Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
List slovenskih delavcevv Ameriki.
u NEKAJ Tie KOT
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA v .	SVOJ DOM (LzTx«Bhi Mbait
^^	nedelj In malto).
:: Citajte, kar Vas zanima it
'elephone: CHelsea 3-1242
RceaUred as Second dan Matter September 25th. 1940 at the Post Office a* New York, N. W, under Act of CMpcas of Marrh 3rd, 1879.
t
io. 47. — Stev. 47.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 7, 1941 — PETEK, 7. MARCA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
UGISLAVUAISCE IZHODA
VSE ODLOČITVE MORAJO BITI NA PODLAGI:
"neodvisnosti in edinosti države"
PRAVITA MINISTRA CVETKOVIC IN MAČEK PO SESTANKU KABINETNEGA SVETA V BEOGRAD^
Krnljevi namestnik knez Pavle je povabil druga »Iva regenta, vojnega ministra in šefa generalnega štiiba na kabinetno sejo v kraljevi palači, da skupno odločijo, ali se naj Jugoslavija protivi Nemčiji, ali naj sklene kak kompromis, ali pa se naj Nemčiji vkloni.
Proti večeru javnosti ni bilo se nič znanega, kaj namerava .storiti vlada, toda vsekako je prišlo iz uradnih krogov obvestilo, da vla<la skuša najti srednjo pot in če mogoče, kompromis.
Poročilo, ki je bilo izdano zvečer, niti najmanj ne omenja važne seje kronskega sveta, kjer so "bili navzoči trije regenti in sieer knez Pavle, dr. Ivo Petrovič in dr. Radenko Stankovie, ministrski predsed-li i k Dragiša Cvet kovic, ministrski iKxlpre<lsednik dr. V. Maček, vnanji minister dr. A-leksander Cincar - M a rkovič, vojni minister general Peter Pesič in šef generalnega štaba general Peter Kosic.
Mesto tega poročila samo obsoja napačna poročila o naraščajočih nemirih med Hrvati v Bosni in Hercegovini.
Uradno poročilo o izvanredni seji
Uradno poročilo pravi:
4'Z oarom na vznemirljiva poročila glede političnega po -ložaja, ki mynenoma prihajajo od različnih strani, sta ministrski predsednik Cvetkovic in podpredsednik Maček danes izjavila, da odgovorne oblasti paziio tehtajo in prevdarjajo vse dogodke in da so vse odločitve postavljene vedno na prvo mesto in to je: neodvisnost in edinost države."
Kakšne so bile nemške zahteve ali predlogi, ki jih je v torek popoldne stavil knezu Pavlu nemški vnanji minister v.
Kibbentrop na Brdu, ni znano, da pa >o bile zahteve stavljene, se zatrjuje v diplomatskih in političnih krogih. Vlada pa vsa taka poročila zavrača in pri vsem tem ne pojasni, zakaj je knez Pavle nenadoma odpotoval v Slovenijo.
Ravno tako uradno še ni bilo pojasnjeno, zakaj sta prejš-šnji teden ministrski predsednik Dragiša Ovetkovic in vnanji minister dr. Aleksander Cincar - (Markovič šla na Dunaj in kaj sta dosegla. Povedano je bilo samo, da sta s Hitler jeni in von RFb be nt ropom razpravljala o "skupnih interesih obeh držav'* in sicer v ozračju prijateljstva."
Kaj želi Nemčija od Jugoslavije
Diplomatski krogi pravijo, da Nemčija od Jugoslavije želi naslednje:
1.	Da podpiše pogodbo tro-zveze.
2.	Da dovoli, da nemške armade korakajo po dolini Mora ve in Vardarja proti Grški in skozi Macedonijo v Albanijo-
3.	Da se -v nemškem pomenu besede drži kar najstrožje nevtralnosti.
4.	Da se za bodočnost vojaško, politično in gospodarsko brez vsakega dvoma zve že z Nemčijo v 'novem redu Evrope. ''
Najbolj pa je jugoslovansko javnost razburila vest, ki jo je prinesel budimpeštanski list "Magyar Orsag", ki pravi, da je Nemčija poslala Jugoslaviji ultimatum, čegar vsebina pa ni znana. To vest pa je takoj zanikala urada izjava, ki pravi, da Nemčija do Jugoslavije nima nikakih sovražnih namenov.
Omejitev delovanja konzulov
Drža»vni department je na-pro* 1 italjan*ko vlado, da o-meji delovanje svojih konzulov v nekaterih krajih v Zdr. državah. Državni tajnik Hull je naprosil italjanskcga poslanika v Washingtonu, da naroči svojim vojaškim in morna-r škhn atašejem, da državnemu departmentu poročajo o avojem gibanju in delovanju izven distrikta Columbia in da sta konzulata v Detroitu in Newarku zaprta. To je ameriški odgovor na zahtevo italjan-ske vlade, da zapreta ameriška konzulata v Palermu in Napol ju, ker sta v vojaškem o-
v
Živahnost na štrajkarski fronti
Nova stavka na Wrigh-tovem letališču . . . Gradnja ladjelnice prizadeta vfeled stavke . . . Pre teča stavka pri Aluminum Company v Edgewa-ter, New Jersey . . . Za organiziranje klavnišk ih delavcev v Chicagi
Ženske v vojaški službi v Vzhodni Indiji
Iz Batavije v Holandski Vzhodni Indiji poročajo, da se bodo morale registrirati vse ženske, Holanaske un domačic-j ke, v starosti od 18 do 55 let.
J Pri registraciji bodo morale I povedati kakšnega dela so ve-j šče.
Ker manjka moških, bodo v slučaju potrebe skorogotovo ! ženske poklicane v vojaško slu-j žbo.
Tozadevno poročilo je bilo
I.
te dni broadcastano po radio
iz glanmega mesta Holandske I Vzhodne Indije.
Na Wrightovem letališču pri Dayton, Ohio, grade razna poslopja in naprave za letalski zbor. .Stroški bodo znašali f» milijonov 900 tisoč dolarjev. Delavci, zaposleni pri gradnjah, so večjdel člani Ameriške delavske federacije, ki so po dveh tednih že zopet za-štrajkali in sicer zato, ker je uprava poverila instalacijska dela v laboratorijih CIO elek-tričarjem. Zastopnik Delavske federal je John Breidenbach pravi, da je za sedanjo stavko odgovorno armadno vodstvo, ker je o'b koncu zadnje stavke Federacija jasno in razločno povedala, da bodo njeni člani spet zastavkali, kakorlii-tro bo sprejet na delo kakšen neunijski delavec oziroma član CIO.
Gradnja ladjedelnice prizadeta vsled stavke.
V Orange, Texas, je zastav-kalo 247 delavcev "Consolidated Steel Corporation of Texas", ki dobavlja potreiben niaterijal za gradnjo novih ladjedelnic, v katerih bodo zgradili dvanajst nadaljnih kri-žark za ameriško mornarico. Zaradi stavke v jeklarni je bila tvrdka, ki gradi la< 1 jedeh«:-ce, prisiljena odpustiti štiristo svojih delavcev.
Preteča stavka pn Aluminum Company
V Edge water, N. J., ima A-luminum Company of America veliko tovarno, v kateri je občajno zaposlenih nad tri-tisoč delavcev. Tovarna ima precej vladnih naročil. Te dni so vprizorili CIO delavci tajno glasovanje če naj zaštrajkajo, ako družba ne bo ugodila njihovim zahtevani glede povišanja plač.
Delavci hočejo »imeti deset centov več na uro in posebno plačo za nedeljsko delo. Kom-panija je delavcem že pred več meseci obljubila povišanje plač pa ni držala svoje obljube.
Nicholas Zonarich, predsednik Aluminum Workers of A-merica, je odpotoval »v Pittsburgh, kjer se bo začel pogajati z glavnfm vodstvom Aluminum Company of America. Spor si prizadeva uravnati tudi zvezni posredovalec William Cann, ki ima v New Yorku svoj urad.
Za organiziranje klavniških delavcev.
Pred vhodom v čikaške klavnice se vsak dan pojavi" večje število članov Packing House Workers1 organizacije, ki s plakati pozivajo delavce, kateri ao zaostali s plačevanjem unijskih prispevkov, naj nemudoma »tore s ojo dolžnost.
Slična a#'tacija se vrši pred Pittsburgh Crucible jeklamo v Midland, Pa.
Pregled dnevnih dogodkov
Poslanik se je zavzel za katolišk. duhovnika
V Moskvi je katoliška cerkev, ki jo vodi Amerikanec Rev. Leopold Braun. V cerkev so že ponovno vdrli roparji ter odnesli <vse, kar jim je prišlo pod roko. Župnik Braun se je pritožil pri ameriškem poslaniku v Moskvi Lawrencu A. Steinhardtu. A-meriški poslanik je pozval ruskega ministrskega predsednika Molotova, naj preišče ozadje teh pogostili vlomov in ropov. 'Molotov mu je obljubil, tla bodo krivci najostreje kaznovani, če jim »bo prišla policija na sled.
Rickenbacker je boljši
Slavni amen ški letalec Eddie Rickenbacker, ki se je hudo ponesrečil z letalom Preko-kontinentalne z ra kopi o v n e družbe, kateri predseduje, je najbrž prestal krizo. Leži v bolnišnici v A tla nt i, Ga., ter se je v torek prvič zavedel. Pojedel je dva sendviča ter govoril z zdravniki in strežnicami. Nato se je spet onesvestil ter začel fantizirati o aeropla-nili.
Ri<ikenbaeker se je nosefbno proslavil tekem svetovne vojne, ko je kot ameriški letalec sestrelil nad dvajset nemških zrakoplovov.
Avtne nesreče v New Yorku
Med vsakimi desetimi žrtvami avtnih nesreč v newyorski državi je sedem pešcev. Meseca februarja so avtne nesreče zahtevale 18*2 človeških živ-ljenj. Največ nesreč se zgodi ob četrtkih.
Angleške izgube na morju
V tednu, >ki se je končal 23. februarja, iso izgubili Angleži štirinajst ladij, ki so imele skupno 60 tisoč 88(5 ton, dočim sli o Nemci raztrobi V v svet. da je izgubila Anglija v tistem tednu 215 tisoč ton.
Angleška admiraliteta priznava, da so izgubili Angleži tekom sedanje vojne 3 nilijonc 27 tisoč 500 ton.
Star panj
75 letni Charles M. Winchester, predsednik velike tiskarske firme v Albany, N. Y., ,pre-žrvlja medene tedne v Floridi s svojo 28 letno ženico.
Winchester, ki je velik pn'ja-tolj Alfreda E. Smitha, ima iz prvega zafkona šest odraslih sinov.
