda bo zakon o starševskem dopustu in prejemkih, ki predvideva tudi pravico do 45-dnevnega očetovega dopusta, na tem področju kaj spremenil. Zdaj je očetova pravica še vezana na materino pravico do dopusta za nego in varstvo otroka in če je oče ne izrabi namesto matere, preprosto propade. Podatek, da je po zdajšnji ureditvi le en odstotek očetov izkoristil dopust za nego in varstvo otroka, je dovolj zgovoren. Namen novega predloga zakona je lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Pričakujemo lahko, da bo sprejetje in upoštevanje tega zakona malo izboljšalo položaj mladih družin. Prav gotovo pa bo treba počakati, da bodo spremenili svojo miselnost enostranski, le h karieri in materialnim vrednotam usmerjeni Slovenci. : /! / ^ Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400 - 630 - 20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, telefax: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Sooblikovalec: Aleš Šprah. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOjLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STO-JADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. Pojasnilo bralcem! Cenjene bralke in bralce Ptujčana, ki so pričakovali to številko Ptujčana v nabiralniku v začetku meseca, obveščam, da smo žal morali za štirinajst dni zamakniti datum izida Ptujčana in Uradnega vestnika zaradi nekaterih splošnih aktov MO Ptuj, ki smejo biti objavljeni v Uradnem vestniku šele petnajst dni po sprejetju v mestnem svetu. Novi Zakon o lokalni samoupravi v 46. členu določa 15-dnevni rok (do 31.3. 1999 je veljal petdnevni rok), v katerem lahko občani na referendumu potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe razen proračuna, zaključnega računa in splošnih aktov, s katerimi se predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Uradni vestnik je priloga Ptujčana in smiselno je ter iz finančnega vidika obvezno, razen v izjemnih primerih, da izhajata skupaj. Tako smo se morali in se bomo tudi v naprej pri izdajanju Ptujčana prilagajali datumu, ko bodo lahko objavljeni splošni akti, sprejeti na sejah mestnega sveta MO Ptuj. Te pa so po poslovniku mestnega sveta zadnji teden v mesecu in zato Ptujčana z Uradnim vestnikom lahko pričakujete sredi naslednjega meseca. Milena Turk, odgovorna urednica SPOŠTOVANA GOSPA LILJANA Pred enim letom smo Vas člani uredniškega odbora "Ptujčana" spoznali, ko ste prevzeli delo urednice za določen čas. Čas, ki smo ga preživeli z Vami, ni bil prazen prostor, izpolnili so ga dogodki, misli in občutja. Vaša zagnanost, da bi glasilo obdržalo pričakovano raven, je dobila potrditev tudi med bralci. Strpno ste sprejeli vsako kritiko, saj je kritika davek, ki ga mora človek plačati javnosti, da si pridobi pravico do priznanja. V imenu uredniškega odbora se Vam zahvaljujemo za Vaš osebni trud pri odgovornem delu, ki ste ga opravljali korektno in pošteno. Dovolite, da Vas osebno pospremim na Vaši nadaljnji poklicni poti s Kurdskim pregovorom: "TUDI V NAjGLOBLJIH DOLINAH NAJDEŠ VODO IN ČEZ NAJVIŠJE GORE NAJDEŠ POT." ZA UREDNIŠTVO PTUJČANA Hilda SLEKOVEC MESECA Učenec je vprašal mojstra: "Kje je pot?" Mojster je odvrnil: "Pred tvojim očmi." "Zakaj je potem ne vidim?" se je začudil učene mojster pa je rekel: "Zaradi svojega egoizma. "Kaj pa vi?" je vprašal učenec, "jo vidite?1 In mojster: "Dokler si ujetnik dualizma in praviš jaz in ti, ti bo oči pokrivala megla relativizma." In učenec je vprašal: "Ko ne bo več ne jaz ne ti, bom potem videl pot?" In mojster je odvrnil: "Ko ni več ne jaz ne ti, nikomur ni potrebno, da vidi." Iz knjige E. Flisarja TISOČ IN ENA POT k. SEJfi V ZNRMENJCI SPREJEMANJA PRORAČUNA V ponedeljek, 29. marca se je v sejni sobi mestne hiše na 4. seji zbralo 28 svetnic in svetnikov, ki so z gradivom prejeli predlog za 16. točk dnevnega reda. Sejo je uvodoma vodil župan Miroslav Luci, ki je ob pričetku predlagal razširitev dnevnega reda, tako da bi se na 3. točko uvrstil PREDLOG SPREMEMBE SKLEPA O SOGLASJU K ŠOLSKEMU OKOLIŠU OŠ DORNAVA in na 9. točko PREDLOG SKLEPA O NADAL-NJEM POSTOPKU DELITVENE BILANCE. Svetniki so soglasno sprejeli predlagano razširitev dnevnega reda. Tako, da se je na dnevnem redu zvrstilo kar 18 točk: r fKŠUS) p 1. Potrditev predloga zapisnika 3. seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj 2. Pobude in vprašanja 3. Predlog sprememb Sklepa o soglasju k šolskemu okolišu OŠ Dornava 4. Predlog odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi JVIZ OŠ Ljudski vrt 5. Predlog odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi JVIZ OŠ Mladika 6. Predlog odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi JVIZ OŠ Olga Meglič 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za ureditveno območje P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju 8. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna Mestne občine Ptuj za leto 1998 (HITRI POSTOPEK) 9. Predlog sklepa o nadaljnih postopkih delitvene bilance 10. Osnutek odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1999 11. Osnutek odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Ptuj 12. Osnutek odloka o ustanovitvi JVIZ VRTEC Ptuj 13. Predlog sklepa o prodaji zemljišč: a) pare. št. 791/15, k.o. Rogoznica, podjetju Petlja d.o.o. Ob Dravi 3a b) pare. št. 1549/8, k.o. Ptuj podjetju Rogina s.p. Rajšpova 15 14. Predlog sklepa o ureditvi lastništva zemljišča in plačilu odškodnine Slavku Kolariču, Spuhlja 106/a 15. Predlog sklepa o urditvi lastništva zemljišča in plačilu odškodnine Jožetu Verdeniku, Pergerjeva ul. 11, Ptuj 16. Poročilo Uredniškega odbora o izdajanju javnega glasila Ptujčan 17. Volitve in imenovanja a) Mnenje k prijavljenim kandidatom na razpisano delovno mesto direktorja Ljudske univerze Ptuj 18. Informacije. Miroslav Luci, župan MO Ptuj "Pri nas se bomo novemu načinu financiranja po določilih Zakona o financiranju občin morali prilagoditi tako občinski funkcionarji kot občinska uprava. Vprašanje pa je> do kakšne meje> da bomo ostali mestna občina in v bodoče še regijsko središče." Bo mestna občina Ptuj v letu 1999 namenila 170 milijonov za vzdrževanje ulic, zelenic, pločnikov, trgov, igrišč ter javne razsvetljave? Predlog nekaterih svetnikov je bil, da bi si lastniki stanovanj v sklopu lastništva okrog stanovanjskih objektov (predvsem v blokovskih naseljih) urejali zelenice sami.Bili so mnenja, da bi se s tem zvišala zavest o lepi in čisti okolici zelenic in otroških igrišč, ki so sedaj nemoteno obiskane tudi s strani hišnih ljubljenčkov, katerih lastniki se ne čutijo dovolj "lastniški" do iztrebkov le teh. Vsebinsko zelo obsežne točke dnevnega reda so botrovale temu, da so svetniki ponedeljkovo sejo ob 21. uri zaključili, čeprav je bila obdelana šele polovica 9. točke dnevnega reda. Dogovorili so se, da bodo razpravo o proračunskih odhodkih od 17. postavke naprej in ostalih osem točk dnevnega reda, nadaljevali v četrtek, 1. aprila ob 13. uri. Glede na to, da je v nadaljevanju seje bilo navzočij 26 svetnikov, se je lahko seja mestnega sveta nemoteno nadaljevala. homme d’esprit Ptuj se bo prilagodil regijskim potrebam! Načelna razprava o najpomembnejšemu aktu - OSNUTKU ODLOKA O PRORAČUNU MO PTUJ ZA LETO 1999 je bila sklenjena na ponedeljkovi seji, ko so svoja pisna stališča posredovali odbori in delovna telesa mestnega sveta. S konkretno razpravo o odhodkovni in prihodkovni strani proračuna so svetniki nadaljevali v nadaljevanju seje, 1. 4. 1999. Skupno je v letošnjem proračunu predvideno 2,860.772.396 SIT razpoložljivih sredstev. Nova zakonodaja s področja financiranja občin je izredno prizadela mestne občine, saj so se z novim načinom financiranja, po principu primerne porabe, sredstva v proračunu zmanjšala. Mestne občine, ki kljub zmanjšanim sredstvom morajo še naprej financirati institucije, ki so bile ustanovljene za potrebe širše lokalne skupnosti, so postavljene pred dejstvo, da sredstev, ki bi bile potrebne za financiranje nujnih investicij, sedaj ni dovolj. Župan, predsedujoči na seji, je navzoče pozval h korektni in strpni razpravi, ter ocenil, da iz predloženih stališč delovnih teles sveta izhaja, da je največ sprememb in predlogov za spremembo osnutka proračuna predvsem za področje družbeneih dejavnosti in komunalne infrastrukture. Glede omenjenega so svetniki naložili občinski upravi, da pripravi izračun sredstev, ki bi jih morale novo nastale občine prispevati za tiste zavode, ki so bili ustanovljeni pred letom 1994. Svetnik T. Neudauer je menil, da bi proračun moral biti bolj razvojno naravnan, v smislu vlaganja v tiste dejavnosti, ki nam prinašajo željeni učinek, medtem ko je svetnik Konrad Rižner predlagal, da naj se ločeno obravanavajo zadeve, ki vključujejo investicije širšega pomena in pa investicije lokalnega pomena (plinovod, kanalizacija, pločniki,...). Po sklenjeni načelni razpravi o osnutku odloka o proračunu so se svetnice in svetniki v nadaljevanju razprave opredelili do ■■..... ^ vsake postavke tako na prihodkovnem, kot na odhodkovnem delu proračuna. Množico predlaganih prenosov sredstev iz ene postavke v drugo, bo popravljalec predloga odloka poskušal upoštevati in vnesti v finančne okvire za določene dejavnosti. Svetniki so ugotavljali, da jih čaka izredno težko delo. Predlagali so, da se PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MO PTUJ ZA LETO 1999 pred dokončnim oblikovanjem predstavi in obrazloži na posvetu predstavnikov političnih strank oz. svetniških skupin. Vsi, ki bodo v Ptuju v prihodnje želeli koristiti usluge kulturnih in drugih ustanov regijskega pomena, bodo morali imeti vstopni vizum. Mestni svet je predloženi OSNUTEK ODLOKA O USTANOVITVI JVIZ VRTEC PTUJ že obravnaval v prejšnjem mandatu na 45. seji sveta, ko se je sprejel sklep o podaljšanju razprave o osnutku tega odloka, popravljalcu osnutka odloka pa naložilo, da prouči dane pripombe Statutarno pravne komisije in Odbora za družbene dejavnosti. S sprejetjem novega ustanovitvenega akta, ki nadomešča Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojnovarstvene-ga zavoda Ptuj (Ur. vest.