I'll II I..... — (Jrcüaitti la u^.vsUàl pru •tori: 3SS7 h. Lawadal« av. Off k» of pafcUcaUoas « mr No. Uwsdal« av*. l«l«pkon»: Uwadalf 4(1.10. leto—year xiv. £«38* e-sa,-:, -sar^rg ch«*««. m. pond«ii^. 10. oiaobr. (Oct. io> 1921. 5uw"^;m00 stev.-number m aw — <"> '«> < W S. A* «W» «. .«^TaTT». r.., offit.CM...., ,,,.„„.. », p...«..,, A. s „.„...„. pMlm..,.r _______, ^ «' »»m>«i ■» «< »■*««■ Nr I» .«.«U. IIB, A« «j' . »IT. «jpi i Intal- I— I I. IIU. POMOČ BREZPOSELNIM ME SE NU Elm. Odsek brezposelno konference pri poroča, da sa znižajo mezde in podaljša delovni ¿as. ZARADI lepšega PRIPORO ROCA TUDI ZNIŽANJE oen Washington, D. p. — Odsek tovarnarjev v konferenci o brezpo-helnosti priporoča v svojem poro-,'ilu, da se znižajo delavske mezde in tržne cene kot pomoč za omejitev brezposelnosti! Poročilo bo predloženo konferenci v torek, ko m- vrši tretja splošna seja. Odsek poroča, da je j prišel do prepričanja, da je\ " izravnan jc aiczdc in con potrebno, prodno je mogoče oživeti trgovino in preduo bodo industrije zopet obratovale s ;>olno paro." Odsek poroča dalje, da je za omejitev brezposelnosti nujno potrebno tudi to, da kongres hitro sprejme predlogo za vladno financiranje železnic iu da se odpravi vladni železniški delavski odbor. Nadulje je treba po mnenju tega odseka razveljaviti Adamaouov /ukon za oeeuiurni delavnik. Take so "nujnostne potrebe", ki jih priporočajo reševalci pro-hlema brezposelnosti v Washing-tonu. POLJSKA, FRANCOSKA VA ZALKA, HA PRAGU PIKAH. CHE KATASTROFE. IWrliu, 10. okt. — "Journal de Bologne*' je objavil veat iz Varšave, da je bankrot Poljsko neizogi ihmi in vlada bo izročena kontroli Angležev, Francozov ali Američa nov. Poljaka vlada ima deficit 178 miljard iaark. Poljaka marka s< urno bliža ruskemu rublju; zdaj jih je 12,000 za ameriški dolar. mm RUDNIKOV Senator, Id je vodü preiskavo v West Virginiji, ja predlogi na-¿rt za vladno obratovanje |M>d orožje. Trije letniki - —^«mzbu Pari«, 10. okt. — Italija je rai glasila Protektorat nad Albanijo. Takoj nato je PaŠlč v Belgradu odredU mobUiaacijo letnikov 1918-1919-1920 zaobrambo jugoslovanske meje prad agresivnostjo Albanije." Dunaj, 10, okt. — Časopisi so prinesli poziv nit"vse jugoslovanski' državljane vojaške starosti, da sc nemudoma zglasijo pri konzuli Ii. To mogoče pomeni noyo mobilizacijo v Jugoslaviji. RUSIJA I6OB DELAVCE V AMERIKI. ira VISI IU HITI. DELODAJALCI BE NOOEJO POGAJATI. Ampak najbrž jim ponudijo pri ganjaüd sistem sa povečanja njih zaslužka. DELAVSKI VODITELJ O BREZ PO8ELHO8THBM POLOŽAJU V ANGLIJI. VODITELJI RUDARJEV V BE-LI Kill. Washington, D. C„ — Senator Keuyoii iz Iowe,- ki je vodil preiskavo v stavkovnem okolišu v West Virginiji, je v aoboto predlo-žil v senatu načrt za zaaežbo premogovnikov in njih obratovanje ter prodajanje premoga pod nadzorstvom predsednika Združenih drŽav. Obenem je Kenyon predložil se« parat no predlogo, ki določa kasen za operatorje zaradi visokih cen in ki narekuje, koliko smejo lastniki rudnikov in trgovci s premogom imeti profits, ! Kenvonov načrt se glasi, da sme zvezna trgovinaka komisija ¡vsak čas proglasiti splošno izjemno go* rjvuo stanje in predsednik Imj tedaj pravico: določiti ¿na .memo- ?f *» "tlivko provoeirali podjetni New York, H. Y. ~ Donet tisoč razvozuikov mleka bo zaatavkalo, ako podjetniška organizacija kar na kratko odkloni njih zahteve. Razvosnlki zahtevajo povišanje mezde za pet dolarjev na teden, št i ril lajat dni počitnic vsako leto a polno mezdo iu isrsvnavo delavnih ur. Po iajavi I. F.lkiu Nathan-sa, tajnika podjetniške organizacije, bo podjetniška organizacija odklonila zahteve razvozuikov. PXathana pravi, da podjetniki ponudijo načrt razvozuikom, ds si lahko s pomnoženo pi*odsjo mleka povečajo svoje dohodke. Kako naj razvozniki povečajo prodajo mleka iu svoje dohodke, ko vendar zgodaj zjutraj razvažajo mleko, ko še vac spi, tega Nathans kot zastopnik, podjetni ko v ni povedal. Ce pride do atavke, jo bo zopet zakrivila trma podjetnikov, ki odklanjajo vsako pogaja uje z razvozniki . Podjetniki računijo z dejstvom, da bodo imeli velike dnevnike na svoji strani, ako pride do stavke. Ti dnevniki bodo prinašali slike detet iu pod njimi pisali, ds trpe na pomanjkanju mleka. Kričali Imdo, da ni nihče drugi kriv, da deteta na pomanj-kauju mleka kot stavkoujoči razvozniki. Previdno bodo zamolčali, viaiio, dali se / katastrofa omeji samo na Anglijo ali zavzame ves imperij. Toda naj bo kaoa v indu» tri jali še tako velik, dela vat vo mora biti pripravljeno." BC__ ipStaB .'in WBaBHaw—Bwattastxm PREISKAVA 0 KE- vati'Tí^aportiniti in" prodsjati ^^vajo javnost na št ra j kujoče premog ter doolčiti mezde rudar isročeha je senatorjem cumkdviu, sterlinou •nr walbhu7^( "Kemični ustanovi" so bili prodani patenti, ki niso baje a kemikalijami v nobeni zvesi Washington, D. 0. — (Kader. Pfesa.) — Henatorjl Cuininins, tiferliiig in Wakh iz Montane tvorijo pododsek j ust ičucga odseka, ki ima nalogo preiakati obtožbo, da se snuje v Združenih državah velik kemični monopol. To preiskavo Želi akupiiur, ki je naskočila DuPoutov trust za barvila in njegove podružnice. Od preiskave ae pričakuje, da poaeŠe v zgodovino prodajo nemšVih patentov, vrednih več miljonov dolarjev in zaacienih po varuhu tuj« zemakc