Winant pri Churchillu
V torek zvečer je povaibil angleški ministrhki predsednik Winston Churchill k sebi na večerjo novega angleškega poslanika John (t. Wnanta.
Karoi in Magda na Portugalskem
Bivši rumunski kralj Karel in njegova žena Magda Lupe-scu, ki sta živela na Španskem, odkar sta pred 7 mese<l' zapustila Rumunsko, se nahajata "nekje na Portugalskem.''
Zadnje mesece sta živela v Palace hotelu v Sevilji, v ponedeljek pa sta se z avtomobilom peljala na "izprehod" in se nista več vrnila v hotel. < Vz mejo na Portugalsko sta pobegnila v bližini Badajoz.
Na portugalski strain: meje ju je sprejel njun komornih. Ernest ITrdareanu, ki je že v decembru pobegnil iz Španske na Portugalsko.
Registracija delavcev v vojnih industrijah
Demokra tsk i a ssemibl vma i Eugene Bannigan iz Brook-lvna je predlagal v državni zbornici, naj bi bili regl stri rani vsi delavci, zaposleni v narodno obrambni industriji. Vsakemu naj bi odvzeli tudi odtise prstov. Delavec bi dobil nato izkaznico, s katero bi se moral na zahtevo izpričati pri civilni a V vojaški policiji.
Po cenitvah nekega uradnika delavskega departmenta je v vojni industriji v newyorski državi zaposlenih približno M0<) ti soč delavcev.
4 mesece v zaklonišču
Lord Ilorder, predsednik od-'bor;^ ki proučuje zdravstvene razmere v zakloniščih, je poročal v parlamentu, da je po-i nekod na deželi naletel v tem pogledu na strašne razmere. ! Znani so mu slučaji, ko so bili otroci podnevi in ponoči v zaklonišču. V nekem zakloni-! šču je dobil nekaj starih in bolnih oseb, ki že štiri mesece niso videle sončne svet loil>o.
|
Ne ve, koliko žen je imel
V Cicero, Ind., je te dni ob-1 hajal svoj 100. rojstni dan Richard Denny, veteran iz ameriške državljanske vojne. Pravi pa, da ne ve, ali je bil po-( ročen devetkrat ali trinajstkrat. Sedanja njegova žena je 1 stara 8G let.
| *1 Kadar m(: je bilo dolgčas, (sem šel in si poiskal ženo,*' — 1 pravi Denny.
Manj dela v Penna.
Di zavn i delavski urad v Harri.-burgu, Pa., poroča, da se je število zaposlenih oseb zmanjšalo za 70 tisoč. To je pa le začasen pojav, kajti v nekaterih industrijah se meseca marca konča sea ja, ki se pa poleti spet obnovi.
Avtni industriji bo zmanjkalo jekla
'' American Machinist" po-.roča, da lw> morala amer. av-tna industrija že tekom naslednjih 60 ali !H) dni omejiti produkcijo, ker jf. bo zmanjkalo jekla. Nekaterih vrst je-
la že zdaj primanjkuje, vsled česar je vsa produkcija ovirana.
Richard W. '.Millar, predsednik Vultee Aircraft Corporation, izjavlja, da bo zrakoplov-na industrija postala v dogle-dnem času ena največjih in najbolj pomembnih industrij v deželi.
V teku prihodnjih 18 mesecev bodo zgradile ameriške tovarne 37 tisoč vojaških letal, dočim je bilo v zadnjih 37 leti h—izza prvega poleta bratov Wright—zgrajenih vsega skupaj le 85 tisoč letal.
Zdaj izdelujejo tovarne letala večjidel le za armado in mornarico, ko bodo pa izvršile vsa tozadevna naročila, jih bodo začele izdelovati za privatni ke. Po mnenju zrakoplov-nili izvedencev, ni več daleč čas, ko bood letala v veliki meri nadomestila avtomobile.
Postajala bodo čedalje cenejša in varnejša.
Zliin izvedenec odpotoval v London
S ClTpperjem je odpotoval na Portugalsko in odtani v London Thomas B. Campbell iz Montane, ki velja za enega največjih žitnih fevedeneev na svet u.
t -	• VI	Vt >1
Ameriška živila za Špance
S parnikom Rdečega križa "Cold Harbor" je dospela na Špansko precejšnja množina' ameriških živil, ki so jih takoj j odpeljali iz Sevile na šestih' truckih proti Madridu.
Živila l>o razdelila žena a-meriškega poslanika med revne madridske prebivalce.
Nov kruh
Amerišk i peki so se potom svojih organizacij oziroma delegatov domenili, da bodo začeli s 1. aprilom peči nov kruh, ki bo vseboval »izredno veliko množino vitamina D-l.
KIPAR GUTZON BORGLUM UMRL
Iz Chicaga poročajo, da je umrl v Henrotin bolnisn/Ci 7:j letni kipar Out zon Borglum, ki je vklesal like najznačiinej-šili ameriških osebnosti v sk: [ no |K»l>očje gore Rushmore v South Dakoti. Liki Washit ^ tona, Lincolna, Jeffersoua i t drugih so vklesani v živo skalo ter so tako veliki, da jih j • mogoče videti iz razdalje ve -Ml j. Smrt je kiparja prej dohitela. predno je mogel završi-ti to ogromno delo.
Podlegel je srčni kapi, ki j.-bila po zatrdilu zdravnikov posledica prenapornega dela.
Južna Afrika ne prosi pomoči
Zadnje čase so se razširile irovorice, da 'bo na prošnje juž-žno-afiiške vlade ameriška mornarica zaščitila Južno \-friko. Včeraj je južnoafriški ministrski predsednik po rail io naznanil, da so tozadevne vesti neutemeljene ter da ni dežela pros' la nikogar za pomoč, ker ima na razpolago vsa sredstva za obrambo.
ČangkajŠek se zanaša pomoč
f'angkajsek, ki je vrhovni poveljnik Kitajcev v njihovi borbi proti Japoncem, pravi, da se tudi vbodoče zanaša nu pomoč Združenih držav, An-irlije in Busi'je. V interesu Mi dežel je, — je izjavil, — d:, premagamo Japonoe, in to bomo tu-di storili. V splošnem ne potrebujemo, da bi se nam kakšna država v orožju pridružila, pač pa potrebujem«* njene nevtralnosti.
Banditi oropali dekleta
25 letna lenjigovodka Anna Feldman je šla po gospodarje vem naročilu v banko po $1177 dolarjev, ker je bilo treba plačati delavce Venetian Embroidery Company v tovarni na zapadni 26. cesti v New Yorku. V elevator sta stopila v. njo vred dva mlada človeka, ki sta pobila njo in elevator-mana na tla ter jt odvzela torbico z denarjem.
Vrata elevatra sta zaprla za seboj in izginila med množico. Drzen rop se je za vršil ob dveh popoldne.
Eksplozija v tovarni za gumij
Iz Deepwater Point, N. J., poročajo, da je nastala eksplozija v tamkajšnje DuPuntovi tovarni. Eksplodiral je aparat za pripravi jen je umetnega gumija. Ker je to zelo nevaren proces, je bil aparat postavljen za močnim zidom izven tovarne. Poškodovan ni bil nihče, katerijalna škoda je pa pre-cejšnja.
Poziv Bethlehem Steel Company
Ko je izdala Bethlehem Steel Company svoje letno poroči-1°> je njen predsednik Eugene G. Grace pozval 140 tisoč tlela vcov, naj sodelujejo z upravo pri naglem zavrsenju voj-II h kontraktov, katerih ima kompanija za več kot tisoč milijonov dolarjev.
V ovojem pozivu je Grace naglasil, da je način ameriškega življenja odvisen od sodelovanja med delavci in delodajalcu
<13 L A h M A * O b 1» - »ew ?or*
Fricky, MarcK 7, I $41

**
99
GLAS NARODA
rroics or ram pcoplr)
■ -
Owi«fl Published by glovenlc PabUflhlag fiapiij. CA Oorponttob). frank Sakaer, Prwddent; J. Lapuhi, 8ec. — Place of bualntw of tha •orpoNtifiB asd iddrMM ot above officer«: 218 WEST 18tb STREET,
NEW TORE, N. T.
48th Year
"Oiia Naroda" la Inued erery day except Saturdays, Sundays and Holiday a.
Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja Ust sa Ameriko In Kanado f(L—; sa pol leta $3.—; aa Četrt leta »1-30. — Za New Tork aa celo leto $7.—; sa pol leta $8.50. Za lnncemstvo sa celo leto |7.—; ca pol leta $3-50.
"OIs« Naroda" Uhaja vsaki dan IcvzemSi sobot, nedelj In praznikov.
i "(JLA8 NARODA." »I WEST 18th STREET, new YOKE, N. I. Telephone: CHelsen 8—1242
Predpustn£-zajbava Defcvsksga društva vBroipklyiHi
Ker se ni dosed a j se nihče ne pišem toliko kot društveni oglasil, smatram za svojo dolž- j odbornik, pač pa kot privatna no«t, nekoliko poročafti o ižre-: oseba, kot nepristranski opa-dno dobro u.<i>e]i veselici, ki jo zovalec. Povedal boni narav-je priredilo nase Slovensko nost, kar m|!< je na srcn.
SOLUN
Poln »I nemških armad skozi Bolgarsko proti grški meji
ter angleška-turško oboroževanje za morebitno novo vojno na liulkanu -t.i |»onovno vzbudila zanimanie za staro grško me-*to Solun.
Solim-ko pristanišče bo ohranilo svojo veliko strateško važnost, j »a čo pade v nemške ali v angleške roke. Za Angleža bi bil Solun ključ, ki odpira zadnja vrata v Evropo. (*'e se tra Xem<i polaste, bi d<ibili ž njim važno oporišče za napad na Sinčki kanal, obenem pa tudi kontrolo nad \\>o Orško.
Ko -«» .m> raznosle vesti o nameravani nemški zasedbi Bol-garske, -o govorili v Londonu, da je cilj angleške politike v Sredozemlju "zaščititi angleške pridobitve", kar bo pa mogoče edinole z izkrcanjem angleškega vojaštva na evropskem kontinentu.
(.1 tem vprašanju bodo odločevali Grki, ki so pustili angleške letalce v deželo ter dali Angležem važna oporišča v Egejskem morju.	|
(irkoni ostajajo zaenkrat tri možnosti: L*ahko sedejo h konferenčni mizi in priznajo svoj poraz, četudi so «e njiliove nraiade sijajno olmesle v bojih z Italija^L. V skrajnem slučaju bi se mogli še dalje boriti, ali bi pa odprli vrata dežele Angležem in jim pomagali v njj.hovi ofenzivi.