-Ormož in Ptuj, št. 10/92) in obstoječi statut zavoda, bo omogočeno pravno delovanje zavoda in vzpostavitev organov upravljanja. S 1.7.1998 so se iz sestave JVIZ Ptuj izločile vse enote vrtcev in oddelkov priprave na šolo, ki ne delujejo na območju Mestne občine Ptuj, tako da je v Mestni občini Ptuj ostalo 9 enot z 52 oddelki dnevnega varstva, 6 oddelki skrajšane priprave na šolo ter 1 bolnišnični oddelek, kar pomeni okoli 1000 vključenih otrok. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) nalaga uskladitev organizacije vrtca s tem zakonom do jeseni 2003, kar pomeni, da bo od takrat naprej vrtec smel delovati z najmanj 10 in največ 30 oddelki. Če bo stanje leta 2003 pokazalo, da bo potrebno vrtec deliti na dva zavoda, bo potrebno zagotoviti tudi nove upravne prostore, kar pa pomeni investicijo in potrebna sredstva. Vodja Odd. za družberne dejavnosti, Ivan Vidovič, je povedal, da bo po vsej verjetnosti v naslednjih letih število otok v vrtcih upadlo, saj se predvideva, da bo na zmanjšanje števila otrok v vrtcu vplivala tako uvedba 9-letne OŠ, kot tudi dejstvo, da je trenutno v ptujske vrtce vključenih 16% otrok iz drugih občin, ki pa v prihodnosti nameravajo zgraditi svoje vrteške kapacitete. Čeprav je Slavko Brglez bil mnenja, da bi sevi. členu Osnutka Odloka o ustanovitvi JVIZ Vrtec Ptuj, moralo dodati določilo o možnosti podelitve koncesije drugim organizacijam, ki bi se želele ukvarjati s to dejavnostjo, je bila večina svetnikov mnenja, da je možnost podelitve koncesije opredeljena že v nadrejenem zakonu in je ni potrebno podvojevati. Svetniki so z 21 glasovi ZA potrdili Osnutek odloka o ustanovitvi JVIZ Vrtec Ptuj, ki je v celotnem besedilu podan v priloženem Uradnem vestniku. T Župan je predlagal razširitev dnevnega reda s točko PREDLOG SPREMEMBE SKLEPA O SOGLASJU K ŠOLSKEMU OKOLIŠU OŠ DORNAVA, ki so ga svetniki potrdili in uvrstili kot tretjo točko dnevnega reda. S potrditvijo tega sklepa bi Mestna občina Ptuj dornavski osnovni šoli za pet let dala ali odstopila del šolskega okoliša, ki sicer pripada šolskemu okolišu OŠ Ljudski vrt. To so deli naselij Kicar, Pacinje, Podvinci in Spodnji Velovlek, ki spadajo pod ptujsko občino, otroci pa hodijo v dornavsko šolo. Starši teh otrok so se že pisno izrekli, da želijo, da njihovi otroci obiskujejo dornavsko šolo. Smiselno je, da se sosednji občini s pozitivnim soglasjem k šolskemu okolišu za pet let omogoči pridobitev državnih sredstev za obnovo šole (ki je že v teku) v višini 60% vrednosti investicije. Celotna vrednost investicije znaša 210 milijonov SIT. Spremembe v novem načinu financiranja občin namreč pomenijo, da MO Ptuj ne bo sposobna zagotoviti finančnih sredstev za devetletno šolanje vsem osnovnim šolam na svojem območju v obdobju, ki je bilo predvideno. Tako ptujski občini ne bi bilo potrebno zagotoviti sredstev za vlaganje v pripravo pogojev za devetletko za otroke z omenjenega območja. Svetnik Slavko Brglez, ki je sicer podprl ta predlog, in svetnica Lidija Majnik sta izrazila nezadovoljstvo, ker se o tem soglasju že tretjič odloča v mestnem svetu in še ni rešeno. Svetnika Emil Mesarič in Lidija Majnik sta dvomila, da ima mestni svet oz. ena občina to pristojnost, da odloča o mejah šolskih okolišev preko meja svoje občine. Podžupan Ervin Hojker je dal naslednjo obrazložitev: "Če se dve občini med seboj ne moreta dogovoriti glede šolskih okolišev, lahko posreduje država." V razpravi, ki je trajala dve uri in pol, so sodelovali še svetniki: Anka Ostrman, Janez Vertič, Rajko Brglez, Franc Štrucl, Konrad Rižnar, podžupan Milan Čuček, ki je menil, da bodo otroci iz obravnavanih območij vedno hodili v dornavsko šolo, ker je tako že od leta 1963. Zaradi dolge razprave in veliko vprašanj je župan predlagal prekinitev te točke do naslednje seje mestnega sveta, ko bo pridobljenih več oz. celostna informacija o osnovnih šolah, kar so svetniki potrdili. Po hitrem postopku je bil obravnavan in z 28 glasovi sprejet OSNUTEK ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU MO PTUJ za leto 1998. S takim načinom obravnave se je strinjala tudi statutarno pravna komisija mestnega sveta. Mestni svet je potrdil predlagani SKLEP O NADALJNJIH POSTOPKIH DELITVENE BILANCE, s katerim bo MO Ptuj drugim osmim občinam, nastalim 1.1. 1995 na območju bivše občine PTUJ, iz svojega proračuna zagotovila 200 milijonov SIT, ki jih bo izplačala v naslednjih petih letih. Letno bi torej morala zagotoviti 40 milijonov SIT za ostale občine. V drugem delu sklepa je določen tudi namen porabe sredstev, ki bi jih občine pridobile iz delitvene bilance v letu 1999. Namenile bi jih za izgradnjo reševalne postaje na Ptuju. Z drugim delom sklepa se mora strinjati še ostalih osem občin, šele takrat bi bila možna izgradnja reševalne postaje. Z vsebino prvega dela tega sklepa so ostale občine že seznanjene; župani vseh devetih občin so namreč 1. 3. 1999 na sestanku izoblikovali predlog, da se postopek delitvene bilance nadaljuje. Sprejem delitvene bilance pa pogojujejo z zagotovitvijo sredstev s strani MO Ptuj v višini 200 milijonov SIT. Svetnik Tomaž Neudauer je predlagal razširitev sklepa še na tretjo točko, ki bi določila, da je s tem poravnana obveznost MO Ptuj do ostalih osmih občin in tako končana delitvena bilanca ter rešena pravno premoženjska razmerja. Interes MO Ptuj je, da se premoženjsko pravna razmerja čim prej uredijo. Podžupan Mitja Mrgole je menil, da je bolje počakati s predlogom o gradnji reševalne postaje, kajti država postavlja pogoj - najmanj sto tisoč prebivalcev za izgradnjo reševalne postaje. Podžupan Milan Čuček je predlagal, da se za mestni svet pripravi predstavitev koncepta reševalne postaje. Na kratko ga je predstavil župan Miroslav Luci. Gre za nudenje nujne medicinske pomoči ljudem in prevoze v bolnišnice... To je 20 let star koncept, zarisan v/ prostorskih planih. Ni pa izdelanega strokovnega koncepta. Svetniki so želeli več informacij o delitveni bilanci. Lizika Vidovič, vodja oddelka za finance MO Ptuj, je povedala, da so v starem Zakonu o lokalni samoupravi le splošna določila, kako se med občinami deli premoženje, in ni obvezujočega določila npr. po legi ali pa po številu prebivalcev. V novem Zakonu o lokalni samoupravi pa je konkretno določilo, da se nepremičnine delijo po legi. Vendar je na ta zakon dana ustavna pritožba. Drugih osem novo Milan Čuček, podžupan MO Ptuj "Delati moramo na tem, da bo čez dve leti - ali spremenjen sistem financiranja ali pa bomo preko drugih oblik zagotovili dodatna sredstva za to lokalno skupnost _________________L na kraju nesreče; doma, na cesti,. nastalih občin zagovarja delitev po številu prebivalcev in po tej razlagi naj bi MO Ptuj ostalim občinam dolgovala 1 milijardo 800 milijonov 200 tisoč SIT. Naša občina zagovarja način delitve nepremičnin po legi. Na osnovi pobud meščanov je župan Miroslav Luci napovedal, da se bo poskušalo doseči dogovor s koncesionarjem Komunalo Ptuj, da bi se znižale cene parkirnin v modri coni v Ptuju, saj smo s cenami, ki trenutno veljajo, na vrhu tarif v Sloveniji. Čeprav se je s postavitvijo modre cone v Ptuju dosegel željen učinek, t.j. čim manj vozil v starem mestnem jedru, je zadovoljstvo ob urejenem prometu manjše pri tistih, ki imajo na tem področju sedež svoje dejavnosti. VI VPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO Odgovori na vprašanja svetnikov *7 Pobuda glede postavitve javnih telefonskih govorilnic v Starem mestnem jedru Ptuja, ki jo je podal svetnik g. Vlado Čuš, Zeleni Ptuja, in se glasi: “Dajemo pobudo za postavitev javnih IHI liTi 1 ■ 1 IHI Ml Ml 'S! telefonskih govorilnic v ožjem mestnem jedru Ptuja. Ljudje, ki obiskujejo naše mesto, so pogosto v zadregi, ko iščejo javno telefonsko govorilnico. Edini govorilnici sta bili odstranjeni (na Novem trgu in v Trstenjakovi ulici). Predlagamo, da se javne telefonske govorilnice v dogovoru s Telekomom postavijo na Mestnem trgu, na Slovenskem trgu, v Trstenjakovi ulici, na dvorišču Ptujskega gradu, na Cvetkovem trgu ali v Dravski ulici. Telefonske govorilnice bi morale biti postavljene primerno arhitekturi starega mestnega jedra." Odgovor: Za vašo pobudo se zahvaljujemo. Proučili bomo možne lokacije na navedenih površinah. Posamezna lokacija mora seveda ustrezati številnim kriterijem, med katerimi so tudi: _ izbira tipa govorilnice (školjka na fasadi, pros-tostoječi kiosk, vgraditev v objektu) _ spomeniškovarstvena primernost (občutljivost) prostora za namestitev govorilnice _ vidnost (opaznost) govorilnice _ neobremenjevanje prometnega profila na območju postavitve _ lastništvo objekta oziroma površine/kjer bo naprava nameščena _ (obstoječ) telefonski priključek _ (obstoječ) električni priključek. V najožjem mestnem jedru je obstoječa govorilnica ob pošti; tista na Novem trgu je bila le začasno odstranjena. Sicer pa so govorilnice še na avtobusni postaji, pri bolnišnici, na fasadi objekta Potrčeva cesta 13, pri kioskih ob Volkmerjevi cesti, ob trgovini Rimska peč itd. Pripravil: Kostja Kolarič Vprašanje g. Franca Premužiča in Janeza Rožmarina : Ali je bila sprejeta in potrjena trasa Ptujske obvoznice? Odgovor: Leta 1997 so bili sprejeti planski akti MOP, kjer je bila definirana trasa magistralne ceste Hajdina - Ormož. Ko so bili izdelani idejni projekti in osnutek lokacijskega načrta za del trase od Hajdine do Zagrebške ceste, je bilo izdano s strani Ministrstva za kulturo (Urad za kulturno dediščino) negativno predhodno mnenje na lokacijski načrt in to kljub temu, da so bili planski akti s sklepom vlade potrjeni in tudi že leta 1993 trasa (prestavitev Mariborske ceste) s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Nato so bile izdelane tri variante in še preverjena četrta varianta (južno od železniškega mostu). Variante so bile predstavljene na mestnem svetu in dve tudi potrjeni (Mariborska cesta - varianta A in južna od gasilskega doma Hajdina - varianta C). Za varianto A se zavzema Ministrstvo za promet, za varianto C pa Ministrstvo za kulturo. Varianta A je že podrobneje izdelana (v merilu I : 1000) in gre v ponovno presojo Ministrstvu za kulturo. V času usklajevanja se je trasa toliko spremenila, bo zgrajen most južno od železniškega mostu kot nadomestilo zahodnega mostu (pri vojašnici) in s tem odpade varianta na desnem bregu jezera. Pripravil: Stanislav Napast ♦ ❖ * • Vprašanje g. Milana Petka v zvezi s pobudo št.710/44 - uvedba večkratnih avtobusnih prevozov na relaciji Ptuj-Maribor , Odgovor : Vprašanje oz. pobuda je bila posredovana prevozniku potnikov podjetju Certus Maribor, enota Ptuj. Pobuda g. Milana Petka z dne 24.03.1999 - izgradnja petih primernih avtobusnih postajališč na relaciji Ptuj-Vurberg Odgovor : V tej zvezi smo poslali na DDC projekt obnovitvenih del - POD, da podajo soglasje k predlaganim lokacijam postajališč ob regionalni cesti R 348 odsek 1292 Maribor-Vurberg-Ptuj, vendar še nismo prejeli odgovora. Pripravil: Herbert Glavič t Pobuda svetnika g. Franca Štrucla -odstranitev cvetličnega korita na Zagrebški cesti na avtobusnem postajališču na Bregu Odgovor: Zemljišče, na katerem je postavljeno cvetlično korito, je v privatni lasti družine Tomanič, Zagrebška cesta 1. Pripravila : Zelenka Matjašič t Vprašanje g. Borisa Pergerja: Ali ima MO Ptuj v planu ureditev informacijskih tabel za označbo smeri do Splošne bolnišnice Ptuj? Odgovor: S strani Splošne bolnišnice do sedaj ni bila dana nobena pobuda za postavitev table. Poizkušali bomo postaviti na primernih lokacijah te table. Vprašanje svetnika g. Boris PERCER - Zakaj se ne uredi križišče pri Splošni bolnišnici Ptuj in kje so razlogi navedene neureditve (v obrazložitvi) ter kaj in kako je v planu (če seveda sploh je v planu), da se križišče uredi tako, kot je bilo ob ljubljeno že leta nazaj? Odgovor: Veljavni Prostorski ureditveni pogoji (PUP) za območje "Zdravstveni center in okolica v Ptuju" predvidevajo ureditev križišča Potrčeva cesta -Gregorčičev drevored - bolnišnica. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letu 1999 ta ureditev še ne realizirana. Izsek iz grafičnega dela PUP je priložen. Vprašanje svetnika g. Boris PERGER - Kaj je z nujno potrebno ureditvijo novih parkirnih mest na lokaciji pred bolnišnico in ali se sploh razmišlja v tej smeri? Odgovor: Možno je razširiti parkirišče, dostopno z Rimske ploščadi, vendar samo do oddaljenosti cca 20 m od obstoječega objekta Zdravstvenega doma (to je pogojevano z izdanim dovoljenjem zdravstvenega inšpektorja). Pridobljenih bi bilo cca 45 PM. Program ni v letošnjem proračunu. Parkirišče ob Potrčevi cesti s kapaciteto cca 74 PM - kot ga prikazujejo veljavni prostorski ureditveni pogoji - bo pretežno poseglo na bolnišnično zemljišče. Do realizacije bi naj prišlo, ko bodo zagotovljena finančna sredstva. Vprašanje svetnika g. Borisa PERGERA - Zakaj Mestna občina ni želela sofinancirati izgradnje helidroma v sklopu Splošne bolnišnice Ptuj in kdaj se namerava urediti helidrom v Mestni občini Ptuj in kje je predvidena njegova lokacija? Odgovor: Mestna občina za ta namen ni imela planiranih finančnih sredstev. Glede ureditve helidroma za potrebe mesta že potekajo dogovori z Letalsko policijsko enoto na Brniku in s Splošno bolnišnico v Ptuju glede izbire lokacije in ugotavljanju njene ustreznosti za velikost (tip) helikopterja in potrebne utrditve tal. Vzletišče bi naj bilo usposobljeno tudi za vizuelno pristajanje ponoči. Na Mestni občini bodo usklajevane nadaljnje aktivnosti pri dejanski izbiri lokacije vzletišča in pridobivanju potrebne dokumentacije oziroma dovoljenj. A/ Pristajanje helikopterjev sedaj: Za potrebe Splošne bolnišnice v Ptuju pristajajo helikopterji v bližini ribnika v Ljudskem vrtu. Ta lokacija je v neposredni bližini osnovne šole, otroškega igrišča in blokovskega naselja. Ograditev zemljišča ni možna: B/ Možna lokacija vzletišča "Bolnišnica": V območju ograjenega kompleksa bolnišnice je severno od objektov primerna površina za ureditev vzletišča z dokaj ugodnimi prihodi iz zraka. Lokacija je primerna za bolnišnico, saj je potrebno zagotoviti le utrjene dostope za vozičke z nosili, prevoz z reševalnim vozilom v tem primeru ni potreben. C/Možna lokacija vzletišča "Gasilski dom" že cca 15 let na zelenici pred domom rezervirana lokacija za ureditev vzletišča. V bližini sta predvideni bodoča policijska postaja in reševalna postaja. Prihodi iz zraka ?o ugodni. V smeri proti jugu predvidena izgradnja bencinskega servisa. Za splošne potrebe mesta je ta lokacija ustreznejša. £ Vprašanje svetnice Anke Ostrman iz Združene liste socialnih demokratov Ptuj - kolesarske poti Odgovor: S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS v letu 1995 (Ur. list RS, št. 72/95) je bilo opredeljeno omrežje kolesarskih povezav v RS. Kolesarske povezave so razvrščene na daljinske kolesarske povezave (omogočajo navezavo omrežja na omrežje evropskih kolesarskih poti in omogočajo tranzit skozi Slovenijo), glavne kolesarske povezave (omogočajo povezave med središči regionalnega pomena), regionalne kolesarske povezave (omogočajo dostop do najpomembnejših turističnih območij ali središč ter območij izjemnih naravnih znamenitosti ter do središč pomembnejšega lokalnega pomena države) in kolesarske povezave, ki omogočajo dostop med ostalimi naselji in območji ter kolesarske povezave znotraj naselij. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana določajo, da etape, dinamiko in finančne vire za gradnjo kolesarskega omrežja opredeli nacionalni program tega omrežja. Nacionalni program še ni sprejet. Pripravila: Danica Hren SKD DESETA OBLETNICA Da bi mnoge dobre ideje, dejanja, izkušnje in prizadevanja ne utonila v pozabo smo na Ptuju pripravili prvo regijsko proslavo ob deseti obletnici stranke SKD. Slovesnost smo opravili v soboto 6. marca 1999 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Slavnostni govornik je bil predsednik stranke gospod Lojze Peterle. Med prireditvijo, ki so ga s kulturnim programom obogatila mešani pevski zbor sv. Miklavža iz Majšperka in vokalna skupina Nasmeh iz Markovec, smo se spomnili ustanovitve stranke SKD. Stranka je bila ustanovljena 10. marca 1989 v Ljubljani z imenom Slovensko krščansko socialno gibanje in se je na zboru 2. novembra 1989 preimenovalo v SKD.Takratni tajnik gospod Lojze Peterle je bil januarja 1990 izvoljen za predsednika stranke. SKD Po dveh pripravljalnih sestankih se je v začetku leta 7 990 stranka formirala tudi na Ptuju z ustanovitvijo OO SKD na Ptuju. Njen prvi predsednik je postal g. Viktor PISLAK. Ob tej pomembni obletnici smo se spomnili tudi najzaslužnejših članov iz ptujskega in ormoškega območja. Jubilejna priznanja so med drugim dobili gospa Božena čačkovič, gospod Viktor Pislak in gospod Franc Doberšek. Ob deset letnici ustanovitve stranke SKD je vsem prisotnim čestital in zaželel uspešnega dela v naprej župan Mestne občine Ptuj g. dr. Miroslav LUCI. Predsednik OO SKD Ptuj Stanislav KOSI IZ ZLSD PTUI Na seji predsedstva območne organizacije ZLSD smo sprejeli Pravila o organiziranosti občinskih odborov in območne organizacije, da bomo prilagodili organiziranost krajevnim razmeram in novim odnosom v stranki. Temu bo namenjena tudi skupna seja predsedstev območnih organizacij ZLSD Ormož in Ptuj, ki bo v četrtek, 8. aprila na Ptuju. s t Tradicionalna akcija Ptuja Zelenih Ptuja Zeleni Ptuja smo letos že enajstič zapored izvedli tradicionalno akcijo delitev sadik in zdravilnih zelišč, ki jo kot vsako leto organizirajo na prvi pomladni dan. V slabi uri smo Ptujčankam in Ptujčanom razdelili okrog 1400 drevesnih sadik lipe, smreke, macesna, hrasta, divje češnje in grmovnic. Akcija, ki je vsakoletno množično obiskana je tudi tokrat pred Mercatorjevo Blagovnico privabila mnoge občane, ki s tem izražajo skrb za zdravo okolje in ozelenitev našega mesta. Po vzoru Zelenih Ptuja kot pobudnikom te akcije so se pridružili tudi odbor Zelenih Lenarta in Vidma pri Ptuju. Zeleni Ptuja smo akcijo uspešno izvedli s pomočjo Raziskovalnega društva Zlatovranka in Mladih zelenih Ptuja. Prof. Vlado Čuš, predsednik Zelenih Ptuja: » Med občanke in občane smo razdelili 1400 drevesnih sadik in grmovnic s ciljem, da na ta način s skupnimi močmi prispevamo k projektu Ptuj okolju prijazna občina. Zelo smo zadovoljni z odzivom in rezultati ankete, ki smo jo izvedli med sodelujočimi. Ljudem je poznan namen akcije, razdeljene sadike pa so prišle v dobre roke.