lastnine. Prodsni so bili za . dve ato petdeset tisoč dolarjev. i a svojo trmoglavostjo* Ua ^Uaj ** bili ti pa. Sporazum gleda fivežnih nakaznic podpisan. Riga, 10. okt. — Ruski sovjetski komisar za delo je poslal agen-v inozemstvo za nabiranje deli« veev. ki hočejo iti v Rusijo. Naj-\ «■«* agentov pojde v Ameriko. * Sovjetska vlada je otvorila v Moskvi državno banko s kapita ••»ni 70 miljonov zlatih rubljev za inanciranje javnih industrij. Druga veat iz Moskve se glasi, 'k' je centralni izvraevalni odbor sprejel novo točko v pogodbi z |A "»••risko pomožno administracijo, > i določa, da posamezniki v ¿Ame-1 iki lahko pošljejo svojim sorod '"kom a|i prijateljem v Rusiji na '•.i/nieo v vrednosti deset dolar ' za katero se lahko dobe živila ameriške administracije. jem. Maksimalni dobiček operatorjev ne sme presegati 50 centov od tone in 40 centov ai smejo vzeti trgovci. VVaahington, D. C. — Vlsda je storila prvi korak v soboto, da premog ter določiti inezde rudarjev na poljih mehkega premoga prihodnjo spomlad, ko poteče pogodba med rudarji in družbami. V Beli hiši se j? vršila konferenca med predacdnikom Handingom, Hoovcrjem in Davisom na cul strani in J. L. Levvisom ter neka-terimf drugimi odborniki rudsrske unije na drugi strani, ki je pa bila jrez uspeha. Rudarski odborniki so bili sprejeti v Beli hiši opoldne in Ilard-ing jih je povsbil h kosilu. Pozneje so razpravljali o možnosti razsodišča v vseh spornih zadevah med rudarji in lastniki rudnikov, lloover je po konferenci izjavil sledeče: "Z ozirom ns položaj, v katerem se nahajajo odborniki rudarjev vsled zaključkov zadnje konvencije v ludianapolisu. da se odloži vsako razpravljanje o novi mezdni pogodbi do po Izredni konvenciji v prihodnjem februarju, je bilo nemogoče doseči kak kjmi-lazum". delavska farmarbka stranka v VOLILNEM BOJU v MAR y L AND U Washington, D. C. — Marjrland. < l< gislatura ne dovoli, da bi - na beseda. Zarsdi tegs je de- nnko na glasovnici označila več ska farmarska stranka «prem« svojo ime v tej državi v ljud- • stranko. Molitve za legislsturo m- vrir H. ^•mlnt. Htrsnka u|»a. da d«sieie pclie v Baltimorju in drugih -lili Izdala je letak, v kateiVm '/,,aiij« najvažiieje /jihte%'e za delavce. Vpričo takepropagaude ne Imdo razvozniki držali križem rok. i*o-^asnili bodo v New Yorku Csllu. socialističnem dnevniku, Če detet* trpe na pomanjkanju mleka, da erivda zadene trmoglave' |mkijetnike in ne štrajkujočih, delavcev. Hklic«li bodo ljudake shode, da poduče javnost, kje je treba iskati prsve krivic in povzročitelje stavce. Tudi letaki bodo pomagali, ds jsvi 1 ost izve resnico o prsvih povzročiteljih stavke. Moč kapitalističnega časopisja je res velika, ampak tudi delavstvo ima v New Yorku mogočno orožje v socialističnem dnevniku, da pobija kapi-tallstičnc laži v Čaaopisju. . Podjetniki so mogoče zdaj prepričani, da zmagaj«» v tem boju. Oe pride res do stavke, tedsj se |>od jetnik i mogoče prepričajo, ds so le varali sami aebe, ko ao preveč zaupali v svojo moč. Hsj to bi lie bili prvi podjetniki, ki ao prišli do takega spoznanja, pa tudi zadnji ne la>do. POiTNI ROP V DETROITU Detroit, Mich — Predrzni ban-ditje so zastavili z avtomobilom pol kanadskemu vladnemu poslovnemu vozu in odueali šest in dvaj Het postnih vreč, V tri iu dvajsetih \ recab je regiatrirsns p<*ta iu ne kateri selijo, da so banditje ngrs bili dve sto ti»r»č dolsrjev Vss pota, ki vodijo proti Tola-d vi, mi zastražena v nadi, ds primejo zli ko vre. ŽUPAN IN KOALICIJSKI KANDIDAT MOLČITA Kew York. H Y — Hodnik Panken. MH-ialialieni kandidat /a župana, je pozval žnpsna Hylana demokratičnega kandidata Henry I'red vsem zahleva držav- I? rurran koalicijske katidi kontrolo nad vodnimi »ilami dsk« lastništvo in dem<»kratič upravo za va«- javne naprave '¿•MIO III občinsko pOBW»č IM • olnjo domov. ndprs«'o državnej »vije itd. Hntr-'da z njim vsaki teden jav 110 debatirajo pred mestno hiAo o programih strank. Dozdaj še ni nihče odgovoril Mamo župan je "namignil", da formalno odgo-V ori ns pozi». PREDSEDNIK MORNARSKE UNIJE SE PRIPRAVLJA ZA ZADNJI STREL. Washington, D. C. — Andrea Kuriueth. predsednik Mcdnsrodite mornarske unije v Ameriki, se je vrnil m pacifičnega obrežja, kjer e imel več debat r. zagovorniki iu-dustrijalucga uniouizma in 1. W W. o taktiki, ki naj jo zavzame mornarska uuija na paeifičnem obrežju <>11 poroča, da nuirnarska unija zdaj stoji na trdnih nogah iu ds so zagovorniki uovr taktik« izgubili na prista&ih. Zdaj hoče oddati zadnji strel v tej zadevi. Paralelno hoče priol»-Čitl pravila MMiiiarfnliie inornai ske unije in Mornarake divizije I. W. W„ da dokaže, ds je v mor uarski uniji demokraeija, v I W W pa birokraeija/ London. 