Ako bi Grki dovolili Angležem izkrcati na grških tleh veliko armado, s tanki, topovi jn drug in vi vojnimi potrebščinami, bi igralo solunsko pristanišče zopet eno najvažnejši; vlog.
Tekci.i svetovne vojne so zavezniki iz Soluna zadali centralnim -j tam prvi odločilni udarec.
Strahovite bitke, vršeče se leta 1J>18 na zapadni fronti, je zntemnila važnost ofenzive, ki jo je začel general Fran-obet d'E<i>erey meseca septembra onega leta na solunski fronti.
Y mr.i:j kot enem mo^eeu so Srbi, Francozi, Angleži, Itn-i jani in (iikf jhm! E^*pero\ ovim poveljstvom onesposobili Bolgarsko za boj, kar je porazno vplivalo na centralne velesile.
Turkom, ki jih je 'kWtil general Ailenibv na jugu, je kar Iznen. da začela pretiti nevarnost tudi s severa. Ni jim torej kazalo drugega kot prositi za mir.
To je bil začetek 'konca. Dva meseca kasneje se je zrušil nemški vojni stroj.
(Zavezniška ofenziva se je začela 1. -septembra leta 1918. Bolgarska je kapitulirala 29. septembra, Turčija pa 30. okto- J bra.
Solun je ustanovil macedonski kralj Aleksander Veliki leta 315 pred Kr. roj. Zdaj je moderno mesto z 250 tisoč prebivalci ter na široko odprto zračnim napadom.
Solun je zelo važen, ker kontrolira dolini Vardarja in Strume, edini dve balkanski naravni potij do Egejskega morja. Prodiranje po njih je pa izredno težavno, bodisi pozimi, bodisi polet;.
Grki so v sedanji vojni utrdili mesto in okolico. Solunsko pristanišče je trideset milj * roko ter je najvažnejše pristanišče ob Egejskem morju. Mimo vodi edina železniška »zveza med Balkanom in Atenami. Dokler se bo Solun vzdržal, sovražnik ne bo mogel zasesti Grške.
To jr tur| vzrok, čemu se Angleži tako zelo zanimajo za to grško mosto. Pravijo namreč, da zamore razmeroma majhna sila v okolici Soluna zadržati dosti močnejšega sovražnika. 7. grško in turško pomočjo lahko obrani Solun šest angleških divizij, to je od 70 do 90 tr.soč mož.
Po izkrcanju angleško-francoske- ekspedicijske armade f». oktobra 1915 je bilo v Solunu 150 tisoč vojakov, ki so se zakopali na 50 milj dolgi fronti!, segajoči od močvirij reke Vardar do Otranskega zaliva ob nasprotni strani polotoka.
Toda armada je morala biti naposled povečana na 600 tisoč mož. četudi ni bilo takrat še nobenega »blitaknicga, modemih letal in oklopnih divizij.	•
Petdeset milj dolgo fronto so morali čedalje bolj širiti, da je slednjič segala od rek Viosa in Drvoli v Albaniji, kjer se danes bore Grki in Italijani, pa prav do doline reke Strume.
Da si veljajo sedanje Hitlerjeve priprave v prvi vrsti po hodu skozi Bolgarsko, vodi dosti boljša pot do Soluna po dolin Vardarja v Jugoslaviji.
Delavsko Podporno drirštvo v soboto, dne 22. februarja v prostorih rojaka Franka Ar neža v Ridgewoodu.
Naše društvo je izza svojega obstoja imelo že precej piknikov in veselic, vsak pa mora priznati, da se ni še nobena naiša prireditev glede udeležbe ;<n finančnega uspeha tako izredno obnesla kot se je ravno ta veseliea.
Slovenska samostojna društva imajo čedalje težje stališče. Člani se staramo, potrebnega naraščaja pa ni. Društvena blagajna potrebnje vedno večjih finančnih virov, da bo mogoče zadostiti našim naraščajočim obveznostim. A-sesinentov nam pod nobenim pogojem ne kaže zviševati, zatorej je edina naša pot, da se s pomočjo prireditev finančno podpremo in opomoreino.
To je na prvi pogled povsem enostavno, nikakor pa ne v resnici. Skrbeti moramo, <la bodo naši gost je imela res nekaj od tega, če nas počaste s svojo navzočnostjo. Nihče naj bi se ne vračal proti jutru domov jezen in čmerikav, misleč: — Le zakaj sem plačal vstopnino, saj vse skupaj ni bilo tistega denarja vredno!
Naše goste moramo že vsaj tako zadostiti kot smo jfJi v soboto, 2. februarja, pa se tsmemo vedno nadati velike u deležbe.
— Že vsaj tako zadostiti, — pravim, treba je pa, da jih zadostimo še bolj, da bo o naših prireditvah vsa slovenska naselbina govorila »m se jih bo tudi vsa slovenska naselbina z veseljem udeleževala.
Pripomniti moram, da tega
. V dvorani je bila postrežba j še primeroma do/bra, toda naši ljudje se kaj ra di tudi ob bari Obirajo, vsled česar bi ne bilo napačno, če bi imel gospo-dar Fran-k ob takem navalu kakšnega zmožnega pomočnika, kajti njegova soproga je »mela v kuhinji dovolj opravka. Po mojem mnenju niso bile krvavice primeren prigrizek za tak večer. Ali bi ne bilo l»olje postaviti v dvorani tik oib vhodu mizo ter prodajat* sandwiehe in sveže ali preka-jene klobase? Na veselico ne pride nrhce večerjat, vsakemu se pa pri leže sem pa tam kakšen grizljaj, ki ga lahko stoje ponžije. *
Prodaja tiketov je dobička-nosna, toda pri tem je treba precejšnje previdnosti. Na naši veselici so prodajalke častno rešile svojo nalogo in sicer zato, ker niso bile vsiljive. Nič bolj zopernega ni namreč kot je vsiljiiva prodajalka, ker gos*t ne kupi od nje, da bi dru-
Dobički American Telephone and Telegraph Co
Iz letnega poročila American Telephone and Telegraph Co. je razvidno, da je zaslužila družba pri vs*aiki akotji 10 dolarjev 8 centov, dočim je znašal leta 1939 zaslužek pri akciji 9 dolarjev 24 centov. Družba ima pet tisoč milijonov dolarjev premoženja.
Lani je bMo.unfetaliranih 950
tisoč novih telefonov. Njihovo skupno število z^asa \7 milijonov 484 tisoč.
Družba ima 322 tisoč uslužbencev in 630 tfisoe delničarjev. Skupni dobiček je znašal 210 milijonov dolairjev.
Izmed uslužbencev se jih je 57 tisoč registriralo za obvezno vojaško službo.
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V teb kritičnih fesih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS. Id ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca 6e danes!
Velikoet »H z 14 H
48 velikih strani; 32 barranlh zemljevidov tujih driav ln 9 semljevldov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna^enih;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kale eell svet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MEH
NEMČIJO IN RCSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI
NOVA FINSKO-RtJSKA MEJA
-
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znsmksh po S oz. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom ln ko ga izpolnite in poDJele k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatno sofcilje-vide s novimi mejami vujsknjo-Bh se driav, kakor bodo j\rtmt\ njene po sedanji vojni.
NaroSto Atlas pH:
" GLAS NARQDA " nU w?•TtvTi.
.i »

AH ">
štvo koristit, pač pa zato, da se je odkriža.
Godba je bila dobra, k uspehu so pa največ prijiomogli pevci, povečini člani "Slovana 'ki so obenem tiuji člani našega društva. Iskrena hvala jim za izdaten duševni užitek, ki so ga nam nudili tako drage volje.
Dvorano se nam je 'posrečilo napolniti do zadnjega kotička 7. uspe-šno agitacijo.
V*ak član je pri zadeva i privabiti kolikor mogoče .<vo-jih prijateljev, nemnla zasluga pa gre tudi 14Glasu Naro-da,J, v katerem smo veselico oglasili, in jo je za navržek v svojih kolonah parkrat. brezplačno priporočil.
'Za zaključek ne morem drugega rotV kot: lepo in prijetno je bilo. Z vso vnemo si prizadevajmo, da bo naša prihodnja veselica še lepša in prijetnejša. Udeleženci bodo -zadovoljni, blagajna -bo na dobičku, nas bo pa navdajala prijetna za vest, da *mo siorrli svojo društveno in slovensko dolžnost.
Lep požrl ra v liin še enkrat — najlepša hvala vsem!
Frank Košak, predsednik.
Peter Zgaga
NEKAJ KRATKIH IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJEN.
Jitsno znamenje
Nekateri ljudje imajo žc srečo, da K) večino enaki, da so namreč ne postarajo in da ne vtisnejo leta vanje svojih znamenj.
S tem mislim seveda moške, kajti ženske si znajo z umetnimi pripomočki ohraniti mlado •stno zunanjost.
Že nad petindvajset h*t poznani rojaka, in ko sem ga prejšnji teden po petih ali Še stih letih *pet videl, >e mi je zdel natančno tak kot ti>ti dan, ko je pre<l četrt stoletja sto pil s panika na ameriška tla. Visok, slok, kodrofa*, svežega nladostnega obraza, naglih mladeniških kretenj. Zi eno besedo— eden fcstih redkih ljudi, ki ntn na prvi pogled ne moreš uganiti, če je M<lel šole petindvajset pomladi ali če leze ž-? v šestdeseto leto. Jaz som ga takoj spoznal, on
Najmlajši poljedelci sveta
Na moskovski kmetijski razstavi so vzbujali pozornost posestnikov zla>ti oddelki, ki so prikazovali kako sili o se je iz-prenfenilo življenje raznih doslej pol divjih plemen Sovjetske Rusije. Nekatera plemena Sibirije so bila na tako nizki stopnji omike, da -še niso prešla od lova in ribištva na nomadsko -topnjo. To se seveda ne snw šteti v greh tem narodi-čem, kajti v strogi in negosto-1 jubni prirodi se verne Sibirijo ni bilo misliti na smotreno živinorejo in poljedelstvo, dokler ruski zootehniki s križan j mu niso pridobili goveda, ki prenaša sibirsko podnebje in dokler Mlčurinovi učenci niso ustvari-Iti rastlinstva, ki je odporno proti mrazu in daje plod tudi v najhladnejših predelih. Danes so dani ti osnovni pogoji in »sibirska ljudstva prehajajo k živinoreji in poljedelstvn.
(Eden izmed najmlajših poljedelskih narodov sveta so vsekakor Tofalari, ki bivajo ob vznožju Sajam&ih gora. Doslej so bili Tofalari siromašno plenie, živeči od lova, ribolova in od primitivne reje sever, nih jelenov. Zaradi izredno težkih živi jen ski:h pogojev so izumirali in njihovih bednfli šotorov je bilo vse manj in manj. Odkar pa se v Moskvi močno (zanimajo za samostojno narodno republiko Tuvo, ležečo ob izviru Jeniseja, je tudi Tofa-larom napočila nova doba, kajti pot v Tuvo drži preko tofa-larskega ozemlja.