« Vsekakor pa ostaja osrednja naloga Zelenih Ptuja skrb za zdravo in čisto okolje, predvsem zaščito vodnih virov in sanacijo divjih odlagališč. Nadaljujejo s projektom Zeleni telefon in vključevanju in izvajanju raznih okoljevarstvenih projektov. Sedaj pa že potekajo priprave na letošnji raziskovalni tabor. Ptujčanke In Ptujčane pa vabimo na akcijo delitve humosa, ki jo bomo, kot vsa leta doslej, izvedli ob dnevu Zemlje, 22. . aprila. Zeleni Ptuja Razpravljali smo tudi o spremembah volilnega sistema in sprejeli ocene tistih, ki pravijo, da strokovno korektnega gradiva, glede na razlike med strankami, ne bo mogoče pripraviti pravočasno, da bi zakon lahko bil sprejet najmanj 120 dni pred volitvami. Nasprotujemo pa večanju števila poslancev v Državnem zboru, ne glede na sistem, ki bo sprejet. Anka Ostrman Člani in simpatizerji podružnice SLS Ptuj so imeli letni občini zbor v Pacinju, katerega se je udeležilo več kot 30 ljudi, udeležil pa se ga je tudi minister za kmetijstvo, g. Ciril Smrkolj in drugi številni gostje. Razpravljali so o vzrokih slabših volilnih rezultatov v mestni svet ter o problematiki v kmetijstvu. Upravni in nadzorni odbor so dopolnili z novimi člani: za nova podpredsednika sta bila izvoljena Robert Čeh, dr.med. in Andrej Rebernišek, kmet. ing. Za člane so bili izvoljeni: Srečko Čuš, Stanko Zupanič, Jože Meško, Stanko Klemenčič, F. Zorko, Pintarič in F. Čeh. Najvažnejše naloge razširjenega UO so v pridobivanju članstva in v pripravah na državnozborske volitve. Zapisal: S.B. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE (NsidsilljjisvmjjiB Sz pmjjMle števMIke) Svetnik Janez VRTIČ je 11. februarja 1999 Mestnemu svetu mestne občine Ptuj dal pobudo za določitev novega vrstnega reda investicij v osnovnošolski prostor Mestne občine Ptuj. Predlog je bil predstavljen v prejšnji številki Ptujčana. Zdaj si lahko preberete utemeljitev predloga (op. odgovorne urednice). UTEMELJITEV PREDLOGA: Navedeni vrstni red utemeljujem z naslednjim: Zamaknitev investicije OŠ dr. Ljudevita Pivka je posledica nedogovorjenih delitvenih razmerji obstoječega premoženja in nedogovorjenih deležev pri investicijah v javne zavode, ki so skupnega pomena za več občin (OŠ dr. Ljudevita Pivka obiskuje le 17 % otrok iz Mestne občine Ptuj, vsi ostali učenci prihajajo iz drugih 14 novonastalih občin bivše občine Ptuj, predlagam, da je Mestna občina Ptuj udeležena v financiranju adaptacije s premosorazmernim deležem - glede na število otrok iz Mestne občine Ptuj. Predlagam zmanjšanje deleža sofinanciranja OŠ Dornava iz 40 na 5 milijonov SIT - Dornava le še v dogovorjenem predhodnem obdobju petih let, oziroma do zagotovitve pogojev na OŠ Ljudski vrt. Podpiram novogradnjo OŠ Olge Meglič. Menim pa, da bo pričetek izgradnje mogoč šele konec leta 2000, oziroma spomladi leta 2001. Določiti je namreč potrebno lokacijo (na podlagi zahtev Sveta staršev OŠ Olge Meglič je dovolj veliko zemljišče nasproti vrstnih hiš - večja parcela »Marof«) in na podlagi ocene nove lokacije napraviti novo analizo šolskih okolišev (postavlja se vprašanje, če bodo starši učencev, ki bivajo v Prešernovi in Slomškovi ulici ter na Tihi poti, vpisovali otroke v OŠ Olge Meglič na novi lokaciji). Po izdelavi analize bo potrebno kupiti zemljišče in nato izdelati idejni načrt ter pridobiti lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Za navedene postopke je minimalni čas 18-24 mesecev. Zaradi dolgotrajnih postopkov in potrebnega racionalnega trošenja sredstev predlagam, da v tem času adaptiramo OŠ Grajena. Za to adaptacijo potrebuje občina bistveno manj sredstev. Sredstva, ki jih bomo porabili za adaptacijo OŠ Grajena, ne bodo v ničemer pomenila zamaknitve pričetka novogradnje OŠ Olge Meglič, saj bo izvajalec novogradnje OŠ Olge Meglič s premostitvenim kreditom zagotovil pravočasno izgradnjo. Ne moremo si privoščiti, da ob pogojih dela, ki vladajo v osnovnem šolstvu Mestne občine Ptuj (niti ena osnovna šola v Mestni občini Ptuj ne izpolnjuje pogojev za prehod na 9-letno osnovno šolanje), sredstva za investicije ostanejo dve leti neizkoriščena. S prvim mestom adaptacije OŠ Grajena razen racionalnega trošenja investicijskih sredstev utemeljujem svojo zahtevo tudi z najbolj kritičnim stanjem zgradbe in pogojev dela v tej osnovni šoli. Ob obisku državnega sekretarja Ministrstva RS za šolstvo,, gospoda Vrčka, je bilo na podlagi ogledov OŠ Mladike, Olge Meglič in Grajena nedvoumno in jasno ugotovljeno, da je daleč najbolj kritična situacija v Grajeni. Nadalje utemeljujem predlagani vrstni red tudi z dejstvom, da je OŠ Grajena ena izmed redkih popolnih osemletk, kjer število otrok ne upada in ob dejstvu, da je na podlagi sprejetega zazidalnega načrta Mestne občine Ptuj poraslo število novogradenj, kar zagotavlja povečanje številka otrok v prihodnosti. Šola Grajena razpolaga z lastnim zazidalnim zemljiščem, urejeno komunalno infrastrukturo in z izdelanim idejnim projektom. Kot dodaten in poseben argument navajam pripravljenost krajanov Primestne četrti Grajena, da izpeljemo referendum za sofinanciranje adaptacije OŠ Grajena. Janez VRTIČ AKTUALNO PRORAČUN MESTNE OBČINE PTUI Z VIDIKA NOVEGA NAČINA FINANCIRANJA Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, ki se uporablja od 1. 1. 1999 dalje je korenito posegel v način financiranja občin. Občinam se ne zagotavljajo več sredstva za t. i. zagotovljeno porabo, ki je bila namenjena za financiranje nalog, ki jih občinam nalagajo ustava in zakoni, ampak je višina razpoložljivih sredstev za financiranje navedenih nalog odvisna od višine prihodkov, ki se zberejo na območju posamezne občine. Višina sredstev za zagotovljeno porabo je bila odvisna od finančno ovrednotenih Meril za posamezna področja in odvisna od prihodkov lokalnih skupnosti, ki so jih le-te ustvarile in lahko porabile za izvajanje drugih nalog. Pomemben vir prihodkov lokalnih skupnosti je bilo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se sedaj všteva v primerno porabo. Finančno ovrednotena merila so zagotavljala financiranje izvajanja osnovnih dejavnosti javnih zavodov po sedežnem principu. Zagotovljeno porabo je zamenjala t. i. primerna poraba, ki dejansko pomeni glavarino na prebivalca in ni odvisna od višine obveznosti, ki jih ima posamezna občina za financiranje nujnih nalog na posameznih področjih. Država bo vsako leto določila znesek primerne porabe na prebivalca v republiki Sloveniji. Ta je za leto 1999 določen v višini 62.961,00 SIT. Višina primerne porabe za posamezno občino se izračuna po predpisani formuli. V kolikor občina ne doseže 75% primerne porabe na prebivalca, se ji dodatno zagotovijo sredstva iz državnega proračuna kot finančna izravnava. Višina primerne porabe za Mestno občino Ptuj znaša 1.523.764.000,00 SIT in ne zadošča za financiranje nalog, ki jih določajo ustava in zakoni. Po novem sistemu financiranja občin se občinam povečuje delež dohodnine od sedanjih 30% na 35%. Istočasno pa se občinam, kjer je sedež javnega zavoda s področja kulture, nalaga obveznost, da s 1. 1. 1999 prevzamejo financiranje teh zavodov. Za Mestno občino pomeni, da se povečani prihodki iz naslova dohodnine v celoti namenijo za financiranje Pokrajinskega muzeja. Proračun Mestne občine Ptuj bo znašal skupaj s predvidenim zadolževanjem 2,86 milijarde tolarjev, od tega pa bo 34% namenjenih za investicije. Velik delež sredstev je namenjenih za investicije, ki so se začele izvajati že v letu 1998. Zaradi nižjega obsega razpoložljivih sredstev občinskega proračuna, ki je posledica novega načina financiranja, nima občina na razpolago dovolj sredstev za financiranje nujnih investicij, tako na področju družbenih dejavnosti kot na področju gospodarske infrastrukture. Občina ima zaradi vključevanja določenih prihodkov proračuna v obseg primerne porabe, predvsem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za okrog 400 milijonov SIT manj razpoložljivih prihodkov za financiranje javne porabe. Lizika VIDOVIČ, dipl. oec. Vodja oddelka za finance PRIMESTNA ČETRT ROGOZNICA PLAN DELA ZA OBDOBJE 1999-2002 DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE ROGOZNICA ZA OBDOBJE 1999-2002 _ Ureditev kanalizacije za meteorne vode s pločnikom in kolesarsko stezo: _ ob Slovenskogoriški cesti do cerkve _ ob Cesti 8. avgusta od igrišča do mostu čez potok Rogoznica _ ob Svržnjakovi ulici do Opekarne _ ureditev cestišča pod železniškim mostom _ adaptacija Doma krajanov - najnujnejša popravila v letu 1999, ostala popravila in urejanje do leta 2002 dotacija športnemu društvu za uresničitev vsakoletnih potreb društva: _ za ureditev zaščitnih ograj, parkirnega prostora, ureditev in usposobitev asfaltne površine za igranje košarke in malega nogometa (vključno z razsvetljavo) 1999-2002 _ razsvetljava do leta 2002 _ gramoziranje, asfaltiranje 1999-2002. DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE NOVA VAS ZA OBDOBJE 1999-2002: _ ureditev kanalizacije _ pločniki ob cesti Ptuj - Lenart _ omejitev hitrosti na cesti Ptuj - Lenart skozi Novo vas in ustrezna označitev naselja (leto 1999) _ gramoziranje ceste (Kekec Ivan - Pukšič - Planinšek - Kaučevič - Kekec Marjan). DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE KICAR ZA OBDOBJE 1999-2002 Za leto 1999: _ preplastitev ceste Lackova domačija -Ratek (600 m) _ asfaltiranje ceste Krajnčič, Kalman, Anže! s sofinanciranjem (500 m) _ cestna razsvetljava (6 luči) in avtobusna postajališča _ gramoziranje. Za obdobje 2000 - 2002: _ preplastitev ceste Krstna mlaka -Goričan _ asfaltiranje ceste Slatič - Vorih s soudeležbo krajanov naselja Kicar in Spodnji Velovlek (500 m) _ cestna razsvetljava (6 luči) _ gramoziranje; _ preplastitev ostalih