9, okt. — Bel) Tilet, Rajnik organizacije delavcev us pomolih in delaski poslanec v par lamentu, je dejal te dni: "Pred nami je bankrot .Prihajajoča xiuia iki velika preizkušnja za delavski razrevl. Vse vlade ao v stanju pa-idke in propasti. Od vlade je od- GLASOVNICE 0 STAVKI SO 2E « TISKU. ÍERIP JE POGNAL MASKI RANČE V BEG Durant, Okla Arrif Taylor Jr naletel imi dev«-t kuklukaovcev v I teli maškaradni obleki, ko so s* zbirali na iirkrNi psAiiikn Izm« njauib je bilo več atraje». kon/»»«# •u pa knklak*»vei prišli brnaiii pete. tenti prodani skorsj zastonj kor« poraeiji, kateri zdaj načeluje Oarvin, kompaujski ravnatelj Mitchell Palmerja, ki je po posredovanju Paliurrja bil imenovan naslednikom v uradu varuha. Iz> vedeti bodo skušali, zakaj je bilo tej "Kemični ustanovi" prodanih veliko patentov, ki nimajo nič opraviti s kemikalijami kot na pr. patenti na letalih ali pa britvenih k linah. Kako predrzni so DuPonti, govori dejatvo, da so nekoč v sobi zborničnega poslopjs priredili razstavo kemičnih produktov in da je Niek Longtvorth, republikanski pod voditelj, v zbornici usznsnil, da jc razstava odprta, <"lani zbornice, ki so obisksli razstavo, so pronašli, ds načeluje razstavi neki Moorc, ki je bil avoječssno ravnatelj publicistike vojnega trgovskega odbora iu da tam aastops kot predsvatelj. priporočajoč embar* go za harvils, ksr pomeni, ds se miljoni DiiPontovih zopet poni nože Naznanilo po liougaorthu, da je razstava odprta, predavanje biv-4»ga vladnega uslužbenca iu v po« raba sobe v vladnem poaiopju, od katere ni treba plačati najemnine, je mogoče msrsikateremii koii-gresniku z dežele odprlo oči, da je spoznal, kskŠno razmerje postojl med DuPoiitovimi In repub1lkan> sko administracijo, a IS TEDNOV JE ŽIVEL Z IS DOLARJI fhteago, lil. Itudar John Teriion je prišel pred enim letom iz Montaiie. Pred iestnajet tedni je izgubil delo, Imel je samo SIN, Ob tej vsotici je živel do zadnjega petka. Njegova hrana je bila sprta tri skodelice kave na dsn t majhnim prigriskom, pozneje ae je pa skrčila na dve skodciiei In komtao eauio us eno. Toda Teriion je Ml prepoiMMru, da bi beračil V lietek se je «trnidil lis Mtale ulkei, ' M pel jali so ga v javno Isdiiič nieo i hira go m okolica ; \ lorek jasno in hialino Mevrniozapadui ve-I nrvi. Tetnp«*ralara v zadnjih ¿4 urahi uajviAj« *if», najnižja iit Hol lier is*dr ob H 57, zaide «»Il S 17 ORE SE ZA PENNBYLVANBKO ŽELEZNIŠKO DRUŽBO Ta družba nalašč izziva železniške delavoe in želeanftki delavski odbor. Washington, D. 0. — (Koder. Press, Laurvnec Tuddh — V sin», do se js pričelo tiskati pet in štirideset tisoč stavkovnih glasovnic z vprašanjem: Ali naj delavci v delavnicah peiuiaylvaiiakcga sistema prenehajo z delom da ae isvede •»dlok Železniškega delavskega odbora Združenih drŽav, po katerem mora koinpanijs ae aeatsti na konferenci z zastopniki uulj? Wm. M. Johnstou, predsednik Mednarodnega društva at rejnikov, ki se je ravnokar vrnil a sbo-rovanja ekaekutiv Šestnajst želea-niskih delavskih organtzauij v Chleagu, je podal to izjavo. Dojal je, ds bodo delavci v železniških delavnicah težko podvzell akcijo po rezultatu trgu glaaovauja preti prvim novembrom, medtem bodo pa pripravljeni prenehati z delom, če ae bratovščine prometnih uslužbencev izrečejo za atavko na vaeh železniških progah. "Mjv je gllaujéjo za stsvko, tmlsj prkle]P«>«M več provokseij, ds issoveju ncavtorizlrsiis stavke Daniel Wlllsrd, ravnatelj Ksl. Umore k /Dhio Mezniške družbe, kateiMra njegov čssilikarski sgent slika sot ljubljenca svojih usluž beneev, je nadsvtto izdal odredbo, da mora vsak ualužbeuvc, ki pre-jema mezdo, delati vaakl dali oaem ur ali' ps pustiti delu, IHvizlJski superilltemlentl ÍII preildelavel ^ulmaČ.ijo njegovo odredim tako, kut se zdi, da seWillardti dopadc. Odpustili so slare uslužbence, ki so MU |Niksbljetii ns delu ali «u pa na drug način izgubilt avujo teles-no moč, ker so bili tnimgo let v službi kor|MHaeije. Odpustili so ljudi, ki bi jih morali poslali v pokoj. 1'ivmufttlli ao izilčnie delavce, ako so Mil odborniki unije, k ležkamu delil za neizučrnr delavce. Delavce, kateremu je bila odrešena noga pri ledju m je delal pri strilžuiku. Je bil preme&čen k drugem 11 delu, ds j«- moral uosltj težke železne šine, ki so tehlsle po šest sto funtov In sla jih vzdigo »sla po livad elavra. Ko m> Je tu zgodilo, je bil delavec lajuik de lavifUk« frdrraeije avoje divizije, i Mi tem /asu je Willard prioMil članek v uiagazlui^ V katerem je pripovedoisj, kako žetirrozno skrbi Italilmórr k uhlo železniška druilui im s»ojr stsre tulužben«-e OgorAenj« proti takriau ravnanju a posmiif zolmi strokovno organi-Kiraiil drlaval pa piha t plamen ček pod t«le«iiičkim |toložajrm na vškodo ('Vpi n v m/ m r gimo nti I u kaj. luiigtonsko konferenco, da se udeleže razgovora o ureditvi Daljnega vztoka. Britanija, Fráncijá, Japonska, Italija in Združene države ne bodo razpravljale le o tujih zahtevah na tijaskem kontinentu, ampak tudi omejitvi oborofcenja. Kitajska, žrtev razteleaenja, bo imela najbrž usta zaprta, kot njena aktualna vlada v Kantonu, med tem ko ne bo dovoljeno Daljnovidni republiki, Rusiji, Koreji in Indiji žiniti besede. Kamere so neugodne, toda Ameriška delavska federacija naznanja nove uspehe v svojem pri-zadevanju,Ha raaorožitvena konferenca postane resna zadeva, tiorapera, predsednik Ameriške de«, avskc federacije naznanja, da bodo prirejene volike demonatra-ije proti vojni v New Yorku, Phi-.adelphiji, Louisvillu in mnogih dragih raeatih, krilom Združenih držaV. On naznaqja, da ae bodo v Meridianu, Mias., vse civične organizacije kot na pr. Rotary Club, Exchange Club, trgovska zbornica, Izveliéaviyt armada, .Ameriška legija, Društvo kržčanakih mlade-ničev in žen, Društvo trgovcev na drobno, Rdeči križ itd. udeležile demonstracije proti vojni . |V washingtonakem mornariškem