Vlada jim je odkazala stalna selišča ter jim zgradila veliko ntoderno selo z novimi svetli-mji bišamfi, bolnico, elektrarno, šolo, klubsko čitalnico in veterinarski ambulatorijem. V vasi je tudi državna prodajalna, fotografski atelje in eelo briv-nica. Selo se imenuje Aligdžer in je središče narodnega področja Tofalarjev. Narod se je prej imenovali Karagasi, kar pomeni menda črnega kozla. Odkar pa je nastopila reforma, si je pleme nadelo novo ime, to
pot človeško inve, kajti t of a pomeni v njihovem jeziku človek. Tofalari .pa ljudje.
Tofalari so sedaj stalno na-: elj, ni ter se bavijo s poljedelstvom in živinorejo. Pred tremi leti so prvič posejali oves, ječmen in pšenico, ki doslej v teh predelnh še nikoli niso uspevali. Sinovi tega sibirski ga p len gena so tedaj nedvomno najnjlajši poljedelci sveta. Lani ko pridelali po 15 stotov ovsa in po 12 stotov pšenice na hektar, kar je za njihove prilike izredno mnogo. Go je pa tudi kumare krompir, čebulo in drugo povrtnino. Mičurinsko znanstveno poljedelstvo prodira v najbolj obljudene kraje Si.birije, kjer doslej ni bilo niti misliti na kakršnokoli poljedelstvo.
TAT IZ UGLEDNE RODBINE
V blagajni najvišjega sodišča v Lialmni so odkrili poneverbo v viišini 200,000 škudov. Poneverba je zbudila tem večjo poteornost, ker izvira tat, dr. Carlos Calvet de Magalhas iz zelo ugledne rodbine. Njegov oče je bil (minister. Oblastem se je javil sam.
PRVO BOMBARDIRANJE IZ ZRAKA.
»Leta 1H4J) so Avstrijci oblegali Benetke. Mesto je bilo že od leta 1S14 pod avstrijsko oblastjo. Leta 184* pa je izbruhnil v Benetkah upor pod vodstvom nekega advokata iz Mljeta. Benečani so oglasili svojo lastno republiko.
Avstrijska vojska je mesto obkolila in ga začela oblegati. Benečani so -o Avstrijcem upirali leto dni. Dne 22. junija I. 1849 so Avstrijci uporabili prvikrat v zgodovini zažigal ne bon4he. Na 200 majhnih balonov so privezali po 15 kg zaži-galne snovi. Te balone so privezali na prave velike balone in ob ugodnem vetru odjadrali
| pa mene ne, dokler nisem *p / govoril.
Moji čestitki, da je še ved mladeniški, *e je kislo nasint nil .!n mi začel praviti, da je prejšnje in zadnje čase teval vsakovrstnih del in p klicev, naposled >e je ]>a v« darle ustanovil. -Zdaj j«? s: svoj gospodar, zadovoljen >vojo usodo, ima biznes ter se vedno prost in svobod« kar tudi upa do konca o* t a
—	Na notranje sem še ved i-iti kot sem b i, in tudi na z naj so menda nisem dosti spi menil, če smem verjeti ti*tii ki mi to zatrjujejo. NavzI temu sem -o pa moral straši postarati,— je zamišljeno pi pomnil.
—	Kaj nimaš več pri žen škili sreče-' — sem ira prec« drzno vprašal.
—	O, — se je nasmehnil, -tistega blaga pa kolikor bi ln tel, pa mi niso posebno mai Navzlic temu me pa ženske o poza rja jo, da sein se postaral
—	AH te a tem žalijo? — sen ga vprašal.
—	Niti na misel jim ne pri de, da bi me žalile in niti nt' vedo, da me opozarjajo na starost.
Nisem ga umel, dokler mi nil natančneje razložil.
—	Takole pred petnajstimi] desetimi leti, — je rekel, — inc je vsaka, če sva količkaj ibolj intimno govorila, resno] vprašala: — Zakaj se ne ož<-
nad Benetke. Nad mestom sol šujejo: — Zakaj se nisi ože-
niš f Po svoji zunanjosti, pa tudi po svojem sreu vsakeg.i drugega posekaš. Le zakaj sine oženiš? i— Teh vprašanj ni bilo ne kraja ne konea, kadarkoli nie je v žensko družbo zaneslo. Danes je pa vso drugače. Nobena več me namreč ne vpraša : — Zakaj se ne oženiš? — pač me pa vsevprek »pra-
zažgali snov, ki so jo no-ili baloni t< r jih spustili nad Benetke. Nesreča je hotela, da je zapihal nasprotni veter in zanesel vse balone nad avstrijsko taborišče, kjer-o povzročili veliko škodo.
WjMmmjtmmisi^
nil ? — Na sebi moram torej imeti kakšno posebno, le ženskam opazljivo znamenje, ker nočejo več vedeti, čemu se ne oženim, pač pa, čemu se nisem oženil. Temu znamenju se pravi starost.
Prepozno
Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda* * v Vaši naselbini.
din	...
300 din.	...
300 din.	_
500 din.	...,
lmt btn.	....
2000 »in.	....
5000 din.....
V. DINARJIH
V LIRAH
Rojake prosimo, k o potijo jo sa naročnino,* da se poslnfnjdjo* — UNITED ŠTATES oziroma * CANADIAN !
ako Jo vatfi ls priročno
r' ; 'f "i ■•■•'■•! i'l
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100 din ----------------- $ 2.00
$ 3js $ 5.75 f ».00 Širšo $34.00 ss&50
50 lie ------------ $ ZJBS
100 UR _ $ 4M
200 lik _ $ 9js0
800 lir _____$13.50
50* kar___*
1000 ur -________$43 jo
2000 lir__________$85.00
' I . ..T	.	,
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C ABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
ti—.
VM now v Empi nI Mftie v JocwkvlJ* »o Italija Mkmlt	v DOLARJIH, temvti mn
w fofjih m. tfrah. lato *«Uk n tH dniC»«f
SLOVENIc"pyS^HlWG CO.
1 POTirifiKI ODDILII t l>
216 West ^th Btre^, Mow York
i" Xff... J,	■ . . , I
Našiin kmečkim krč man v starem kraju ni v pogledu snažnosti dosti očitati. Povečini so take, da popotnik z veseljem krene v njo ter z naslado zaužije namočeno jed in pijačo.
So pa, Bogn bodi potoženo, t*udi izjeme, za .katere zdrav-.<tvena oblast ne ve ali pa noče vedeti.
Prijatelj, ki je predlanskim tri mesece največ peš potoval po «tar: domovini, mi je pra vil, da je nekega vročega poletnega dne zanesla pot v samotno krčmo visoko gori v Davči.
— Rečem ti, — mi je zatrdil, — da take umazanije nisem videl med vojno niti v romunskih gostiščih. Debela, u-mazana, mastna, po gnoju za-vdajajoča krčmariea mi je prinesla četrtinko vina. Nisem mogel piti, kajti kozarec in steklenica sta bila tako umazana, da «e ni videlo skozi. Lačen sem bil. Po kruhu se je pasla jata muh. Naročil sem ji torej, naj mi mehko skuha dve jajoi: Kdove, kam je šla .po nje, ker je ni bilo precej dolgo iz kuhinje. Naposled je v.<«eeno prinesla naročeno. Začel sem iskati nožič, da bi prebil lupino, toda ona me je prehitela. Iz mastne kite je potegnila lasno iglo ter jajci na obeh koncih preluknjala.
L X S MIIODi"- Nettorl
Friday, MarcK 7, 1941
ffSTXNOVEJStf t. ms
TITO COLLI \XDEB:
Z a.n e t k a
f'e usedoš v tramvaj, ki to vinske gorico in oranžno gaje in Ta eosta jo vodila na jug in na popelje na jug in vozi vzdolž žejna bova v samAotnih puščav- c bon straneh te peklenske poti alžirske obalo ob nalivu se čez skill pokrajinah. Ko so <bo pa so jo na daleč okoli raztezala uro vožnje pripelje* v mestece znočilo, bova spala pod zv«'z- ravnina s samimi vinugradi. Tu Maison Careo. Tu v Maisonu dami, medtem ko bodo črički pa lam je kako koča ali hišica. Carer i u so živin-kl sejmi. In {»'opevali svoje večne ljubezen- ki jo obdana z mareličnimi ali tako sem stnl na toni živinskem -ke nosmi.'*	[drugimi -drevesi in z visokimi
sejmišču, ki je obraslo z nizki-! *4<"'o ti bo pa tvoje ugodje kaj .plimami, ki so odražajo z neba. mi palmam*, in sem držal lic-]primanjkovalo ;n tega n«' bom! Žanotka se je poča-i n|otovi-
VELHCO LAŠKO PRISTANIŠČE GENOVA
nega osliča za j»ovcr!oc. - Kupi! sem ga bil, in sicer od Arabca, ki ni moirol najti dovolj primernih besed, da bi bil mogel ž njimi zadostno opisat: v so tiste le- mara doživljala pri Arabcih pe lastnosti in čndmite čedno-;Ves ta čas bova dobra tovariša
koj ved-1. pa mi boš oprostila.1 lila ob robu ceste. Avtomobili Zakaj, Iej»o bom ravnal s telioj, jso bnzeli imiino; tu ni nikogar, ne Imm te ne pretepava! in ne j ki bi prepovedal takšno brzi-- kaktejami zbadal, kar -i ne-iuo. A potom se jo Žanptki zahotelo, da je obstala. Postavila so je počez na cesto in je sta-
sti, ki so divile tega o«* 1 iča. Jaz sem prav pobožno gledal na svojega o.«!iča, uklf čeprav bi
in prijatelja.*'
S ni o som pa za jaha I Zanetko in sem jo dobrohotno plosknil
bil prebredel vso Alžirsko, bi j z dlanjo in žare« se j« premakne bil mogel nikjer i.ajti kakega bolj izvrstnega osla — sodeč po bo** dati Arabca.
S skrbjo v >rcn sem nato prepustil Žanetko nekemu bitju s fesom na glavi Ta človek jo bil poglavar neko tako zvano karnvnnzerije, kar pomeni tolik«! kot sla«bo gostišče. \ato s^im >o odpeljal nazaj v Alžir. dn bi pripravil vso potrebno za čudovito okspedicijo.
Že zgodaj ziutrnj sem bil spet v Maison CWee-jn, bil sem preskrbljen % odejo in s toplim oblačilom s skicirko in slikarskimi potrebščinami in z tor-b*co.