cest (1000 m). DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE ŽABJAKZA OBDOBJE 1999-2002: _ razširitev ceste skozi naselje Žabjak (v letu 1999, najkasneje leta 2000) _ asfaltiranje ceste Gernice _ razširitev javne razsvetljave v Gernicah (1999-2000) _ ureditev kanalizacije (do leta 2002) _ ureditev dveh avtobusnih postajališč (do leta 2001) _ razširitev plinskega omrežja (glede na interese porabnikov) _ gramoziranje krajevnih cest in redno čiščenje odvodnih kanalov (1999-2002). DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE PAC-INJE ZA OBDOBJE 1999-2002: _ asfaltiranje ceste - križ - Kicar (leto 1999) _ postavitev dveh avtobusnih postajališč in urejanje postajališč (leto 1999) _ preplastitev ceste križ - Pintarič (leto 1999) _ cestna razsvetljava - razširitev _ izkop in ureditev jarkov (tekoče po potrebi) _ gramoziranje ceste (redno). DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE PODVINCI ZA OBDOBJE 1999-2002 Za leto 1999: _ preplasitev ceste Bratec - Murko (600 m) _ asfaltiranje ceste povezava Podvinci -Dornava (1300 m) _ izkop jarkov za odvajanje meteornih voda _ sanacija črte _ gramoziranje cest _ postavitev označbe naselja Podvinci iz strani Dornava _ postavitev avtobusnega postajališča pri Čučku _ ureditev dokumentacije za izgradnjo kanalizacije _ pomoč športnemu društvu pri gradnji športnih prostorov (slačilnice). Za obdobje 2000-2002: _ kanalizacija, pločniki, razsvetljava _ asfaltiranje cest: _ Podvinci - Kicar (300 m) _ Bratec - Čeh (400 m) _ preplastitev ceste trgovina Sara -Dornavska cesta (1000 m) _ pomoč športnemu društvu pri gradnji rokometnega igrišča. DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE SPODNJI VELOVLEK ZA OBDOBJE 1999-2002 Za leto 1999: _ postavitev avtobusnega postajališča _ sanacija poškodb ob poplavi v letu 1998 _ asfaltiranje ceste Podhovnik - Pihler (140 m). Za obdobje 2000-2002: _ asfaltiranje ceste: _ Slatič - Vorih (400 m) _ dela ceste proti ribniku (200 m) _ razširitev cestne razsvetljave _ ureditev odtokov odpadnih vod. Predsednik Primestne četrti Rogoznica Marjan KOLARIČ OLIENKE DODELJENE (III. del) F ra n c i M1 a k a rM d o b i t n i k oljenke ob kulturnem prazniku •• ,,3 - r» ¡¿t na ju v Po izobrazbi inženir strojništva, po funkciji pa tehnični vodja v Termah Ptuj, po duši pa kulturnik. Kot sam pravi je glede šolanja ubogal starše, ki so podlegli prevladujoči filozofiji Podravja, da je bodočnost le v industriji. nbene, vidi v premajhni komunikaciji z okoljem. Velika " gledališča, financirana od države, o delajo po lastnih smernicah. Na Ptuju je drugače, gledališče je integrirano v mesto, strokovno dobro pokrito, vendar s premajhnim promocijskim nabojem v smislu poistovetenja Ptujčanov s projekti. Moralo bi biti neke vrste prerok za bodočnost mesta, s katerim in zaradi katerega diha. • Spominja se prvih prizadevanj, da bi gledališču dali nazaj njegov pravi obraz,Judi fizičnp, narejena Franci Mlakar je postal strojnik, Je bila maketa obnove in prvi pre-čeprav ga danes večina Ptujčanov dračuni. Novo vodstvo gledališča in drugih pozna kot prizadevanja nadaljuje, predstavl- velikopoteznega organizatorja iene so bde ze prve ideje o kulturnih prireditev in tistega, ki arhitekturni podobi nekoliko spre-je leta 1993 dal življenje težko menjene^ in dopolnjene gledališke pridobljeni odločbi o ponovni stavbe- ¿al mu id da zaradi kon- profesionaIizaciji ptujskega tinuitete ni postal član sveta . gledališča. Svoj poklic opravlja z zavoda, še bi lahko delal, veseljem in morda je v tehniki Kot dober organizator s prirojeno dobil nekaj tistih znanj in prije- ljubeznijo do kulture in z mov, ki kulturnikom ponavadi nenehninf dopolnjevanjem znan- manjkajo. Kaj ga žene, da opravi- ia se je lotil projektov, ki mu jih ja dve službi? zavidajo profesionalne ustanove. Odgovor je pravzaprav trojen. Ptuj ima srečo, da se je npr. lahko Prvi odgovor je njegovo delo na skozi organizacijo Francija področju kulture že od malih Mlakarja kot edino slovensko nog. Drugi je v njegovem prefin- mesto srečalo s tremi tenoristi, jenem odnosu do mesta Ptuja. zborom in orkestrom Mihaila Tretji pa v dejstvu, da se ne Glinke iz St Petersburga na sprašuje, kaj bo Ptuj dal njemu, dvorišču Minoritskega samostana, temveč kaj bo on dal Ptuju. k' ie zaživel tudi zaradi prired- Z javnim nastopanjem je začel že 'tve' kl Je pritegnila naenkrat v prvem razredu osnovne šole, z 1-300 ljudi, odrskimi deskami pa v drugem, Vsebino projektov je jemal in še ko je igral v šolski igri, in tako /em//e iz vsebine mesta Ptuja, ki vsako leto do osmega razreda, ko P° njegovem v zadnjem času je v "Kralju Telebanu" igral stagnira. Glasbene prireditve glavno vlogo. V srednji šoli je načrtuje s čustvenim nabojem in igral in režiral v Dramski skupini zaradi poznavanja publike Franci v Skorbi. Pozneje je bil redni gost ve' kai ¡iudje v tem okolju spreje-seminarjev o teatru in igri. mai°- Spremlja spremembe, z Naj večji problem slovenske vsakim koncertom dobiva več umetnosti, tako odrske kot glas- znanja. Kultura je zanj tisto i glDSUSUKIIMia KMPOM1 ¡& g? © agjijA «‘TPMrorrrrrt» ...je projekt, ki poteka na območju Mestne občine Ptuj v letu 1999. V tem projektu je sedem programov, ki so vsi namenjeni boljšemu počutju in višji kakovosti življenja starih. Pri tem je posebej pomembno, da sodelujejo vladne In nevladne organizacije in da so stari vključeni tudi med nosilce aktivnosti. Radi bi vam predstavili enega od navedenih sedmih programov, to je "DNEVNI CENTER ZA STAREJŠE OSEBE": Program Dnevni center je organiziran v DOMU UPOKOJENCEV PTUJ. Program ponuja: - prehrano, ki jo lahko zaužijete v domu ali pa vam jo po vašem naročilu pripeljejo na dom; - socialno oskrbo, kar pomeni pogovore in posvetovanje o vsem, kar vas tare ali skrbi in svetovanje socialne delavke; - zdravstveno nego, kar vključuje zdravniške preglede, posvetovanje z zdravnikom, merjenje krvnega pritiska, svetovanje medicinske sestre in svetovanje o morebitni dieti; - fizioterapijo, kar pomeni fizikalno terapijo, kopanje in telovadbo v bazenu, masažo in nasvete fizioterapevta; - vključitev v delovno terapijo, kar zajema nasvete delovnega terapevta, vključevanje v razne oblike okupacijske terapije, telovadbe in športne aktivnosti; - kulturne in zabavne aktivnosti, kot so petje in igranje, uporaba čitalnice in knjižnice, udeležba in tudi aktivno sodelovanjema raznih prireditvah, obiski razstav, gledališča, kina; - rekreacijo, kar pomeni uporabo savne, skupne Izlete ali sprehode, ples in folkloro, področje, kjer se čuti sposobnega s sistematičnim delom in občutkom za aktiviranje prireditev doseči, da bodo le-te dale ljudem misliti in jih, ljudi namreč, vrnile staremu mestnemu jedru. Franci snuje naprej, razmišlja o Z združenimi y napori za boljšo kvaliteto življenja starih gledanje TV in poslušanje radia v družbi; - izobraževanje preko raznih predavanj, ki se jih lahko udeležite, organiziranje tečajev vezenja, kuhanja dietne prehrane in še kaj, organiziranje različnih srečanj in razgovorov; - udoben počitek kadarkoli ga potrebujete; - varovanje, kar pomeni zagotavljanje varnosti tistim, ki iz kakršnih koli razlogov to potrebujejo; - druge aktivnosti v skladu z vašimi željami in potrebami. Vse naštete oblike so pripravljene in se jih lahko udeležite takoj, če to želite. Pokličite v DOM UPOKOJENCEV PTUJ na številko 787-410, kjer se vam bo oglasila socialna delavka in vam dala dodatne informacije. Lahko pridete tudi osebno v DOM UPOKOJENCEV PTUJ, na Volkmerjevo ulico 10 in se boste o vsem pogovorili. Prisrčno vabljeni in dobrodošli! poletnem festivalu, o koncesiji zanj, o živahnem mestu, o ptujskih meščanih, o kulturi, ki ni le okras, temveč tudi tržno blago in inventivni naboj. Veliko sreče. Zapisala: Kristina Šamperl Purg VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE DAN ŠOLE v OŠ Ljudski vrt Otroški pevski zbor OŠ ljudski vrt Ptuj, 10. marec ‘99 (DAN ŠOLE) Leta 1982 je osnovna šola Ljudski vrt, tedaj še poimenovana po Francu Osojniku, prvič praznovala svoj dan. Ko se je Slovenija osamosvojila, so z novim državnim statusom prišle v življenje in delo šole tudi spremembe: šola je postala javni zavod in se 10. marca 1991 preimenovala v OŠ Ljudski vrt. Od tedaj na ta dan šola praznuje dan šole. Osnovna šola Ljudski vrt praznuje v tem letu 41 let obstoja. Ustanovljena je bila 7. avgusta 1958 kot Osnovna šola III. Čez pol leta se je preimenovala v osnovno šolo Franca Osojnika. Že v jeseni 1960 se je šola preselila v zgradbo št. 9 na Potrčevi cesti. Ker se je število učencev večalo, se je šola iz leta v leto spopadala s prostorskimi težavami. Na srečo so ji bili tedanji časi naklonjeni. Začela se je gradnja nove šole v Župančičevi ulici, kjer je šola še danes. 18. decembra 1966 je bila šola uradno odprta. Prva javna opozorila na prostorsko stisko segajo v šolsko leto 1982/83. Šolsko leto 1992/93 pomeni za reševanje prostorske stiske šole prve uresničljive aktivnosti: izdelan je bil projekt nadzidave dela šolskega poslopja in dozidave nove telovadnice. Vendar je minilo še veliko šolskih mesecev, da so se začela gradbena dela. 13. julija 1994 je dolgoletna prizadevanja za rešitev prostorske stiske zaznamovala svečana položitev temeljnega kamna in začetek gradnje, katere glavni investitor je bil IO SO Ptuj. 24. oktobra 1997 je bila svečana otvoritev obnovljene nadzidane stavbe. Med uglednimi gosti je bil tudi minister Slavko Gaber. Čeprav je bil tega dne podpisan tudi dogovor o investicijah v ptujskem šolstvu In športu, so bila gradbena dela druge faze zaradi prednosti drugih šol na osnovni šoli Ljudski vrt ustavljena, čeprav bi za prehod na enoizmenski pouk in v devetletko šola potrebovala še 12 učilnic, novo kuhinjo in druge namenske prostore oz. dograditev prizidka in nove telovadnice. Šolsko leto 1997/98 je bilo leto kadrovskih in organizacijskih sprememb: s I. januarjem 1998 je postala ravnateljica Tatjana Vaupotič. Zunanja in tudi notranja podoba šole se je spremenila. 