irzenalu izučeni rokodelci prejemajo majhno mezdo ,ker je mornariški tajnik Denby odredil, da jim bo znižanj« mezd« od 10 do 30 oditotkov koristilo. OA! opazujejo tendenco, da se nameravajo zapreti vladne delavnice, da dobe dela po pogodbi privatne delavnice, ki alužijo za pripravljanje k "novi vojni, da ae vojna konča". Unija strojnikom, ki ima 3,500 članov in ki-delajo- v «rzenalu, jo »prejela rezolucijo, v katerih izjavlja, da se gibanje sarazorožitev izrablja, da se delo premesti iz vla-dnih delsvnic v privatne delavnice. Sprejeli so zahtevo, da se izvrši vm> delo za armado in mornarico v vladnih delavnicah in brez pro-fita. Oni zahtevajo, da se vsa mu-ni( ija in orožje izdeluje kot vladni monopol in se odvzame izdelava orožja in municijs razredu, ki lovi le profit. Štiri in štirideseti dl-Htrikt Mednarodnega društva »trojnikov je sprejel te nazore in zahteve na tukajlnji konvenciji. Lokalna organizacija strojnikov i« h I a dalje. Sklenila je, da se ne udeleži demonstracije na enajstega novembra, ki jo priredita Gom-P^r« in Centralna delavska unija Distrikta Kolumbije. Ona Izjavlja, da ne Htrojniki ne pridružijo demonstraciji, dokler Ameriška delavska federacija ne pride jazno »a dsn z zahtevo, da izdelovanje v*»- municije in orožja ne postane državni monopol. Strojniki pravi j", da je neumnost govoriti o razorožil ju, dokler municijo in orož jc izdelujejo privstni podjetniki. (>»i kažejo ns dejstvo pred Vojno, da ho Kruppi v Nemi i ji in muni-eijaki izdelovalci v Franciji in Angliji umetno gojili strsh nsrods pred narodom s pomočjo pod kup Ijenega Časopisja. Kazume se, ds orgsnizirsni I »trojniki ne bodo imeli velikegs vpliva na potek konference. O tem zovore fakti, ki pričajo, kako se •hirajo ns želje ščat sto miljonov 'j"di na avetft, ksjti želje ljudstev v A/iji ae ignorirane. Dogodki, k w o.|i(cravajo od minute do minu \u'' govore, da ae snidejo velike j« i «miedles njih inlustrijskega poloma, o neplačanih dolgovih in • /rednih troških zs bojne U J' P«> pet in štirideset miljonov dolarjev. Diplomat je in njih vojaki in mornariški svetovalci, k pridejo sem. ae ne bodo ozirali na "*lj<- ameriškega delavstva, kdo I"-' j« ma profit od isdelovsnjs mu '"«•ije. ne na njegove šelje. da ae ' »i vojne odpravijo. Sešli se bodo •'» '«siM« med sabo plen svetovne "jue na podlagi ameriške odklo "'tve versnlllske rasdelitr* pt J Kadar bodo parada in govori končani, pride na vrato rssgovor o sferah vpliva v Kitajaki, kdo dohi prejšnje nemške ki turtlke po-sesti in teritorije, napravi se nov sporazum, ksko se ns umeten ns-¿in izvede britsks, japonska in s merišks podjsrmitev v obeh polo vieah sveta. To ao pogoji, o katerih se bo najbrž razpravljajo. v| To je vzrok,-sekaj bo morala Amerižka dfelavsks federscija in z njo vred njeni prijatelji voditi trajno kampanjo izpraševanja, da se zakrijejo dela diplomatov. To bo v reanici menilo organi zirano delavstvo, kadar naatopi in zahteva omejitev v oroževanju in splošni mir. SEST mesecev PO NEDOLŽ-HSU V ZAPORU. Hew York, M. T. — Henry W. Rumpke iz Cincinnatija, ki je služil pri mornarski pehoti v Fran ciji, je zdaj prost človek. Presedel je šest mesecev po nedolžnem v zaporu momariftkega arzenala, ker je bil obtožen dezertacije. Rumpke je- dokazal, da je nedolžen. Služil je v Franciji v petem polku mornarske pehote in pri osmi diviziji. Njegova Služba je končala v aprilu 1918, ker je vsto- — Med tem ko Bi Beti polni ra sprav o razorožit -veni konferenci, ao se selil Člani pH v vojaško službo leta 1914. Bil vrlile pred Ubrano družb je vseeno v službi do konca vojne. ~*~J ~ * "" *** Kljub temu je bil aretiran v Parizu 14. novembra od dveh vojaških policajev, ki sta dejala, da njima ni vleč njegovo dopustno dovoljenje. Poslali so ga v St. Aignan, kjer je bil do prihodnjega junija. Na njegove pritožbe, da je civilbt, se ni nihče oziral. Ker je videl, da vae skupaj nič ne izda, je zapuatil St. Aignen na avojo pest. Naselil se je v pariškem predmeatju in ae tam zaljubil v neko dekle. Ona mu je priporočila, da je bolje, da spravi vse v red z vojaškimi o-blaslmi, predno se porodi. Šel je zopet v Pariz in aretirali so ga in izročili vojaškim oblarftem. Zdaj je vojaška justična mašina zopet pričela mleti, dostavljen je bil pred vojaško sodišče, ki je pa izjavilo,, d« nima nad pjim juris-dikcije. Kljub temu so ga pozlali v Ameriko in utaknili v, zapor. Končno je dobil odvetnika, ki se ¿e sanj potegnil. Zadeva je bila predložena zveznemu diztriktnimu sodniku Galvinu, ki ga je izpustil po znsnl proceduri hsbeas corpus. Zdsj čaka na francoskega dekleta, da se po roži in se vrne zopet poroden v Francijo. GLEHN PLUMB BO PODPIRAL NBSTRAHKAltSKO LIGO. Washington, D. 0. — Odbori že« eznUkih organizacij zo dovolili Glenn K. Plumbu, znanemu izdelovalcu načrta za nacijonallzacijo ameriških železnic in ekonomičar-ju, da odpotuje pred 15. oktobrom Severno Dakoto in Um pomaga Nestrsnksrski ligi v boju s privat-nimi bizniškiml interezi pri odpd-dicnih volitvah. Plumb je eden najboljših govor nikov o transportnih vprašanjih. letošnjem letu je predaval predmetu, da morajo ameriške že-ezniee poststi' splošns ljudska lastnins, pred flnsnčnikl, advokati »trgovci »tovarnarji in delavci. Celo med nasprotniki si je pridobil