Nato sem odvede! Zanetko, to svojo oslico z dvorišča gostišča, |»ogrnil ^om j; odejo po hrbtu, obesil -oni dve vroči, po eno na vsako *tran. kjer so bile v*o |»otrobščinef in sem dejal svo»et»fu osličku: 4*Tako Žano-ta, zdaj so bova pa oba, ti in jaz, podala na prekrasno potovanje. Najine oči ltoilo videlo v ho najlepše, najine noge naju bodo pone-le visoko res. golo hribe »n po mračnih dolinah, kjer rastejo zeleno oljke, palmo in lijane. Prepotovala l»ova
nila. To jo b:!e čudovito. V-ravnavnl isonr jo tako. da sem jo vlodel za lovi uhelj, če jo morala kreniti na levo. in za desni uhelj, če jo morala iti na desno. Žare- čudovito!
Tu tako som jezdil na svhjom osliču no ulicah mosta Maison Ca roe- ia.
Ali moro kak avtomobilist želeti kaj lepšega, ko ravno popolnoma ravno, široko dobro tlakovano cesto, ki niti maio ne vzpenja- no pada in ni«ma nič ovinkov? Tn ki jo obstnčo-na z gostim drevoredom topolov in platan ? Ali jo še kaj, čo--or bi si bol.i želel ko* vprnv
la. Prijaeno «eni jo potrepljal po lakotnicah. Ni so zganila. Razjahal sem in som jo vlekel nekoliko časa naprej in ji pri t eni vzpodbujajoče pri<šepeta-vrd. A to ni nič zaltglo.
"Tako. tako," som dejal, "litru jena si in ta oesta ti ni všeč. Kaj nemara misliš, da so meni
Pogled na največje hrš-ko pristanišče «»eiioyo, katero *o nedavno obstreljevale l>Ojne la<ljo in povzročil«' veliko škodo na pomolili in vojaških skladiščili.
:iume-:;e
»sla Za-
zdi lop»a ? Brez dvomi bo to ce-
kot vsakdo. ki je iim netkino vrsto. .
Za slenernim avtomobilom som tako srdito glodal, kolikor sem le mogel. Kakor rečeno.
>to kmalu konec. Na vsak na- bilo jo strašno, čin pa bova malo počivala." | Ko so je sonco že nagibalo
Ladje na dnu morja
JAVNA ZAHVALA
Podpisani si štejem v prijetno dolžnost tem potom prav iakreno zahvaliti, vsein moji ni prijateljem in znancem i t New Yorka in okolice, kakor 4wli s panika "Ijovčeii**, ki so me obiskali za časa moje bolezni v Long Uland College' bmnioi v Brooklyn u, N. V.
Posebno zahvalo izrekam na tem mestu za obisk slovenskemu župniku cerkve sv. Cirila iz osme ceste v New Yorku, ča-titoiiiu Rev. Pins J. Petricii.
Sedaj se. hvala Bogu, počuti t n prav dobro, ter so že nekaj dni nahajam na svojem -lužbonem mestu na parniku "Lovčen."
Se enkrat iskrena hvala vselil skupaj! Vaše iskreno prijateljstvo mi bo ostalo za volno v spominu.
Prav prisrčno Vas pozdravljam in kličem: Bog Vas živi!
Vaš udaiii:
V. POPOVIC
parni k Lovčen
iVer No. 1, North River,
New York, N. Y.
— ---------. ■ ■	: , .» JW
.. ..... .. - " ii'ffi
V>ak dati beremo o potop-|li. Za proces jo treba s've la Ijenih ladjah. Malokdo pa po-,dolgo časa. V po-obuo ugod-misli, kaj se s trupi teh ladij nib okoliščinah, če je ladja prav za prav zgodi, ko jih po- v plitkih voda zarila globoko •Potegnil som Zanetko s ceste j zatonu, sva prispela do konca Jžrejo morske globine.	fv i>esek in blato, se lahko o h ra-
in zričeia se je okoriščati z rod-|tega cestnega pekla. Ondi ob. Običajno nuniano, da naj; ni stoletja in t-sočietja. Tako je i V.'
t« žje poskotflie potopljenih la- j mogoče, da odkrivamo nenad-" '* 1 ~A 1	no tisočletja -tare vikinško la-
MLIN NA MURI SE JE POTOPIL.
ko trn vi on. ki je ondi rasla. | vznožju hriba pa j«1 drugo nio-Sam som se usodol na voh ce- steče, ki so imenuje F/Arba. sto. zrl Kom po rdeči in rumeni Ustavil sem so prod neko ka-
vinogradnršk" pokrajini, ki -e jo svetila v soinou, %'zel sem kruh iz torbo "tn pa čuta"o vina in soju začel jesti in piti, saj sem bi! v najbolj srečni nevod-
takšno cesto? Zlast" še. če io nosti tega, kar me jo*še čakalo, taka dvajset kilometrov daleč? Ko som so na-itil in si prižgal Toda, ali je ka; boli nozaž - cigareto — tukajšnji tobak je ljenogi za pešca, kot jo ravna, zelo dober — som vstal, prijel p«,vsem ravna, dobro tlakovana Zanetko za povodec in sem ho-
costa, brez ovmkov. lpez hribč-|tel nadaljevati potovanje. Veka in do!;no? Ali jo -e kaj, kar,solo s m žvižgal ko sem se use-bi mu bi o bolj zoprno kot tn- del na hrbet živali in sem se ji
varno. Zanetko sem nesramno pustil na co-1 i. in sem šel noter. Pristopil som k prvemu Araibeu, ki som ga zagledal in mu dejn I:
dij tiste, zaradi katerih >o si pač potopile. V mnogih primerih jo tu li re- tako. na primer če torpedo raznese kakšno sovražno iadjo ali če ladja zgori. Zelo pogosto pa nastanejo glavne poškodbe šele tedaj, ko izgi-4'Zunaj imam osliča, ali vastrup z morske površine, a j nrika. da bi ga kupili!"	fv vza
Pogledal me je. rekoč: **Najprej si ga nioram ogledati."
feirokonstno som hvalisal o«l-lične čednosti Žanotke, zla-ti še njeno zanesljivost in marljivost
ka pot? Tn še posebno tedaj, j začel dobrikati. Zares jr pravi— toda lami ln som umolknil, če s e razteza dvajset kilomet-jčedno in nedolžno cepetljala zakaj toliko napak, kot jih ima
kakih deset metrov dalje, a na- jŽanetka. ni i mol še nikoli noto se je spet ustavila.	bon osel. Arabce kar ni mogel' ja nu><] potjo v gioblno. S Če
sape. tako mi je hitel naŠto- !tj.,jj0 večjo >ilo vdirajo vodiu
rrv daleč prod njim? To jo tore; — za dan hojo na daleč?
Tr, n" tako pot sva nrišla mi-, dvn 7 Zanetko kar kn« Vo sva pustila Mai-on Careo za seboj.
d j«', ki so še nepoškotlovane. a v njih prav tako nepoškodovano orožje in o» odje, obleke lišp in druge predmete, ki nam dajejo vpogled v življenje starih, drzni'h mornarjev. .
Takšno najdbe pa >o redke in tudi z najmodernejšimi reševalnimi pripomočki moremo potopljene ladje dvigati le v iz-
meino natančno, moramo razlikovati tii stopnje razdejanja. Prvič razdejanje,
ki povzroča, da so ladja potopi jemnih primerih. \ vicini pn-(požar, sovražni izstrelek, vi-imerov so ladje, ki so našle svoj bar), drugič poškodbo med po-|grol> v neznanih globinah mo-tjo v globino in tretjič uničnjo-j rij. izgubljeno za vse večno ča-
Iz Murskega Središča poro-» a .jo da je ua Mu i i zgodila liuda nesreča. Majcnov mlin, je !>il privezan na Muri, je b* 1 zadnji čas preobložen in so jo potopil. Škodo cenijo na 40 tisoč din. .
ko ladja že le/i na

SLOVENSKO - AMERIKANSKI
:: ZA LETO ::
1941
Partra zbirka kratkih poveiti« zanimivih
člankov in poljudnih razprav iz zgodovine,
• i:
zemlje- in narodo-pi*ja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta • • • lnf orma-
» 4	' •	- *	-i L
tivna knjiga za vsakega rojaka, lo duje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv Članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenie Publistiing
216 W. 18th Street .New York, N. Y.
Cena 50c
1m (38 bmmtA zemljevidov)
» L tati, vi
1, in Priročni At-
4l
Tako. tako,*' som rekel, "nikar mi spet no nagajaj! Ves jaz znam biti tudi hud!**
Pa som jo s pestjo lopnil po lakotnicah. Šla je dvn metra naprej.
"Kakšno trapa rije pa -o to! Ali te bo treba zares občutljivo opozoriti na tvoje dolžnosti? Torej — kakor ti drago ..."
Spet fto je postavila počez. Raz jaha I sem. Avto jo šinil mimo. in Žanotka me je s sanja vi m i očimi pogledala. Tako je 'bila ljubka in tako nedolžna jo bila videti, ko da so ne bilo prav n;č ugodilo.
"Saj, saj," sem si m Mil, a glasno si tega nisem upal izreči, "y.onsko bitje si, pa človek nikoli no ve, kaj se skriva za tvojo prijazno vnanjr>stjo!"
In srce sem si obdal s hrapavo skorjo, prijel sem jo za uhelj in jo potegnil dalje.
Pa slednjič človek lo no more vleči osla. kdov? kako dolgo za seboj! Pa som se spet usedel-na njen hrbet. "Nemara boš vendar žt shodila,** sem si mislil v svoji lahkoverni duši.
Pa no! Kar stala jo!
Tednjci sem podivjal. S peklensko režeči m se obrazom sem 5ri na rob coete, odlomil k akte je v trn, -pot sem se usedel na Žanetko, dvignil ji rep in sem jo zbodel. To pa je zaleglo.
Tekla je po dolgi, enakomerni cesti, ki se je dozdevalo, da je ne bo nikoli konec A dim sem nehal celico zbadati. pa se jo ustavila. To je bilo res strašno, in prav neprijetno je bilo sedeti, dn sem ime1 ves oas roko nazaj iztegnjeno in sem moral pri tem še obdržati ravnotežje. Zatorej sen^adaj pa zdaj raz jahal in sem svoj kaktejev trn uporabljal še dalje. Srečal sem drug? popotnike z osli in brez njih, pa se mi ni nihče začudil, saj sem počenjal ipto
če vplivi dnu.