10. marca 1998 je šola praznovala 40 let obstoja. Že teden dni pozneje se je z dvema projektoma (Skupaj = varno in Bralna značka) uspešno predstavila slovenski javnosti na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani, potrdila svojo uspešnost na področju športa, na tekmovanjih iz znanja in predvsem na tekmovanju Čukec in Rozi. Tik pred koncem pouka so učenci dobili še nove knjižnične prostore in jedilnico. V tem šolskem letu je šola praznovala še en jubilej: podružnična šola Grajena je 5. junija 1998 praznovala 50-letnico svojega obstoja. Na slovesni prireditvi so učenci svojemu namenu predali novo šolsko igrišče z igrali in javnost opozorili na nemogoče razmere, v katerih poteka pouk. V letošnjem šolskem letu se nadaljuje pot, katero si je šola začrtala v zadnjih letih: prizadevanja za pridobitev pogojev za prehod v devetletko, adaptacija podružnične šole Grajena in izgradnja telovadnice za tamkajšnje učence, dvig učnega uspeha s projektnim delom in sodobnimi učnimi metodami, kakovostni medsebojni odnosi, odprtost, ustvarjalnost, skupinsko delo in poglobljeno sodelovanje s starši. Šola želi ostati dobra, urejena in prijazna šola, zato smo v ta namen uredili okolico šole in igrišče, pravljični kotiček in čitalnico v šolski knjižnici, postavili akvarij v avli in okrasili hodnike šole z lončnicami in s slikami učencev. Že od prvega dne pouka se nadaljujejo projekti Zlati sonček, Kvalitetna šola, Skupaj = varno in Zdrava šola. Na novo pa potekajo projekti obdarovanja starejših ljudi v Domu upokojencev, ureditev ekološkega otoka, skrb za ptice pozimi, sodelovanje šolske hranilnice z Novo LB, razstavne dejavnosti v šoli in izven nje, literarni večeri, angleška bralna značka ter projekta Samoocenjevanje in Spoznavajmo svojo okolico, s katerima se je šola tudi letos predstavila na DSI v Ljubljani. Že v začetku šolskega leta se je uspešno začela sezona naših košarkarjev in košarkaric v ŠKL, katere na tekmah spodbujajo navijačice. S sponzorskimi sredstvi je bila izpeljana tudi jesenska prireditev Dobimo se pod koši. V letošnjem letu potekajo tudi kakovostne mladinske delavnice, uspešni so planinci, 14. septembra 1998 se je šola predstavila na internetu, za potrebe telesne vzgoje na razredni stopnji smo preuredili del garderob v mini telovadnico, nabavili smo nujno potrebne aparature, didaktične računalniške programe ter strokovne in leposlovne knjige. Pred učenci in učitelji ter starši je še veliko skupnih nalog, ki bodo terjale veliko truda, časa DAN ŠOLE je pokazal, da se v šoli učenci ne samo učijo, ampak tudi ustvarjalno izražajo. Zato je bilo veliko število obiskovalcev največja nagrada vsem, ki so se predstavili. Nagrada za podpiranje takšnih dejavnosti, ki učencu omogočajo individualni razvoj po njegovih sposobnostih in zanimanjih. Nagrada šoli za njeno prizadevanje v spodbujanju in motiviranju učencev in učiteljev ter drugih za enakopravno sodelovanje in ustvarjanje ter doseganje čim višje ravni znanja in spretnosti. V tem je pot h kakovosti življenja in dela šole, za kar si OS Ljudski vrt prizadeva že vrsto let. in ustvarjalnosti. Toda v nenehni skrbi za kakovost dela ter medosebnih in ustvarjalnih odnosov je danes pozornost vseh usmerjena na odprto komunikacijo, zaupanje, prevzemanje odgovornosti in vero odraslih v učenčeve sposobnosti. V besedah učencev, da je šola prijazna, je veliko resnice. Resnice, ki obvezuje ne samo učitelje, da si prizadevajo za čim bolj kakovostno poučevanje, ampak tudi tiste, katerih skrb je nadaljevanje gradnje v šoli. Sonja Dežman, knjižničarka Letošnji DAN ŠOLE je potekal kot dan odprtih šolskih vrat in predstavitev ustvarjalnega dela učencev, učiteljev in drugih, zunanjih sodelavcev šole. Na DAN ŠOLE je bila šola še posebej slavnostno okrašena, za kar so poskrbeli vsi učenci od I. do 8. razreda. Predstavile so se glasbene skupine na šoli in posamezniki, ki obiskujejo Glasbeno šolo, šolski športni krožek z demonstracijo iger z žogo ter s tekmovanjem v troskoku, lutkarji z igrico Pozdravljena pomlad in plesna skupina učencev v koreografiji plesne šole Mambo. Učenci oddelka podaljšanega bivanja so se predstavili z igranjem kot sprostitveno dejavnostjo, učenci 4. in 5. razredov z zimsko in letno šolo v naravi, folklorna skupina z narodnimi plesi, ŠKL pa s tekmo trojk in z nastopom navijačic. Obiskovalci v učilnicah so si lahko ogledali projekte: učenje z računalnikom, Pravljice imamo radi in Zdrava šola, likovno delavnico (slikanje na svilo in oblikovanje iz gline), izdelavo rož iz krep papirja, raziskovalni nalogi Zdravje - Hrana - Bolezen in V svetu korantij. Učenci so pripravili tudi samostojne razstave svojih izdelkov iz pliša in usnja ter risb. Predstavili so se tudi taborniki, mladi člani RK, skupnost učencev, taborniki, planinci ter Šolska hranilnica. V knjižnici sta bili na ogled razstava novih knjig ter prikaz oblikovanja in tiskanja literarnega glasila, v šolski avli pa je potekala prodaja šolskega časopisa Lokvanj in literarnega glasila Čar besede moje. Odgovor na pisanje gospoda Braneta Rokavca Najprej se zahvaljujem odzivu (Ptujčan 2/99 str. 11) gospoda Braneta Rokavec na moje pisanje, ki se je nanašalo na praznovanje Dneva samostojnosti (Ptujčan 1/99 str.5) in ne toliko teme veselega decembra, zato sva se verjetno narobe razumela. Gospod Brane Rokavec je razvil zelo čustven odgovor na moje pisanje in v ta namen porabil tiste najmlajše - otroke. V pojasnitev sem dolžan odgovoriti, da poznam organizatorje veselega decembra, ki pripravljajo praznovanje prireditev na Ptuju. Organizacijsko prireditve profesionalno vodi Javni zavod Center interes- nih dejavnosti s soorganizatorji. Poznana mi je tudi višina javnih sredstev, ki gredo za ta namen s strani Mestne občine Ptuj. Sam osebno tudi cenim zavzetost, ki jo ob tem vlagajo posamezniki za te prireditve in za to delo niso plačani. Drugo kar ste mi z velikimi črkami pripisali pa je »Da ni važen otrok, ne njegovo veselje, važni smo mi, itd........ Najprej sem vesel, da ljubezen do otrok lahko uresničujem v svoji družini, kjer znamo praznovati tudi skrivnostne dni veselega decembra, ki jih začnemo praznovati že ob obisku sv. Miklavža, tako kot mnogi drugi. Zelo cenim tiste, ki se resnično žrtvujejo 'in pripravljajo praznovanja vsem tistim, ki jih vi omenjate, da so revni. Zame osebno so ti otro- ci bogati, ker znajo ceniti drobne pozornosti. Res pa je, da se zavzemam za to, da bi javne prireditve v decembru za najmlajše začeli že s sv. Miklažem. Do sedaj so to zelo zavzeto pripravljali posamezniki v okviru župnijskih občestev, pa jih verjetno gospod Brane Rokavec niste niti opazili. Prepričan sem tudi, da je med temi veliko otrok, ki so od staršev z manj finančno zmožnih družin, mogoče celo več, kot jih lahko pride na lutkovne predstave v gledališče. Svoje mnenje delim z mnogimi in ni to nič ideološko spornega. Za najino morebitno nadaljnjo polemiko in delitev moralnih naukov iz vaše strani pa vas vabim, da to opraviva ob kavi. Peter Pribožič ZAKLJUČEK FOTO NATEČAJA FOTOGRAFSKI NATEČAJ 'NASLOVNICA PTUJČANA" USPEL Fotografi so kot slikarji, ki namesto s čopičem s fotografskim aparatom naslikajo tisto, kar vidijo. Ko se fotoaparat sproži, se vse, kar je v tistem trenutku pred objektivom, ujame v kompozicijo, ki ostane nespremenjena za vedno. Izraz na obrazu, odsev rose na grozdu, težki oblaki nad gradom, stisk roke prijatelju... V lanski četrti številki Ptujčana je bil razpisan fotografski natečaj "Naslovnica Ptujčana". V razpisu je bila navedena tematska opredelitev po mesecih, kar je napeljevalo vse fotografske navdušence, da vzamejo svoje fotoaparate in se podajo na ulice Ptuja ter na druga zanimiva prizorišča, kjer bi bilo mogoče ujeti utrip življenja v mestu in okolici. Vsi, ki so sodelovali v natečaju za naslovnico Ptujčana, so s svojimi posnetki zabeležili trenutek v minljivosti dogodkov. Z objavo posnetka na naslovnici Ptujčana je fotografija obiskala vsakega stanovalca našega mesta. In da IzASEBNASAMOPIAČMŠKA ZOBNA ORDINACIJA Zvonko Notesberg dr.stom. Trajanova 1, 2251 Ptuj tel.: 062 786 710 ali 786 712 fax: 062 786 711 ; Nudimo Vam vse zobozdravniške usluge z garancijo. Estetska protetika: - keramični in klasični mostovi - totalne in delne proteze - kovinske proteze z zaponkami ali brez - Z najnovejšimi metodami in uvoženimi materiali zdravimo zobe in izdelujemo svetle zalivke. - Nudimo Vam tudi možnost zamenjave temne (amalgamske) za svetlo (kompozitno) zalivko. V sodelovanju s spec. za oralno kir. in implantologijo nudimo tudi kostne vsadke (IMPLANTATE). so Ptujčani vzeli naslovnice za nekaj, kar da glasilu piko na i, kaže podatek, da je v šestih mesecih trajanja natečaja sodelovalo 22 amaterskih fotografov, ki so na natečaj poslali skupaj 57 fotografij. Vsak mesec smo na sestankih uredniškega odbora vedno znova ugotavljali, da so avtorji prispelih fotografij izredno vešči fotografiranja. Ko smo bili pred odločitvijo, katero uvrstiti na naslovnico, smo večkrat izbrali možnost, da ob nagrajeni objavimo še dve ali tri, ki so po svoji aktualnosti