prijatelje, kajti njegova razlaga judskega lastništva je tako razumljiva, da napravi velik vtis celo na zagovornike privatnih biz-niških interesov. Njegov odhod v Severno Dsko-to je ps zaradi tega pomemben, ker so prvikrst pokszsle strokov-ne organizacije, da jim ni vseeno, kdo zmaga na političnem polja in «o sc postsvile ns stran Nestrsn-karske lige, ki ima konstruktiven gospodsrski p rog rs m, ki vodi ■ocislizem. Počssi se giblje, s giblje sel cijakega varstva, zktbl Izginile Governor Edwards je prvikrst vetiral postavo sa ustanovitev o-rožniške četo na konjih, češ,' da je taka četa nepotrebna v državi New Jersey. Zdaj, ko je pa govoril, je imenoval orožnike na konjih "cvet države*'. I« da se dosele pravi slsvnostni duh, je govori) Še major Lynn G. Adams, superintendent pennayl* vanskih kosakov, ki ao v letu 1919 ob čaau jeklarske sUvk« nsakočili popolnoms mirne ljudi obojega spols in jih pobijali, ki je rekel orožnikom, nsj nikdsr nsd nobenim n« pokszujejo "svojega oseb-nege maščevanja". kako se delajo priprave ea razorožitev. 8modnik brea VABILO Društva za vojatto opremo, da seffli tlETIO VESELICO preiskusijo nsjnovejše vojne iz- IWblVV, najdbci Razkazovanje in preizkušnje najnovejših vojnih priprav so se nirjev. Preizkusili ao smodnik bres jjamena. Dosdaj so imeli ssmo »resdimni smodnik. Novi smodnik ne da plamena od sebe in tudi moč groma je aelc znižana. Preizkušeni so bili l£»pal6nl topovi, ki me. č«jo 2,400 funtov tešk» granate na daljavo pot in trideeet milj. Strelja» so is strojnih pušk, ki ao s Jiitrico tikanja ure bruhale Ig sebe po tueat krogel. Nazadnje ao bili preizkušeni vojni vozovi ali stroji, ki se giblj^o na vse strani, ne da bi bil na njih človek. Bomba, ki je bila vrftena iz* zračnih višav in nabita s T. T., tehtajoča 4,000 funtov, je napra-vila pot in dvajset čevtjev globoko in sto čevljev v prameni široko uknjo v ilovnati semlji. 40 Moplahov ubitih rlMpr London, 7. okt. — Uradno po* ročilo is Indije se glaai, da Zo an-"deški vojaki suffolškegs polka v bitki a 600 rebelnlmi Monlahl bit-za Mannarkate pobili 40 mol. Po-ročilo molči o angleških Izgubah. gaa Girt, H. J. r Ne* ima zdaj zvoje kozake, ki ao pod oficijelnim Imenom poznani kot "državni konstsMerji". V doma* jezik prevedeno, pomeni orožnike ns konjih, sli kot so jih ob čssn rnskcgs esrizms imenovsli ko sake. Bilo jih sto šestdeset, ko so W zapriseženi pred sodnika Ou ersom, člsnom nsjviljegs «M ščs is Xcwsrka. Prv« )• *°vorli Newton Parter, pred^dnik new-jersejrske trgovske zboruj, *** dvoril, da je MlolJiOO,1100 prt«. raleev države New Jef^r e vd^ kik skrbeh, ker so bili brez poli- (Federated Press.) a je mornarskih delavoavna paeiflčnem obrežju dobro napreduje. Nova industrijalna organi* zacija "Federacija mornarskih in transportnih delavcev" ao širi. Največ pristašev ima v Seattlu. Andrew Furuseth, predsednik stare Mednarodne mornarske unije, i« zadnji teden obiskal ScattU, kjer vodi kampanjo proti, novi organizaciji. ■ f Delavni in farmarji v Kanadi ao organizirali veliko kampanjo sa bli!ajo£e generalne volitve. Socialistična stranka jc aranžirala celo v rs Jo shodov v Manltobi, Alberti, Pntariju in Britlškl Kolumbiji. ndja rudarjev jc pred svojim zaključkom izvolila Aleksandra Howata is Kansaaa delegatom ss bodoči mednarodni kongres rudarjev. Drugi delegat je WUliam Mitek, tajnik okrolnr or ganiaaelje v lndiani. bo vodil stavko v I Iz Springfleldz, II!., jav jajo, da bo • Frank Farrington, predsednik okroine organizacije v IllinoUki, vodil protestno stavko mdsrjev v Ksnsssu toliko «asa. dokler je Howat v zapor*. Iz To-peke, Kana., jc prišla vesf, ds In-dnstrijalno sodišče namerava pri četi z nekakšno ofenzivo proti »tsvknjočim rudsrjem. 70,000 brezposstelh deUvoev v Ht. I^Mibu, Mov Mestns uprava izdeluje načrt* za izdanjc mestnih bondov v svrho, da sc o^pro javna dela, ki naj sbsorblrsjo brezpo slcee. Zadaje avaaM šala so sspnsiUe stavkovno okrožje v Zapadni Vlrginlji. Okraj Minga jo u pod kontrolo privatnih kompanij-«kih čet. UM delavci glasovali za stavka. Odborniki orgaaiseeijs klavnišklh delavcev javljaj«, da je 90 odstotkov članov glasovalo u generalno stavko v klavniški ki d ust ri ji prsti odprH delavniel H Tssarska našja v Ckioafu je na svoji seji v soboto zvečat panovm» Umrn (Nadaljevanje s prv« strani) splošni brezposelnosti in da ob rs tovanje železuic pod privatno kon t rolo kmalu odpove, niso lokalne organissclje prepričan«, da ae naj počaka s stavko. One vidijo, da še lesniške d rušite odsUvljajo njih najbolje zveate zaupnike in da se železniške družbe ravno tako ma ščujejo nad temi aaupniki kot premogovniški podjetniki v Za padni Virginiji nad aaupniki rudarjev. Železničarji vidijo, da njih organizacijam preti • uničenje, kajti v «dno v«č je odpuščenih takih železničarjev, ki ao delavni za avoju strokovno orgsnisacijo. Vprašanje delavcev v delavui-cah ponnsylvanake družbe je tole: AU naj se bojujejo sdaj ali kaane-je. Oni se zavedajo, da se njih Št«-vilo veti no bolj krči, čim bolj se odlaša stavka. katero priredi Oorjanaki hrib " št 91, S. D. f. S. v Grssnaburg, Pa. V+ aelioa aa vrši v dvorani Mrz. Mary Haydenvttla, Pa. fla. 6etak točno ob 6 vi avačar in oer v soboto dna 10 oktobra 1981. Uljudno vabimo na rojaka in rojakinja iz Oroanabnrga ln vas bUšnjo okolioa kakor tudi vsa »o- d ldinOsiahT p0ln0*tevU Vstopnina aa moška j« OOo in aa nakopale 16o. VW člani in ¿laataa drtšlva so doUM, da plačajo vstopnino! 