Premislimo najprvo dogaja
beli
do sape- tako lil! je Intel nasto- ltj.,jj0 večjo silo vdirajo vodne vati njene velikanske napake. ma.0 v notraiijo-t ladje, čeda Z^a.i io imela Tiraiv toliko	v čji postajti ipili pritisk na'dokaz t<-ira jo to. da v lijt go-
pak, kakor j« imela »»dhčuili j,ro>tore, ki .-<> napolnj« ni z'vom jeziku ni izraaz za vojno, lastnosti takrat, ko -cm jo bil zr;j|-,litl J„ ki na zadnje raz jK^kinr t.. Ijud-tvo. Morda kupil. Tn ta zagove.ini Araljei-!	Najdeln-iejši In una in ,	:^pi>i,:l 1,.-:« njihovih
ji je š<- vzdiirni r-p ii« «lo j;i' : ' yA.}v7n\ „0>iiri <e pri tem <»irr- (|ež# I"Preveč je lena. da bi -ploh jn j..,i,;<ir tr-ko. nremado iiiiL-^i;
JEZIK, KI NE POZNA BESEDE VOJNA.
Je IjutUtvo, ki pravo vojne nikoli ni poznalo. Najboljši
"JO
-t*ir
p regrat io
Krm
etra
vzrok, da -orodje ui-čiitili i»o/eleuja «!«• njih.
vrata - vtlirajo. lx»1meči vodni! morila pa tudi podnebje, ki bla-
liodila." Zaka j vid
in novo brazgot ino.	vrtinci nezaslišano >i!o divjajo |4'ii j>r,r- sproti v>e viix- nairone.
^Prodal sem Zsinetko natnnč	1lotranjnst ladjo in trga-l^s;_______1 1
no za petino manj, kot <enf bil	j(l s sfk}M>j li:l'te/.je predmete, ki | ^(VALKE _
jaz dal ziinjo.	oovzročajo s >vojo strani na- . v,	,
t« l-«	nrttmil	Tin t t. *	i • -	izve/>oano na mo>kih slamm-
In ko selit i>oteiu sitni ti.i ;J|:»hii u> razdeiaine.	...	. . .	. , .
strehi blazno drveeo.-a avtobu- r \	, .	k'1' mal<* m }><>x stroje dobo
... t ......i- Istočasno se ims pes u ;e pada-),!.'
sa. sem si dejal, vračajoč >e \	i	»	«"
in	»	-
Alžir, da ne bom nikdar v,č ku- "i" v	6»»«o lahke lo- j
pil osla. no da bi mu prej nej^'V l««Ije ali ladje. ^ so na o-|
« j , ,	vorjene z lahkim hladom, ,-pla-
pogledal pe««! rop.	. »
'	vajo |Mila!rtima na uno in .>e le-
NA ČUDOVIT NAČIN RESEN POLICAJ.
Lizbonski listi obš«rno pišejo o čudoviti rešitvi nekoga policaja. Policaj jo opozoril na ulici dva pijanca, naj mirujeta. Pijanca t,a nista i»os:ušala. pač pa sta ga napadla. V pretepu z njima je bil policaj ranjen.
ijo pol
gajo nanj razmeroma rahlo. Vse ostale ladjo in pred vsem seveda oklopne vojn > ladje ter tovorni pamiki s težkim tovorom udarjajo, ko so so riajjnl-nili z votlo, z v^o silo ob dno in so tam pogostoma razbijojo na drobno kopio ali pa so zalijejo g'obok o v blato.
IKolikor je še ostalo od trn pa,
i pričenjajo potom uničevati na-l.i.i i
o pri:
nouvrw hat ro.
663 BROADWAY NEW YORK CITY Tel.: (fit a ma rev 7-5132
3—7, 10. 11
ČLOVEŠKO TELO IN
ELEKTRIKA. '
' *. i.
Zdravniki bolnice v JJiordu že tlel j ča-a proucuioio problem zakaj nekateri ljufljo bolj pri-vhičujjjo na-e strelo kakor drugi. Xedavno se jo namreč v llfordu znojilo, da je ena sania strela ubila sodom ljudi. Xaj-zauinriv. jia jf. hilo. da je o-stalo mnogo ljudi na i>tem kraju, kj"i* jo treščilo, povsem nepoškodovanih. Zato so jih pozneje skrbno prei>ka!i in zdravniki upajo, da bodo abrani podatki služili k pojasnit vi starega problema. .	.
Že dolgo namreč opažajo, da nekateri posamezniki privlačujejo «lektriko nase bolj kak<>r drugi. Znano jo, da jo telo nekaterih ljudi dober prevodnik elektriko, čeprav je človeško telo navadno -dab prevodnik.
Zdravnik dr. Gtrald de l>acoy >odi. da je privlačnost telesa za elektriko v odvisnosti s te-losno elektriko. Prejšnje čaiie so n|islili, da k joči, ure in drn-iri proiburti privlačujejo strelo v Tlfordu pa ugotovili, da to no drži.
Piianee ga je obstrelil z revol- daljni \-plivi. To so preil vsem verjem. Krogla jo predrla plašč .n»orski toki. ki prenašajo trup nato pa io zadela ob 5kat jieo (prav često sem in tja. V plit-za tobak, ki jo je imel policaj .kih vodah imajo takšen učinek v žepu. Xa tej škatljici «o jo !eelo valovi in plime ter oseko, krogla oilbila in p;idla v hlače. |Poleg riobaničmh vplivov so Policaj je imel samo malce o- ju vel javljajo uničujoči kemični s n lojeno kožo, življenje pa je le vplivi. W-asoma razje in razto-
jpi morska votla lahko vse kovinske dele.
i Tudi živali in rastline dopri-našajo svoj delež. Celi gozdo
odnesel iz prete pa.
PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Csria
Stane samo $2.— To je najboljšs zbirka slovenskih pesmi za moški sbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
vi alg se naselijo na razbitine, milijoni in niirijarde najrazličnejših morskih rastlin in mehkužcev. Njihove izločine in o-stanki, njihovo apno in kreme-nica naraseta pogosto do tako debelih in težkih plasti, da se zlomijo >e zadnji ostanki pod to težo. Po drugi strani pa morejo te izločine in ti ostanki zapolniti tudi notranjost ladijskih ti upov, tako da okameni-jo in kakor predpotopne živa-
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
K R I 2 A R J I L in II. zvezek, bros.... $3.75
MALI VITEZ * ' Vezano $3.25
NAEOClTE PRI:
Slovenie ffwM^Bhlwg
. . • ■ • ■ " >- -t-,
216 W. 16th Street
i I i	4
New York.i
.. " -


.	• vT »T
vr f

"GLAS HIBOD I" - New TotI
Friday, March 7, 1941
USTANOVLJEN L. H
Mož Simone
Ali bo človeštvo Izumrlo
I Frai
■i. . n:.-.:
& O M A N :—:
Francoski spisa i: CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK.
»32
To vprašanje ni tako nesmiselno, kakor bi se morda zdelo na prvi pogled, kajti ž njim beli glavo nmoiro učenjakov. Nekateri izmed njih trde. da je dolgo-1 življenja človeštva na zemlji odvisna od količine o-gljikovega oki*?a v zraku. O-gljikovega oksida ali okisa je j zdaj zelo malo v zraku, približno .1 stotine odstotka, zato je
44 Vi ne razumete radosti lovca, tega veselja, ko človek sto zelo dragocen plin. fV bi ga preganja svoj plen in preži nanj, in, kadar je uspeh negotovJ zraku se manj, bi se na in divjačina nevarna, kljubuje svojemu sovražniku, ga na-k oči ^cnilji toplota zelo zmanjšala, ..........**	Če bi pa povsem znnanjkal bi se
'jarma nevarna, kljubuje m tfa premaga, ukroti, ali pa iriu vzame življenje z nevarnostjo svojega lastnega."
Po navdušenju ladv Kieanor je Simona spoznala to. kar j«» slutila že če.dokrat: redko >ilo strasti, skrito (j>od ledeuo zu-nanjostjo, in prišlo ji je na um, da ne bi bilo dobro, biti na-soroti teti zažo jeni plen, >e manj pa sovražnik, ki ga je treba premagati.
"Tod-i,*" jo nadal;ev«?a lady Kieanor z izpremenjenim plri^oiu "zdaj nič v«*" no ljubim lova sovražim ga. Niti p't^k«- no ancrem videti."
Natrlo j«. korakala mimo p.-iiioplij orožja. ki so viselo po stenah, in vodila Siiibono skozi drum' -obe. tako da ie jedva imela čas, olx'-ndovnli čuda, ki >o bila nakopičena vsepovsod. S»"di teh \>akovrstvih un.otnin iz \>eli dob zgodovine, nabranih oil celili rodov bogatinov in mogotcvv, se je zdelo ladv h^anor samo to in ono vredno omenlbe.
"To <*at»o ,»e |M^J;trii;i kraljica Ann lordu Kriingtonu, ki je nil kaneelar AngVške. Nji tem ščitu p;« vi>i orožje Douglasa Skol-kouii, čegar potomka jo bila moja mati."
Naštevala jo odiičn«- na<Iove in važne službe, ki so dičile n.'"Uo pradeilo. V njen« m srcu je .-od a j zmagoval rod hi n-k! i }h no* mul j«oiio>oiii na l>oga«tvo„ in ko jo jo Simona poslu-'a, j«' mi l:!a na ti*to revščino, ki ti."*i i« dnu vse naše osebnosti, na zakrneli 11 - »df m na to kako analo vrednosti imajo pravzaprav ti -davii* MjH.niini in to ogroi ino premoženje za žalostno, l mi no i«, osamljeno starko ki m jih sama ne moro ve-e-'iti in nima nikogar. < 1:* mu jih /apurti. .
ii'a»1ava je doz«ievala lady Kieanor brez dvoma še a« zadostna, ka ji i ilmlala .j- :
'•Sprejemni pm-toii, galerija slik, -ploh. prave znameni-»osti erlington-ko nahajajo v drugem delu gradu, ki jo že dolgo let zaprt. Ta mali kotiček, v katerem pri bivam, zadostuje pti>ča\niči. Tisti, ki pridejo za menoj, naj vrnejo tari hiši njeno življenje, njeno voselost in njen nekdanji sijaj."
Za-lniila j«, da s ii o'«>ota u-oda, da 1h> ntorala ob sklepu cvojcmi življenja napraviti prostor ljudem, ki ji niso pri srcu, i ti v t i luni premišljevanju je korakala naprej.