prav tako dobre kot naslovna. Avtorji naslovnice so za mesečne objave vsakič prejeli 5 filmov s 36 posnetki, ki so jih lahko dali razviti pri sponzorju natečaja Foto Kosiju. Z razpisanimi temami po mesecih smo želeli zajeti utrip dogajanja v Ptuju skozi vse leto. Tako smo za mesec junij določili temo z naslovom: ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA -ZAČETEK POČITNIC. Najlepšo fotografijo za junijskega Ptujčana nam je poslala Lidija Baši, ki je na posnetku ujela razigranost kopalcev v ptujskih Termah v začetku poletne sezone. Julijska dvojna številka Ptujčana je nosila naslovno temo POLETNI TURIZEM NA PTUJU. Avtor naslovnice je Peter Horvat, ki je posnel ranco s čolni in Ptuj v ozadju. September je bil z vseslovensko akcijo "Rekreacija je pred vrati, odprimo jih" in "Veter v laseh" izredno poln športnih dogodkov, zato je bila najprimernejša tema meseca ŠPORT IN REKREACIJA NA PTUJU. Avtor fotografije septembrskega Ptujčana je Branko Krajnc, ki je v objektiv ujel enega od ekstremnih športov, s čimer si je priboril objavo na naslovnici. Branko Krajnc je pravzaprav dvakratni nagrajenec, saj je s svojimi posnetki sodeloval tudi pri novembrski temi PTUJ -MESTO STOTERIH VRAT, ki je spodbudila največ domišljije, saj smo dobili mnogo posnetkov. Med njimi smo že drugič izbrali avtorja Branka Krajnca, ki je s svojimi posnetki dokazal izredno spretnost, ko se je lotil fotografiranja Peruzzijevega portala na ptujskem gradu. Oktober je mesec, poln jesenskih sadežev. Na razpisano temo DAROVI JESENI je prišlo ogromno zelo uspešnih fotografij, za najlepšo med njimi pa je bila izbrana fotografija Vesne Ivanuše, ki je posnela čudovito fotografijo "Buče na polju". Zadnja razpisana tema v natečaju je bila namenjena decembrskemu Ptujčanu z vsebino PRAZNIČNI PTUJ. V času decembrskih praznikov Ptuj ponuja obilo motivov. Vsak avtor poslane fotografije utrip Ptuja v decembru doživlja po svoje, kar je bilo mogoče razbrati iz številnih posnetkov. Seveda smo se tudi za objavo decembrske naslovnice morali odločiti za najlepšo. Na naslovnico decembrskega Ptujčana je romal izredno uspel nočni motiv mestnega stolpa avtorja Jožeta Leskovarja. Za najlepšo od šestih fotografij, ki so bile objavljene na naslovnicah Ptujčana, je bila v natečaju razpisana nagrada. Glasovanje je potekalo v mesecu februarju, ko so vsi, ki so želeli dati svoj glas za naj lepšo, to lahko storili z dopisnico, ki so jo naslovili na uredništvo. Prispele glasovnice smo prešteli in ugotovili, da je bila za najlepšo izbrana fotografija Jožeta Leskovarja - Praznični Ptuj. Sponzor natečaja FOTO KOSI je nagrajencu podelil razpisano nagrado Fotoaparat Samsung ECX 1 v vrednosti 80.000 tolarjev. Nagrado je prejel na otvoritvi razstave 5. marca 1999, ko je bila v razstaviščnem prostoru mestne hiše razstava vseh prispelih fotografij, ki so kandidirale v šestmesečnem natečaju za naslovnico Ptujčana. Liljana Vogrinec fKfoto kosi vam ohranimo spomine milko kosi 2250 Ptuj, Mestni trg 3, tel.062/772 373 GLEDALIŠČE PTUJ TRI LETA DELOVANJA GLEDALIŠČA PTUI Slovenski trg 13, 2250 Ptuj, Telefon, faks: (062) 785-900 e-mail: Gledališče. Ptuj@guest.ames. si, http://www2.arnes.si/~mbgptuj Gledališče Ptuj je decembra leta 1995 ustanovila Mestna občina Ptuj kot javni zavod, katerega osnovna dejavnost je uprizarjanje dveh do treh lastnih premier v sezoni in organizacija gostovanj drugih poklicnih gledališč na Ptuju. V zavodu je zaposlenih 6 delavcev, vsi ostali sodelavci pa so vezani zgolj na posamezni projekt. Pa si oglejmo, kako se je gledališče "telesno in duševno" razvijalo v prvih treh letih svojega mladega življenja. Število prireditev Vseh prireditev v stavbi Gledališča Ptuj Število gostovanj po Sloveniji Število obiskovalcev Vseh obiskovalcev v stavbi Gledališča P Na gostovanjih po Sloveniji Dotacije in lastni prihodek (v mil. SIT) Dotacije MO P Lastni prihodek 1996 1997 1998 72 136 183 31 35 72 1996 1997 1998 13200 19640 21200 6000 5320 9410 1996 1997 1998 20.8 29.5 31.4 9.1 16.0 18.8 Kje je torej trenutno ptujsko gledališče? Najpomembnejša se nam zdi ugotovitev, da so predstave dobro obiskane. Tako naše, domače, kakor tudi gostovanja drugih poklicih gledališč. Sodelovanje z ustanoviteljem, Mestno občino Ptuj, je v treh letih postalo zgledno. Kaj mislimo s tem? To, da ustanovitelj razume naravo gledališkega dela (financiranje po projektih-premierah) in da redno nakazuje odobrena sredstva, tako da lahko velja Gledališče Ptuj v odnosu do avtorskih sodelavcev in gostujočih predstav za solidnega partnerja. Za naše gledališče je to sila pomembno, saj smo pri oblikovanju programa še kako odvisni prav od dobrega sodelovanja z drugimi institucijami in njihovimi igralci. Spodbudno je tudi to, da je v lanskem letu Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije sofinanciralo dve ptujski "akciji": obnovo odra in mladinski gledališki projekt Fant v avtobusu. Za vsako gledališče, ki nekaj da nase, je bistveno naslednje vprašanje: Koliko je "vredno" to, dvigu kakovosti domačih uprizoritev. Predstave pa so lahko kakovostnejše, če gre za vsebinsko zahtevnejša besedila z več osebami, zahtevnejšimi scenskimi izzivi... Žal je vse to povezano z večjimi sredstvi. In prav v tem smislu se bodo morale ptujske predstave približati standardu drugih poklicnih gledališč. (Zaostanek v standardu predstav se lepo kaže tudi v številkah: povprečni slovenski poklicni gledališki projekt stane najmanj 10 milijonov SIT, ptujski pa 2,5 milijonov SIT.) Gledališče Ptuj je po našem mnenju preživelo nekaj najtežjih prvih let, se "postavilo na lastne noge, shodilo", počasi pa se bo moralo spopasti z večjimi, zahtevnejšimi in izzivalnejšimi projekti. Sočasno z razmišljanji o viziji razvoja dejavnosti pa se ves čas ukvarjamo še z enim velikim projektom: prenovo stavbe gledališča in izgradnjo nekdanjega pročelja. Lani smo izdelali preveritveni projekt, ki je pokazal, katere grad- bene in arhitekturne omejitve glede možne prenove postavljata mestni arhitekt in spomeniško varstvo. Na tej osnovi je Mestna občina Ptuj naročila izdelavo idejnega projekta, ki je na ogled v avli gledališča. Obnova nekdanjega pročelja bi gotovo bistveno polepšala izgled stavbe in enega najlepših trgov v starem mestnem jedru. Funkcionalna izboljšava notranjosti pa bi za gledalce pomenila povečanje števila sedežev, omogočala enako vidljivost z vseh mest v dvorani, mi, gledališčniki, pa bi pridobili nadvse potreben prostor za skladiščenje scenografij (ki jih zdaj, kot vidite, ne "gradimo" že samo zato, ker jih ni kam "porušiti"). Naša strateška cilja sta torej dva: eden je nočni - dvig kakovosti lastnih predstav, drugi pa dnevni -prenova gledališča. In kakor sta noč in dan del istega dneva, tako sta tudi naša cilja del ene vizije razvoja Gledališča Ptuj. gP kar lahko gledalci vidijo v gledališču? Otroške oziroma mladinske predstave Gledališča Ptuj so v kakovostnem smislu popolnoma primerljive s podobnimi predstavami drugih poklicnih gledališč. Prav zato s temi predstavami izjemno veliko gostujemo po Sloveniji. Tudi pri gostujočih predstavah drugih slovenskih poklicnih gledališč, ki jih povabimo na Ptuj, poskušamo biti čim bolj "izbirčni" in za vas, gledalce, izbrati čim boljše predstave "malih odrov" (večje predstave so zaradi fizičnih - in finančnih - dimenzij za ptujski oder prevelike). Na srečo pa je v zadnjih letih prav na "malih scenah" nastalo nekaj najboljših gledaliških predstav (Predsednice, Dva, Ni tako slabo, kot zgleda, Muri in Murlo ...) Za slovenskim poklicnim "standardom" pa najbolj zaostajamo pri lastnih predstavah za odrasle. V pretekih letih smo imeli namreč do pet premier v letu, vendar seveda manjših predstav: igrali smo igre z majhnim številom igralcev, v nezahtevnih scenografijah in skromnih kostumih. Ko razmišljamo o prihodnosti, zato glavno pozornost posvečamo LJUDSKA UNIVERZA PTUJ BREZPLAČNO Vam ponujamo v uporabo naše SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE ( taji jeziki na CD romih, vaje iz strojepisja, kako se naj učim, pristop na internet...) EKONOMSKA FAKULTETA IZ LJUBLJANE izvaja v sodelovanju nami visokošolski strokovni program: VISOKA POSLOVNA ŠOLA ŠTUDIJ NA DALJAVO V šolskem letu 1999/2000 vpisujemo v naslednje programe usposabljanja in pridobitve izobrazbe: TRGOVEC, TRGOVEC-prekvalifikacija, NATAKAR, KUHAR, EKONOMSKI TEHNIK, STROJNI TEHNIK, RAČUNOVODJA, TUJI JEZIKI, RAČUNALNIŠTVO OSNOVNA ŠOU ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE -brezplačno! VABIMO VAS V ŠTUDIJSKE KROŽKE IN V PROGRAME ZA TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE (zdravstvo, umetnostno zgodovina, telovadbo, oranžiranje cvetja, tuji jeziki, izleti....). Informacije: LU Ptuj, Mestni trg 2 tel.: 786 010, 771 539. Lekarna Ptuj, Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (062) 771-600 je odprta: od ponedeljka do petka v soboto od od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 19.00 DEŽURSTVO: APRIL: od 12. do 30. aprila MAJ: od 10. do 31. maja Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in ob praznikih (27.april) pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Javni zavod Lekarne Ptuj Trstenjakova 9 ©mm9 §©iumw DH l Predšolski otroci (Dispanzer za zdravstveno varstvo otrok, Zoisova pot 15, tel.745-039) PON, SRE, ČET 14. do 21. ure PET 14. do 21. ure (razen v petek 7. maja, glej pod ŠOLMAN) SOB 7. do 14. ure (razen v soboto 8. maja, glej pod ŠOLMAN) Šolarji in mladina (Dispanzer za zdravstveno varstvo šolarjev in mladine, Čučkova 2, tel. 787-576 