1 eno 6o sa prav veaattoa na vdala-žijo, ker to je lata* vaseljoa m korist društvene blafajn«. Ba dobro vsssiransKO vocno posvrasDO vseh ostrih bo skrbel vosattšal od-bor. Torej prtdta vai im sa saba-vajU.a nuad; vam ^UAamo fa i videnje pri vesalioi dne 19. MniJtditU olavm «tahi aaar-ae aa lawndale ave* chicago, illinom. , . lavrlnabki odbori SAPADMO oaaoajzi NtJa*M«t aiBii , , iv«anorm oaoor. w. r. j. vm hsr I» ILL. B S Sev* Reduktor DOBIL BBM VELIKO POftL LJATBV SUHEGA WfltD/A XH BEIHJA. Muškatel, jako sladko debala jafoda, boksa 60 funtov. .$ 9.00 je'scdaj povedal, Ciper grosdje, največje in nsjslsdkejše jagode, boksa 50 funtov , ,, «#•.,«••*.$ 7.00 Malo šrno grško grozdja, ao* lo sladko, boksa 60f0nt*v# 7.0S *[ zvojega očeta Brinjevs jagode, aale lepa vrela funtov......$10.90 Pit večjem naročilu fpralajte K naročilu priloMte Money Order. « , iit MATE Bos 771, cuy NEW YORK, N. T. I splačaj« iUf"*»-! dolarjih J'- braaUae unrmi. 4% In 1'reju). PlflITE CENIK PO Nasnsnilo e nesreči in smrti katera je ugrabila mojega ljubega sina ANTON OORENCA v ztaro-Zti 16 lat, devet mesecev ln 23 dni skoro 17 iet star. Delal je ame-ij (očetom) okrog sedem tednov pošetka a največjim veseljem in jen v premogorovu dokler a prišla na slab prostor v js-mi kjea ni bilo čistsga sraka, U-koj sem spoznal jaz in on, da ze ne počutiva več dobro čim dalja jjve bila v prostoru tsm alabejša sva postajala. t nI dala najmanjše po-aornoatt ali dobiva sveš zrak ali fne na najin prost*. Sleor bi ga na vsel seboj v rov na delo, da 'm ni ssm prosili oče naj grem stoboj to aimo delat v rov, pove-mu kakšne nevarnosti bretijo na človeka v premogoro-jvih in le posebno kako nevarno je l*e mladeniče, ki še nt popolnoma i vzrsstel, ns njegovo željo sem gs vzel seboj misleč si Is aa časno. Dna 19 aeptembra sem spoznsl, d* ostaja sslo slab, dne 13. sept. tem mu rekel t Toni ostani doma ko j« hdiri iti v jutro zmenoj zo. pet na delo, drugi dan je bil I« veliko alabsjši in dne 16 sept. sem poklical adrsvnlka, ksteri je pa rekel Ima le malo mrzllee, f>o kmalu zopet dober. Dva dni pozneje zopet pokličem zdravnika nakar da ta moramo oddati V bolnišnico, dne 26 ln 26 sept. je postal tako slsh da je dne 25scftv ob 9 uri In 15 minut zdib aH ovoje blago dušo ob navzočno-in matere, bil je p* polni zavsdnosti do zadnjega tranotka nikdar se nI najmanj prltoftll, da gs kj« kaj boli i«) men da je raa kot je sdrafnik povedal, da «a rasna boli kar ne oličuti bolečine vsi «d zastrupljen krvi od sraka tako Imenovani (Wbite damp) to js tlati silni strop, ki ae nabere ns prostoru od! smodnike eko ni zrsks in človek ss ga nardiha v pljučs od koder sledi zastrupljanja P«» vsem živo-|M ŠC posebno mlsdemu človeku reliko več škod h Je kot edrsstlim in vsled tegs js moral tadi imij sin pedleči v ti strašni zastrup Ije no. 11 Spal je skoro tieprme skozi 14 dal in ni všil drn kot samo vodo Bil ja aelo priljubljen pri vseh Ijmlel. tukaj nsrmlnosli če ravno Ml Is misli, vedno se je .lostoj obnešsi in zato ao ga imll IJu-1 V rasniri kot njagbv oče sem I selo ponosen u njega. V šoje bil vedno med aejfccljlimi u-4 dokoii/sl je šolo pre-l |« le. Zelo so MU Izneiiadent val njegovi prijatelji asšoleC «else sa jim U!» po lieu ob času bo ao ga spremili pri pogrebu. Pogrsb ae je vršil v četrtek dne 29. sept. 1921 ln aioer po katoliškem obredu. Pogreba ae je vdeležllo veliko število ljudi vaeb narodnosti, kjer ae je pokaaalo resnično kako je bil vsem priljubljen, aa to ao mu Izkazali zadnjo Čaat, Peljali smo ga v cerkev Sv. Barbare in Rev. Maalr je opravil mašo aa-dušnieo, ter govoril v alovanzkem ln angleškem jeaiku a komur ja napravil djoher vtla na navaoče. Torej lepa mu hvsls. Vm Šola mladenlčev in mladenk ss je vde-lotila maše vso je bilo pe(no do sad njega kotička. Hprejell so ga k zadnjem počitku kot zvestega prijatslja. Počivaj mirno in lahka naj U bode ameriška zemljs. Žalujoči oetalli Anton In Alojzija Gorsnc, stsrtši, Helens In Anna, sestrice in Hsnry Oorene, brat. Val v, Hpringfleld, lil. Oot, io (Adv.) MLADA SLOVBHKA ' Z Mew Vosi 1SP (l& a is Of lee, If Haar T«4 v nap arte ¡ Msv» a ( *m § * aaaaa' »A PH UDOVICA/ FOVS0TIX U. STOLETJA. Napisal L B. Tomšč. Poelovenil Štefan lian. (MK) Kaj obljuba ! Ali u« more bili človek rešen obljube? V »e zmore cerkev. A ti net ne! ae je predramila Oita.in skušala aatreti naaproUu glaa v aebi. "Kaj poreče pater, če »topinl predenj a takšno jiroinjo? Ht reátala bi pred njegovo atrogoetjo. . ( Ib)jubo aem naredila Bogu iz hvaleinoati aa ujegovv milo«t, in jaz izpolnim obljubo,'' je rekla OiU odločno. "Ker Bog mr bi k aa noval o-»trejše, nego me je prvikrat." H uko mialijo in odlokom je šla (JiU o bo-iivu v Zagreb, tama brea otrok. H Krištofom aU ««• neéla po enem letu v ravno iati aobi, kjer ga je Pudeneijana prisilila, da ae je odrekel (lite. Ko je atopil Krištof v aobo, je vsUle Cita iz naslonjača, šla mu nasproti ter mu podala c >-ko. katero je Krištof goreče poljubil. OiU je U' rudela in bila aelo zmedena, a tudi Krištof je prišel v zadrego, da ni mogel apregotoriti niti besede. Prva je apregovorila