Simona j<- mislila, ia 1k> romanja konec, toda n^esto da bi re |M»«lala k po/itku. ki ji je bil videti zelo potrel* n. je obstala ;adv Kieanor pred novimi vrati, rekoč:
"Tu je luoja soba. Vstopite!**
Med stanovanjem i t. njegovim prebivalcem je vedno mka noizrazljiva j»od<»hno-t in skrivnostno soglasje; in Simonina nelovednost, k' je bila že malo utrujena, je na pragu te sobe n«»ič oživela. Kakor je pričakovala, je stopila zares v pre-* mleti k»*aj, {Mipohioma dostojen r.ie, ki ji je služil v bivališče, 'l.i ni bi i o n ol n* nega sl<du ugodnosti in iitalodatic pretiranega iazkošja, ki jo vladalo drugod. Španska stena je zakrivala peč, k|« r nikdar ni snu I goreti ogenj, in <fl>-ežna sobana »svojimi ozkimi okni je kazala otožno mračnost in ledeno goloto -'arih cerkva. Stoli z visokimi hrfbti, izrezljani iz lesa, so bili podobni cerkvenim, in postelja s stebri in haldahinom. je v/bu-j»!y v prvem tienotku opomine na mrtvaški oder. Samo nekaj slik, zbranih v med okni co, jo tvorilo edini okrasek golih sten; pred to Kupi.m pa je stal khčavnik.
Simona je vede'a. da so protestantje ravnotako hudi nasprotniki pobožnih slik, kakor jih prnvovemiki časte. in za-<V«o jo je -i no zanimanje, kakšni so ti svetniki, ki jim teta •K>svera s v« »jo podobno pobožnost.
"Stopite bliže, kratkovidni >te. in zdi se mi, da iz te razdalje n«. morete videti ničesar," je rekla ladv Kieanor, ki je ojuizovala \>»' njene kretnjo. .
(Simona so je prhližala.
Niti žalostnega Kristusa, niti z žarki ovenčane Bogorodni-ce, niti zamaknjenih -vitnikov v zlatih gloriolah ni bilo videti tam, kamor so >e obračali pogledi ladv Eleanor in kamor *o se »Iviira e njene prošnje in tržbe v tistih trenotkih, ki jih ' "i poznamo. k<» so i" o vek >»bi jkx1 bronu nom svojejra življenja ter so, na konce >vojih iwci in nad, |>odaja itJcat tolržnikov in opore v nevidni <leže'i onstran sveta. V bogatem okviru, za-j item v čin pajčolan iu ovenčanem z zimzelenom* so bilo na čmobaržunaste-iv oza«lju razvršči ne zlatoobrobljene miniature. Srednja jo bila pod- ba moža, ki bi ga bila Simona skoro da •nlatrala za svojega očeta, toda užaljenega, oslabelega in potrtega neozdravljivo bolezni; kroginkrog pa -o so nahajali obrazki otrok, nedolžni- smejoČi so obrazki, rdeči in zlatolasi, vzorni zg'<di preveč angeljske lepote.
temperatura znjžala približno za 20 stopinj. Tloveštvo bi pa zaradi toira še ne izumrlo, kakor ne izumre zaradi rimskega mraza. Vzrok njegovega konca bi bil drugi. Tirez ogljikovega olci-a namreč ne n*orejo živeti rastline. 1'otrebujejo sra za svojo dihanje, kakor mi potrebujemo zrak. ('lovok ne more živeti hroz kisika, rastline pa ne brez* ogljikovega okisa. Že samo nihanje količino ogljikovega okisa v zraku je povzročalo verjetno doslej nastanek ledenih dob. .
Zaloge ogljikovega okisa se zmanjšujejo > tem. ker s«* vežejo na rastlino. Povečujejo se pa s tem, ker ga izdihavajo judje in živa-i in s sežiganjem prenvn^a. Te zaloge bi pa ne zbadostovale, ko bi ne delovali vulkani. zračni plasti okrog zemeljsko oblo je fnkrog 2.100 bilijonov kilogramov ogljikovega okisa. Učenjaki so izračunali, da rastline porabijo na leto okrog fi9 bilijonov kg ogljikovega oki-a. Ko bi ne delo i vali
nee, če bi sčasoma v zraku pošel kisik. To se pravi, ko bi rastline vtč ne vdihavale ogljikovega okisa, bi tudi ne izdi-havale kisika. Kisik bi pa lahko tudi pošel s časom zaradi oksidi ranja. To je pa seveda zelo dolg proces in sodobnikom se nikakor ni treba bati. da se bodo zadušili zaradi pomanjkanja kisika v zraku, ali da bodo znlrznili v nov.i ledeni dobi. Učenjak dr. Ru-sell pravi, da bo človeštvo lahko žive:o še nekaj milijonov let, seveda če ne 1>o postalo žrtev kakšne druge katastrofo, ali če se ne bo samo iztrebilo. .
LAŽNE OPOROKE SO GA SPRAVILE V JECO.
t'udno naključje je dalo A-mcrikancu Roosbornu mi-el, da je začel ponarejati oporoko in je na zadnje prišel v ječo.
Koosborn j- strastno zbiral stare in redko knjige. Kupo-f ^ val je kar oelo knjižnice. Kariy p^f
STRAHOTE VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENK!
PUBLISHING CO. 216 W. 18 StM New York
agSg^šrgBSS as ;■■ ■ "■■■r ^•nfanasmS
so dobro plačali Roosl>omu, naj uniči oporoko. .
Ta pri.ika Roosbornu ni dala več miru. Začei je obirati rokopise prednikov raznih bogatih A meri kancev in ponare jeva 1 oporoke. Preden se je lotil takega posla, je zbral vse podatke o njih. S temi zvijačami si je nabral nmogo denarja. Nazadnje pa jo jo le skupil. Sam se jo namreč ujel
je imelo vrednost, jo spravil, <lruge. manj vredne knjige pa je piodajal nt veščim starinar-jeiu kot v«'!iko dragocenosti. Nekoč je zopet kupil celo knjižnico.
ga je pregledoval, je našel v njem preko sto let staro oporoko. Oporočitclj se v tej oporoki pritožuje nad svojim sinom in pravi, da ga razdodinjuje žara« I i slalbega vedenja, vse svoje inlet jo pa zapušča hčerki svoje-
, ,, -	.	... iga brata. Ko jo Roo-bom opo-
vulkani, bi zalega oglji- , t „ r i • v , . , . '
kovega okisa zad^tovaU? za r^0,^ l* TT ' P°" „nw;v,w, 11 m i	......c<lo\ at i, ali je lnla ta oporo-
Nekega dne se je prijavil pri bogatem bankirju T. Gralianiu. Ta ga je sprejel iu lopo poslušal. Roosborn mu je pripovo--	.	- «loval. kako je od nekega nje-
Med dru^mu knjigami Uvega nečake kupil knjižnico je našel staro svetrfp*r-mo. Ko|hl ^ mo([ knji;rami	]a..t.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLTE.
Kmil Adamič—16 JLGOSLOVANSKIH NARODNIH 1'ES.MI rm moški ®bOT	JM
ŠEST NARODNIH PESMI za M-
^ki zbor	iS^
Sest narodnih pesmi n
imni zbor ...................Jš
NOTE 7A KI.AV1R Al l HA
Pre lov m—15 SAMOSPEVOV za |tu • klavirjm..........LtS
EST PESMI ZA GLAS IN KLA-
VIB	1/™
\LBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas In klavir V—
» ranr Vrnturini—SEST MEŠANIH IN MOLKIH ZBOROV .......<9
r erdo Joranw-U MI.ADIH LET,
kbuPi	»it
MONIKft
1.	SLOVENIAN DANCE
\ANDA POLKA ___________
2.	PO JEZERU
KOIX)________________
3.	UARCICA
MLADI KAPKTANE _______
4.	OHIO VALLEY
SVLVIA POLKA _____________
3. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ________
6.	SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ...............
7.	DEKLE NA VRTU
OJ. MARINKA. PEGLJAJ ...
8.	ŽI DANA MARELA (a*!ka) VESELI BRATCI (aazorhz)
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ______
DEKLE NA VRTU
OJ, MARICKA. PEGLAJ ŽID AN A MARELA (p«Jka> VESELI BRATCI (nazurka).
55
n
IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerin smo znižali eene:
Peter Jereb—osem zborov (i ilri m mešani) ...........
Jf
približno 1(K> let. Toda zaloga s,, stalno izpozpolnjuje zaradi delovanja vulkanov. Dokazano je, da so na-topile po živahnejšem delovanju vulkanov, ko so je zaloga ogljikovega okisa v zraku povečala, toplejšo do-1k*. S tem si tudi razlagajo, zakaj so nastopale ledne dobe. Med loduinti dobami -o namreč vulkani mirovali. Tako £o na primer v diluvir.ini dobi vulkani povsem ntirovali. V terciarni dobi so pa bili zelo živahni in ziito jo tudi tedaj bilo nnioiro toplejše. Ker se je v zadnjih 20 do 30 milijonih lrt zemlja ohladiila le neznatno, smomo sklepati, da je delovanje vulkanov praktično večno.
v
■Človeštvu bi torej grozil ko-
ka znana in če ni morda ostala v tej knjigi, da bi splon kdo veil e! za njo. Obrnil se jo na a-genciio privatnih detektivov za potrebne podatke. Zvedel je, da je oporočitoljov sin ]>odedo-val vso imovino fio svojem o-črtu, potem pa je v«^ imetje j>ronosel na svoje otroke. Zvedel jo tudi, da -o njfigovi po-tomei oporočiteljovc nečakinje, ki bi prav za prav morala po oporoki dedovati revni ljudje v Orearonu. Roosl>oru je šel nekega dne -sam v Nem York in sporočil dedičevim naslednikom vsebino oporoke. Sporočil jim je. da jo bo izročil sodišču. Ti so se zbali sramote, zvedeli pa so tudi, da nasledniki prave dedinje revni, zato
noroeno oporoko njegovega prednika, polkovnika sudanske vojn k e Bcnjimina Orahama. T^ankir se jo snaejal, prosil je Roo-:boma, naj ga ma o počaka, ko se je vrnil, pa sta prišla ž njim dva policista, ki sta po-'narejevaica takoj aretirala. Polkovnik Graham namreč ni mogel pisati, ker je v vojni iz-gnbil obe roki, oporoka pa naj l>i bila njegov rokopis iz tistih ča^ov, ko ni več imel rok.
Pri ponarejevalcu so naredili potem preiskavo in so našli ee! predal ponarejenih ali prena-rejenih starih dokumentov, rokopisov znamenitih "ljudi, vladarjev, umetnikov. 7>e*nikov, papeževih bul in colo odikt Ka-rola Velikega. .
*"To jo moj niož . "orila ladv Eb anor.
. in to so moji otroei
je izprego-
Njene oči so osialo suhe; nemara so bile prelile že toliko solz, da ni-o mogle izražati ničesar več razen bokčega ftrda in bridke upornosti.
In Simona je videla v drugih okvirjih kitice iz las, suho cvetje, obledel tiak in eelo nerodno lisbo. načečkano od detin-*ke roko, brezmisolne in vomlar ginljive relikvije, revne sle-dove, ki se jih človek ok!epa, slerfove mrtve .-reče in ljubezni, ki je vendar noče popolnoma izgubiti. .