PON, SRE, ČET 14. do 21. ure PET 14. do 21. ure (razen v petek 7. maja, glej pod ŠOLMAN) SOB 7. do 14. ure (razen v soboto 8. maja, glej pod ŠOLMAN) • PEDIATRIČNA IN DRUŽINSKA ORDINACIJA ŠOLMAN (Rogozniška c. 32, tel. 78-78-040) sprejema otroke, šolarje in mladino VSAK TOREK od 14. do 21. ure V petek, 7. maja je ordinacija Šolman odprta od 14. do 21. ure, v soboto 8. maja pa od 7. do 14. ure. ZOBOZDRAVN 0[ DELOVNE SOBOTE V APRILU Zorica KURILI Bojan SEKA Zlatko Skok Vera Škerbot 17. april, Osojnikova c. 9 24. april, Kidričevo 8. maj, Gorišnica 15. maj, JZ ZD Ptuj Andreja Šteharnik Toplak 22. maj, Rajšpova 16 Verica Šučur 29. maj, Ul. Heroja Lacka 10 Delovni čas: od 7. do 12. ure LEKARNA TOP-lefe Lekarna TOP-lek, Potrčeva 23, PTUJ tel.: (062) 779-005 fax: (062) 778-908 je odprta: • od ponedeljka do petka m v soboto od od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO: APRIL - ponedeljek (5.4. in 3.5.): torek (6.4. in 4.5.): sreda (7.4. in 5.5.): četrtek (8.4. in 6.5.): petek (9.4. in 7.5.): sobota (10.4., 1.5. in 8.5.): od 12. do 7. ure nedelja (11.4., 2.5. in 9.5.): ves dan od 20. do 7. ure od 20. do 7. ure od 20. do 7. ure od 20. do 7. ure od 20. do 7. ure L E K A R Potrčeva 23, PTUJ N ercator Mercator SVS, d.d. Ptuj obvešča cenjene kupce, da ima ob SOBOTAH odprte dežurne prodajalne od 7.30 do 19.00 po naslednjem razporedu: 0 sobota, 10. april, 8. In 29. maj M RIMSKA PEČ m sobota, 17. april, 15. maj SP BLAGOVNICA 0 sobota, 24. april, 22. maj PC BREG Ob NEDELJAH so od 8. do 12. ure odprte: 0 SP CMD 0 SP PANORAMA 0 SP ŽIVILA 0 M ROGOZNICA DEŽURNE PRODAJALNE OB PRAZNIKIH od 8. do 12. ure: 0 4. april PC BREG 0 5. april HIPERMARKET PTUJ 0 27. april M RIMSKA PEČ 0 1. maj BLAGOVNICA SP Mercator najboljši sosed GLEDALIŠČE-PRIREDITVE-RAZSTAVE-ZA OTROKE-RAZNO Festival monodrame (že drugi) v našem mestu je za nami. Letošnji nagrajenec je Brane Šturbej za vlogo Karajana C v istoimenski predstavi avtorja in režiserja Dušana Jovanoviča. Festival (15 prireditev) si je ogledalo 1 800 gledalcev. Prvi odmevi so ugodni. Kljub temu pa vidimo sami nekatere pomanjkljivosti, ki so nas že napeljale na zanimive rešitve, ki jih bomo skušali uresničiti čez dve leti. še enkrat bi se radi zahvalili glavnemu pokrovitelju, Perutnini Ptuj, ki je izdatno podprla naša prizadevanja za razvoj prireditve. Ter mnogim gledalcem, ki so bili naši redni gosti. Program v mesecu aprilu: V goste prihaja zelo zanimiva predstava, ki je nastala v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, VRSTA Israela Horovitza. Pet ljudi stoji v vrsti. Vsak bi rad bil prvi. Na najboljšem in najugodnejšem mestu. Kakor tolikokrat \/ življenju. Vendar nam to zmeraj ne uspe. Velikokrat pa je celo tako, da se uresniči tisto svetopisemsko reklo: „Prvi bodo zadnji Slovenski trg 13, 2250 Ptuj, Telefon, faks: (062) 785-900 e-mail: Gledališče.Ptuj@guest.arnes.si, http://www2.arnes.si/~mbgptuj in zadnji bodo prvi». VRSTA je odlična predstava. Duhovita, z zelo zanimivimi igralskimi kreacijami, prisrčna in iskrena. Zabavna. Pred leti so jo igrali v ljubljanski Drami, zdaj pa jo Jeseničani interpretirajo v novem prevodu na svež, mladosten in prepričljiv način. Na sporedu bo 19. aprila ob 11.00 (za dijake) in 19.30. uri. „Predstava je ves čas intenzivna in polna Imenitnih domislic» (R. Tepina, Glas). Gledališče Ptuj na gostovanjih: Ljubezenska pisma, Caffe Teater, Ljubljana, 16. aprila; Flrvatini, 17. aprila Fant v avtobusu, Zagorje, 20. aprila Drugi v Gledališču Ptuj: 9. april: Društvo slepih in slabovidnih 12. april: Zveza kulturnih društev Ptuj, premiera otroške igre Ptičji Jaka. 14. april: Pihalni orkester Ptuj, letni koncert 23. april: Ekonomska šola Ptuj, predstavitev šole Pripravljamo: OVINEK1: Konec maja in junija tandem „Ruda in Tona» znova vabita v svojo obnovljeno avtomehanično delavnico pod milim nebom. Naročila že sprejemata... IIP POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Muzejski trg 1, 2250 PTUJ Tel. 062-787-9230, fax. 062 787-9245 pedagoška služba 062-778-879 vodniška služba 062-778-878,771-308 STALNE ZBIRKE - Od 15. aprila naprej so za obiskovalce ponovno odprte zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu (rimski, srednje in novoveški lapidarij, numizmatična zbirka in zbirka drobnega arheološkega gradiva). Zbirke so odprte vsak dan od 10. do 16. ure. - Zbirke na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka glasbil, stalna razstava "Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah") in grajska galerija, so odprte vsak dan od 9. do 17. ure. - Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. - Ogled I. in III. mitreja (Sp. Hajdina in Zg. Breg) je možen po predhodnem naročilu (062-778-878). - Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja je na ogled vsak dan od 9. do 16. ure. OTVORITVE IN PRIREDITVE: - V Miheličevi galeriji bo 15. aprila 1999 ob 18. uri otvoritev razstave Darje Miklavžič Potiskan tekstil -Osnutki tekstilnih vzorcev. Razstava bo na ogled do 2. maja. PRIPRAVIL Martin ŠTEINER Pokrajinski muzej Ptuj, tel. 778-879 ORGANIZATOR» PRIREDITEV! Obvestila za PRIREDITVENI KAŽIPOT nam posredujte do 20. v mesecu! Uredništvo mmal w mebsimmjiiki ®©™KinK£\K®i£iiKfl gMantsmrann \mmd® Od 15. aprila naprej so med 10. in 16. uro ponovno odprte muzejske zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu. Dominikanski samostan je bil najstarejši ptujski samostan, ustanovljen leta 1230 in razpuščen ob znamenitih reformah cesarja Jožefa II. Od 1928 v njem domuje muzej s svojimi zbirkami. Obiskovalci si lahko ogledajo: Zbirko drobnega arheološkega gradiva Gradivo nas popelje skozi čas od mlajše kamene oz. bakrene dobe (2100-1750 pr. n. št.) preko tisoč let trajajoče bronaste (1750-750 pr. n. št.) in železne dobe (do leta 15 pr. n. št.). Tem obdobjem sledijo tematsko razporejene antične najdbe: orožje, orodje, noša, posodje, bogovi. Zbirko zaključujejo najdbe iz zgodnjesrednjeveških grobov. Rimski lapidarij Izmed obsežnega gradiva izstopajo cesarski portreti: Tiberija, Lucija Vera, Hadrijana, nagrobniki legionarjev s prikazom orožja, posvetila najrazličnejšim božanstvom -med njimi reliefi lokalno značilnih Vzvišenih Dojilj. Ob epigrafskem gradivu so tu še mozaiki (Belerofont ubija Himero) in obrtniške peči (latenska lončarska, odlitek rimske lončarske ter steklarska). II. mitrej Rekonstruirana je postavitev drugega po vrsti odkritega Pročelje nekdanje dominikanske cerkve, v kateri so danes arheološke zbirke, foto: Farič Mitrovega svetišča (Spodnja Hajdina pri Ptuju). Napisi in novci postavljajo njegovo trajanje v 3. in v začetek 4. stoletja. Numizmatično zbirko V šestih vitrinah je prikazan izbor novčnih najdb s ptujsko-ormoškega območja. Najstarejšim keltskim srebrnikom in zlatniku sledi zakladna najdba rimskih republikanskih novcev, nato se zvrstijo kovanci cesarjev in cesaric, razporejeni po vladarskih dinastijah. Razstavo zaključujejo zlatniki iz 5. stoletja. Srednjeveški in novoveški lapidarij (kapiteljska dvorana ter južni in zahodni trakt križnega hodnika). Srednjeveški in novoveški kamniti spomeniki so razporejeni v zahodnem in južnem traktu križnega hodnika in v kapiteljski dvorani. Med njimi se odlikuje gotska in baročna plastika iz porušene ptujske minoritske cerkve. Obiskovalci zbirk si bodo kmalu lahko ogledali tudi V. mitrej, ki bo prestavljen iz zdajšnje lokacije (Hotel Mitra) v sklop muzejskih zbirk v dominikanskem samostanu. Vabljeni! Martin Šteiner HIŠA UGODNIH NAKUPOV A Prodajni center PETOVIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 062/783-798 -oddelek papirnice: tel.,faks 062/783-795 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE ■ Nakupni center PANORAMA Obrtna cona 2, Ptuj, tel. 062/746-355 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE • Market SOLID Dornava 81 c, Dornava, tel. 062/755-483 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE ^Market STOTIN Hardek 17a, Ormož, tel. 062/701-538 ODPRTO OD 8. DO 17. URE V SOBOTO OD 8. DO 12. URE ^Market CENTER Kraigherjeva 19a, Lenart, tel. 062/729-02-40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 18. URE DOMINO CENTER SALON Trstenjakova 5, PTUJ, tel. 062/ 779-226 Osojnikova 11, PTUJ, tel. 062/ 776-456 KOZMETIČNI PEDIKURA Trstenjakova 5, Ptuj, tel 062 778 597 ■ nega obraza - limfna drenaža - odstranjevanje razširjenih kapilar na obrazu ■ aroma terapija (decleor matis) - akupresura - pedikura - umetni nohti - solarij S POBUDO POMEŽIK SONCU VAS REVIJA OTROK IN DRUŽINA VABI, DA PO SVOJIH MOČEH POMAGATE ODPRETI POČITNICE VSEM OTROKOM, TUDI TISTIM, KI BI BILI ZANJE DRUGAČE PRIKRAJŠANI. MORDA JIM BREZ VAŠE IN NAŠE SKUPNE POMOČI NE BI NIKOLI USPELO URESNIČITI SKRITIH SANJ O MORJU, SONCU IN PRIJATELJSTVU. Z VAŠO POMOČJO ŽELIMO V TEJ HUMANITARNI AKCIJI ZBRATI 40 MILIJONOV TOLARJEV. IZ TEH SREDSTEV IN DRUGIH, KI SO JIH V LANSKEM LETU OTROKA DAROVALA SLOVENSKA PODJETJA (9 MILIJONOV TOLARJEV), BO NA LETOVANJE ODŠLO 20.000 NAŠIH OTROK. IN PRAV TOLIKO SREČNIH IN HVALEŽNIH MISLI VAM POŠILJAMO V ZAHVALO. SVOJ PRISPEVEK LAHKO NAKAŽETE NA ŽIRO RAČUN ŠT. 50101-678-45223, SKLIC: 2725037, ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE. áalecttte u- 6ti6te*t¿c¿ ¿a- intern eí&tettui (ialečitte v vratnem, fri&ttette in faufttevH. delte cflawdkUe, vitoylovlce ¿tt futfave ntieutljlttcetA v fta&aA TRSISTipAKOV/t 5 ( T>&M9W> ), tel. 062 779 479 W GSM: 041/739-23r »¡litáis 0609/639-369 smo dobri smo tožni 31M3ÜÍIM1 d.o.o. Ptuj, Orešje 110 Cena km od 80,= do 100,= SIT PREPRIČAJTE SE, NE BO VAM ŽAL