OiU. Nameravala je :»ro tegs ne pride. . .ker ne j«'j ne bom sku-šal približali ... Od moje strani bodite pomirjeni. Gita!" je ponovil Krištof.' Mirno in še dovolj ravnodušno »ta se poslom vila uekdaujs zaročencu. Sedaj stu se drugikrst ločila, a sedaj sa večno. Oits je občutila neko briukoat v arou, pa je tolužili« Krištofu obljuba glede Jelene. Drugi dau je obiakala Gita patra. Bil je zelo i-HZVcHcIjen, ko je zagledul vdovo. "Dobro je, da ate že enkrat prišli v Za-urvb." je pričel pater ljubczitjivo. "Večkrat aem iukI'iI iih vaa in malo je manjkalo, da va* nisem poiskal ns VHŠem posestvu." Zakaj vendar?" • Ravno prav ste sedaj prišli!" je rekel pa hI »• ledno «dadko, "potrebujemo vaa, ali bolj-fc<- xsš»ga dobregu. Bogu ndnn*g« arca, naklo-njt-noati ra dobra dela, Hkoro se ne drznem. . ." ' Hamo reeite, čaatiti oée", je |mvzc1a Gita /iv almo, kateri «o pri ju I« Innkave palrove bese »le . . . ' Sumo reeite) Če potrebujete moje pw-moči, Hiorim rada vse. kur h« v moji moči." Bou vam nagradi vsako delo, ki je aUrite * o ieifovo «lavo. Hamo v njegovo «lavo > rabimo 'o« pomoči. Naš kolegij je «edaj reven in ubog. Pr« najboljši volji ne umremo atoriti niti naj po ii ••biiejšega. Sedaj morali i»«*ta\iti oltar av. K iverju, uli — nimamo denarja." K..lik«, rabite "t "*aiu<» d*« tisoč forintov. Pripravljen aem bil |Miiikmi nu laibttinu area naših velikaše* in plemišev Kri H. m k dtetn ali irem. a povsod sem naletel nu trd* »it« ns ljudi, ki ne dado niče««r ftk Itnftjo «lavo," "M vam polir)*«« m«' več iti!" j« rekla Uit« • kIUm'ho. "Oll«r vam |MMtt«\iia Mima." * "Kolika dobrot*, kak., vtvlšru». ttogii de-l>«d varile OIU, balet. j. 11 s« j« la misel. d« «n. t! u«tugo kideglj.t Pater je blagoslovil Oito njen čin, ds se je Oits vrnila z Dva tieoč forintov, za tiste čaae veliko pre moženje, je vprejel pater tgl Oite z največjo za kvalo, na kar ae je vdova vrnila zelo zadovoljim na svoje poeestvo. * Kip+ln za tem ac je raavadelo, kakšno do-brotnico je našel pater v Oiti. Sam je. širil alavo OiU in prod vsakim jo je hvglil kakor najboljšo krščanko in dobrotnico. Ali avet ni doati verjel njenim sedanjim evetim delom. Kni ao gevorHh "Rektor Perajič je modra giiva, pa jo je gotovo do tega privedel." Dragi ao aopet govorili: "Hlaba ja žensku. ki h« »če, da ae o njej govori in da jo aUve." Tretji je priaUvljal: "Kdor razaiplje avoj« premoženje, bo najbrže potreboval tujega." | Naj bo, kakor že hoče, vai ao govorili iz zavisti. a na videz so hvalili Gito ter jej priznava li, da je dandanes malo ljudi, ki delajo Bogu dobra dels., GiU ni osUla čez zimo na deželi, temveč je prišla v Zagreb. Ali tu ni več prirejala gostij iu veaelis, temveč je zahajala v cerkve. Njeni hčer ki su morali vedno ž njo, če jima tudi ni bilo ljubo. Bili aU mladi, polni življenja, pa atajpre-peneli po zabavi. Ali stroga mati jima ni dopu ščala posvetnih zabav, temveč ju je vodita v sa (Daljo.) Proti jeeeui ao prihajale govo rice, da gremo kmslu iz Tobaka iu rea je prišlo povelje, da 'odide prvi bataljon iu oddelek a pušk, kot atraža na železniško pro go, na postajo v Nižni Tldinak, to je v srednji Sibiriji vzhodno od Tomeka okolo v! 100 vrat. Kmslu smo dobili vagone iu jih pripravili s pečmi, kuhinjo in pekarno, Tako opremljen je odšel drugi bataljon in tudi ostali del polka se je pričel napravi jati za odhod. Po dveh mesecih amo poslednji zapustili Tomsk hi odšli proti vzhodu. Razume ae, da je pretakal nežni spol v Tomaku za nami v potokih aol-ze. Nekatere krasavice so živele brez skrbi in skrbele ao samo zato, kedaj jim prinese Jugovič (Jugoslovan) sladkorja, čaja in kruha, tan Klarisinj kjer ao jima redovnice kazaV ¿nekateri tudi denar iu druge raz- kako sliko ali zgodbo iz avetegs pisma. Mlaja« nune ao ae zalo rade {sbavale z Gitinhni hčerkama ter ju vedno vabile k aebi v samostan. M a teri je bilo to zelo po volji, ker ae jc aodaj nadejala, da Jelena privoli storiti obljubo devištv« in posuti nuna. Med nunami jih je bilo več iz plemiških ro-dovin. Večinoma ao to bile zaaurele deklice, ki so dolgo čakale ns ženitev, pa, ko so -uvidele, da zaatonj čakajo, ao z veaelim srcem vatopile v samostan, kjer ao našle duševnega miru. V tem aamoaUnu ao ae tudi odgajale mlade velikašice in plemkinje. še celo kneginjiea Zrin-aka je bila v aamoaUnu av. Klare. Ugledne zagrebške gospe ao imele dobre znanke med nunami, pa ao je čeatokrat obiska vale'. Bil je važen ženaki red, spoštovan v vaej deželi. Pobožna ženska družba ni napravljala mučnega utiša na človeka, kakor mnogi drugi j-edovi, čegar člani ae mučijo in ae odtujujejo Človeku. V aamoaUnu aester sv. Klare nisi videl bledih, upadlih obrazov, temveč vedre poaUve, ki ao služile *Bogu, živele po predpisih svojega reda, ali ao ae tudi veselile življenja, smatrajoč je za krsUk težji dar v brezkončnem njegovem vat varjenju. Med nunami je našla Jelena, kakor se' to navadno dogaja med ženakami, svojo prijateljico, še precej mlado nuno iz plemenite rodovlnc. ki js pred nekaj leti vstopila v samostan. Bila je to seatra Judita, zelo ljubcznjivo bitje, blagih besedi in milega pogleda. Njeno vedenje z drugimi je bilo Vn iarčno. a tudi uglajeno — ni čuda torej, da jo je Jelena izmed vaeh nun najbolj vzljubile. -i Zakaj da je šla sestra Judlta med