Vdova in mati je imela samo «e to in ni iskala ničtsar od fanaj. Njena ljudctuja in zagrizena strast se je bila izpre-; lenila v češčenje, ki je zatrlo vsako drugo misel in vsako nado. Na črnem traku no se blestele v srebrnih č»rkah svetopisemske besede, morda edine, ki .-e jih je «e spominjala.
"Zaslišal -e jo /las v deželi Rama. Rahela objokuje svo-je otroke in se ne da ntolaŽiti, zakaj ni jih več."
(Nadaljevanja prihoonjifi,) ^ *
VA2NO ZA NAROČNIKE (\
Pole« nabora Je razvidna de kdaj Ubate |4a£am> naročnino. Prva (t •tevllka |N«M*ni mesec, druga aan ia tretja pa lero. Da aam pri bra )) nlte Dt*|H>trebn<-g» delu ln ilrottoT, Vas proalmo, da mkutete aaroCuf* (( no pravu^asno poravnati, foliji te naročnino naravi**:	ali Jo
pa plačajte na*en<u zastopntac v VaAen. kraja ali p« kaieremn I zmed aantupulkov, kojib Imeni ao tiskana s Mdmi črkami, ker so oprav|. čenl oliiskati tmm druge naselbine, kjer J« kaj LaHh rojakov aaaa-ijenib. ZastojHiik bo Vam IsroCU potrdilo aa plačano naročnino.
Karti«
CALIFORNIA: dan Francisco,
XJLOHAiKJ: Potilo, I'eter Cul Ig. Waiaenbars. M. J. Bayafc
INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. BevO*
Cacero, J. r
tcnicago, cr, in llliaois t Joltet, Jennl« Baablck
La Saile, J. Spellcb Maseoctsn, Frank Angnatla Nortii ctiicago la Waakeftaa.
V od opt vas
OHIO: Barberton, FnMk /raka
Cleveland. Anton Bobek. ___
Uagcr. Jacob Reanlk, Joh« Hlapni* Ulrard, Anton Nagoda Lorain, Louis Bala ut. Jobn KumAa Voongatowa, Anton KlkaU OREGON: Oregon d tj. J. Eobiar
PENMavlvania :
Beasemer, Joda Jevoikar Oooemtugb. J. lil asa v w
Coverdal« la okolica. Mra. Ivaaa
SVETILNI PLIN USMRTIL TRI DEKLETA.
V Češkem Brodu bi se morala poročiti ?.?> letna Vlasta. hči nekega kmeta Rehaka. K poroki je prišlo vse Rehakovo sorotlstvo in V last in a prijateljica Blažena Struna iz Rud-nic. Ker je bilo stanovanje premajhno, da bi mogli vsi gostje v njem prenočiti, >o odšle nevesta, njena mlajša sestra in njena prijateljica prenočevat v sosedno hišico, ki je pripada-dala nekemu mesarju in ki so jo običajno uporabljali kot skladiV-e za pohištvo. Ker se mladrjženske naslednje jutro ni so pokazale, so od^ii ponje in so jih našli vse tri nut ve. Ponoči so se bile zadušile od svetilnega plina, ki je jhajal iz poškodovane peči.
Moški zbori
OSKArt DEV:
Barčlt-a; Oj, uinj ftorel jt Sov; Kam ml, fantje, d rev t vas poj-demo ......................JW
OSKAR DEV:
Prečno, ljubca moja; Ko ptiči-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka tss konjičkt dva; Dobiv sem pl-aeoH-e; Slovo; Je vpllinlla luč .40
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka I belokranjska. ..20
\so noč pri p->torl ............JO
Jurjeva ......................JSS
Hodi Mirka domo; Kaj drugega boči-m; Zdravba .........S*
VASILIJ MIKK In A. OROBMINO: Vetrlč; Pt gradlu i ..........Jt
FKKIKl JUVANEC:
Zjutraj .........
Slovanska .....
.........2f»
........
PETER JEltEB: Pelin ro*a; VASILIJ M IRK: Podoknlca.........20
ZOIt K O PREIX9VEC:
Ko so fantje proti vasi fill.....20
Le enkrat Se ................i£l»
Slava delu ...................20
HR VOLARIČ: Uoiraarln; JOS. PAVLIC: Potrkan ples ......J5
.20 Jti
Ameriška slovenska Ura, (Hslmar) A
Orlovske himne (Vedepivec) _____ >
Slovenski akordi, 22 meianib la
aMškib zborov (Kari Adami«) .It Trije metani zbori (Glasbena Matica) __________________________________ .30
V pepelnični noči, kantata aa sole,
zbor in orkester, (Sattncr).... M Mladini, pesmi za mladina a klavirjem (R. Adami*) _________________ Jt§
Dve pesmi, (Prelovee) t
zbor in solo______________
Vaši himni, dvoglasno _______
koraki odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moiki zbori __________ JO
ZA TAMBl'RirE:
SA GORENJSKEM JE FLETNO, pod po uri elo-venskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk..............
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raSki zbor (Bajuk) ______________
Rom irl na planinec, fRajuk),
podpori --------------------- JI
ZA CITRE:
1'oduk za d tre. — i zvezki —
(Koieljski) _______________________ 2^-
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnica — ____ JS9
PESMARICA GLASI?ENE MATICE
K« mortkl zlHirl, ur«lll A. <Vrin flJ» Slovenske narodne pesmi, Jsuko
Žirovnlk
I.	7v»»zek. 123 pesmi za mrAkl
ali žei -ski zhor ............ 1 JJ
II.	zvezek. 77 [h-muI za nio^kl In m»-?5anl zlwir ................j#fj
100 narodnih pesmi za mo6ki la
mešani zbor, Emil Adamič ....1^— FANTJE NA VASI. 1« narodnih za moMkl zbor, Ciril PregefJ.. 00
.75
.79
Naročilo pošljite na:
cc
99
Glas Naroda
210 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. V.
MARYLAND:
Kitsaliler. Fr. MICHIGAN: Detroit, L. Hada
HINNKariTA: Cblsbolm, J. Lukanlcb B3y, Joa. J. Peabei I Bvelecb, Louis QouOe ' .Gilbert, Louis Vaoaal Hlbbhtg. John Povfc VlnrloU, Frank Brratfek
MONTANA: Roundup. Iff. M. Paataa Wsshoe, L Champa
.'7
Export,
Farrell, Jerry Okora Foreat City, Malh
Fr. Blodalkar Oreenaburg. Frank Novak Ho«er City. Fr Feranehak
Imperial, Vence Paleich
Johnstown, Jato Nmh Kraya, Ant TanSeU Lnaerne, Frank Balloeh Midway. Jo^ 2ust Pittsburgh In okollra, Philip Steelton, A. Hrea Turtle Creek, Fr. ScWfnr Weat Newton, Joaepb J or mm , WISCONSIN. Milwaukee, Weaf AIU«, Fr. Sbeboycan,
WYOMING: Rock Sprlnga, Dlamondvllia, Joa Bolted
Little Valla.

PRVA ZRNA JAPONSKE KAVE.
V po*»kusiii<h vrtovih japonskega poljedeKkoga mini-jstrstva v bližini To!:ia so na-I brali pol kilo^rrama kave. Pri-Ide'ek je gotovo majhen, a ven-'dar zelo važen, ker je to <*ploh prva kava, ki so jo pridelali na Japonskem. Strokovnjaki so vsadili kavovcc, ki so jih prinesli iz Brazilije, in so z uspehom zelo zadovoljni, ker doka-1 zuje, da bi mogla kava rast<i tudi na Japonskem. Ni iz ključe- [ no, da bodo zaceli v tej deželi pridelovati to poživilo za domačo potrebo na veliko. .
EKSPLOZIJA NA SVATO-VANJTJ.
V neki vasi pri Sisku se je po ročil 20 letni Josip Šiška s 17 letno Katico Sterc. Po poroki so ee zbrali svatje v hiši ženi-novih staršev, kjer se je kmalu razvila lepa zabava. Svatje so pili, peli in se smejali. Najbolj v'»sel je bil ženinov priča Jobo Briič, ki je od časa do ča-
* a ustrelil iz pištole, ki jo je prej vedno nabasal s modni-kom, ki ira y- imel v usnjeni torbi. Ko so -e sva*je pošteno najedli ir. napili. so začeli iera-ti razne družabne i«nv. Med to zabavo je stopjl v *->bo Chil (»všenik, mlad kmet, ki sp oli ni bil povabljen na svatovanje. Udeležil -e j^ iarre, ki je bila ravno na vrsti. Ko ga je zadelo, da mora poljubiti t p dekleta, od njega iabrane lepotice niso pustile, da bi jih poljubil. Ciril je postal ves rdeč od jeze. M\d nadaljevanjem igre se je C i ril približal veselemu Brliču-ki je ime i torbo s smodnikom, Naenkrat je padla eigareta zasmehovanega v smodnik. Nastala je eksplozija. Ko se je dim izkadil, je bilo po sobi vse narolbe in razdejano. Svatje so ležali po tleh s črnimi in krvavimi obrazi. Srajca nesrečnega Brliča je gorela. Smrtno
nevarno poškodovani so bili Brlic, njegova žena in še dva druga svata. Sodišre bo sedaj ugotovilo, ali je Ciril Ovšenik iz niašf-evanja vrgel eigarefo v smodnik, ali pa ga je le slučajno zažga! z gorečo cigareto.
UMIRAJOČEGA JE OKRADEL.
Franc Nedog iz Ptuja «e je v onemoglosti zgrudil na Trgu svobode. Pri tem je dobil smrtni1 poškodbe, ki jim jo podlegel in umrl. V ča^u, ko je takore-koč umirajoč ležal na nosilni-cali na hodniku tukajšnje bolnišnic?, pa se je smukni okoli niega mlajši monki. ki je zatrjeval, da pozna njegove sorodnike. Pozneje so ngotovili, da je v tem časn izginila pokojnemu Nedogu dragocona moška ura. Vendar osumljenec taji krivdo. .
R. H. JOHNSON cfc CO.
INVESTIRANE VREDNOTICE
64 WALL STREET	NEW YORK
Boston	Philadelphia	Troy. N. Y. Albany, N. T.
Nudimo, brez vsake obveznosti od vase strani, popolno analitično postrežbo v delnicah in bondih, ki jih že imate ali pa jih nameravate kupiti.
Pišite po seznam privlačnih delnic, ki donašajo velik dobiček—deliloe v vrednosti $8.00 so prinesle $3,50 do-bička leta 1940—cena delnice $10.50—redno trimesečno izplačevanje dividend.