nune, je bilo vaem znano. Njen zaročenec je padci kakor Častnik v nsaledstveni vojni, s JudiU, ki je z vso dušo ljubils avojegs izvoljenca, ae uikskor ni mogls potolažiti valeii težke izgube. Ko je po-kopsls svoj stariis, je odstopila premoženje bratu in stopila v. samostan, kjer je živela tiho, mirno življenje. « GiU je akoro vsak dan obiakavala nune. Ako je ua to slučajno pozabila, jo je spomnila Jelena, a tudi Magdalena, kateri ao tudi ugajale prijazne uuue. Hamostauaki zidovi so ac tako omili deklicama. da sta najrajše tjakaj zahajali. , "Ne vem, kako bom mogla biti brez tebe. draga Judlta," je rekla ob neki priliki Jelena sestri Judi ti. "kadar odidemo na deželo." "Ostani tu pri naa!" je odgovorila Judita. "Ti In tudi Mogdalena ... me te bomo selo ra*. de imele." "Vidiš, to mi ni še prišlo ns lnieel!" je rekla Jt lena ter ae zagledala Juditi v obraz. To je dir-na misel, aaiuo če mati privoli." "Govori z njo! Imamo več plemkiuj, ki ac od gaja jo pri nss, ps tudi za vsju nsjdemo prostor« ... In tebi, draga moja, no bo nič Škodovalo, če se več naučiš, nego že znaš." Jelena je v resnici aelo malo ztuila, in nasvet .luditin jc bil zato selo dober. Ae lati dau je govorila Jelena z materjo. Gita je bila nenavadno veacla na tO željo, poaebno še glede Jelene Takoj je pomiatila na to, da Jelena morda dobi voljo, da za atalno oataue v samostanu kakor nuna. "Meni Ih» težko brez vaju", je odgovoril* mati Jeleni to pot ncodlrfltoerčao in hinavsko^ če pa.želitu, ne morem vrfju odvračati od tega. » aamnaUtiu se naučiU mnogo koristnega in čas vsma tudi lepše miiie. Te naš« deklice so tako neumne in neprijetne, lu naposled ostanem «e jas nekaj čaaa v 7ac katUr Jih je več zbranih Deklici «ta ae takoj prsuMII V samoatsn. Treba je reči. da je bilo Oi ti vendar čudno pr| umu. ko se je ločila ml otrok Iu ostala sama v hiši Čeprav „j l>itm ravno neš-ua mati. jen vendar ljubila «vojo «lečo vkljub te-mu. da j«, j. Ncblčnoat privedla na napačna pot« l»rve dni p«, slovesu od de«* je komaj prenašal« napoaled se je privadila tndi temu ' Minul« st« «kom dva fedna. kar at« bivali .liieua iu M m ud« len« v ««moetanu, ko je dobila •mhMU veal «Ml Uite, da ftell I nje govoriti n« t«j nam. ne ds b, v«deli njeni hč«rk| aa to . «rotra .l.idHa j« čakala na Oho na potiH na lo »I« mUH v «aa dnjo «itbt,.. viino udeleže t« veselice, kjer bodel.- dobili mnofo izvrstne /.uba^ Vaaelični odbor bo skrbel, da bo naše najboljše Slovtnsk.» društvo "Jugoslavija" meian zbor, zapelo več krasnih p«»n»i in u plen nam bpde igrala Mazhom Slovenska godba pod vodutvom K Jo«. Rogai-na. PriČetek točno ob 7 uri zvečer. Vstopnina prosi« vsem. ' *.„ ^ a -V • " *' ; Za obilni obisk na ti veselici se vam že v naprej zahvaljujemo. Torej na svidenje dne 15. oktobra DIREKTORJI! o» a «,».«, « j DVE LETI DELA IN USPEHA 1919—1921. Ob nastopu meseca avgusU je imela tvrdka 3AKRAJŠEK & tV ČARK za seboj dve leti trdega dela in pa tudi uspeha. Okrog 1. avgusU 1919 jo njen ustanovitelj Lco Zakrajišek prišel; v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zasiop. «tva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, ,ia to, čno in pošteno in vztrajno delo mora prinesti uspeh. V teku dveh let je( ta tvrdka odpremila v Evropo nud petnajst sto potnikov, nad petstb potnikov je prišlo z njenim posredovan jen iz sUrega kraja in blizu tristotisdč dolarjev je bilo poslanih skozi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne posUlo bančno pod- no stvari, katere so ae dobile pri polku. Vedele so tudi zato,'da ne bo nobenega teh vojakov več nazaj in to pogosto mučno vpliva na knssvice. Vožnja v pozni jeseni je bila prav kraaua iu občudoval sem ai-bimko jesen z raznobarvnimi po- Jet^ M Pod državnim nadzorstvom in ima svoje dinkt* > M Ml (Dalje prihodujÜ) U krajinami. Mod potjo sem si tudi ogledal Kraanojsrsk ob Seni, kjer je bil Učaa polk majora Blagoti-ca, in je bilo tam tudi nekaj Slovencev, ki so se pridružili našemu polku in bi ae jih bilo še več, da jih niso atraŠHi Srbi, kaUri so znali, da so Slovenci pri njih le »dloma hi bi se vsi pridružili Jugoslovanskemu polku, ako bi se inog-' u. " Po ^šestdnevni vožnji smo ae pripeljali na naš cilj Nižni U-dinsk, malo gnjezdo % leacnimi po- w slopji, čeravno ae jc imenovalo mesto. Mesto je bilo oddaljeno od kolodvora kake pol ure peš hoda. Na' kolodvoru je samo par hiš za železničarje in pa delavnice za popravljanje lokomotiv, kate-dik pa v tem čaau niso popravljali, ker ni bilo materijala. MesU po Sibiriji so večinoma oddaljena Od. postaj. Nekatero celo po 10 vrst, iz kakšnega razloga, ne vem. ' V začetku nam je bilo dolgčas v iem kraju, ker smo bili navajeni mesta, a tu ac ni videlo drugega, kakot- vojake, naše, Čehe, Poljake, Ruše in včasih tudi katerega Od rumunske legije. Bil je tudi tsrnksj klub V. M. C. A. katerega ni nikjer manjkalo kjer ao bili Čeki sil Jugoslovsni. Prirejale so se razne igre, Cehi, Poljaki, Ruai in tudi mi /liarao zaostajali. Največ je bilo pleanih večerov, katere je nežni spol še najbolj obi-skoval. V poznih zimskih no^eh se je rajalo do jutra. Čehi so imeli pleano šolo, kstero naa je obi-akovali okoli 300. Srbi so imeli aamo avoji; kolo in še to ae ni učilo, ampak» aamo ruski narodni pleai. Pozneje ao ae zavzeli za to tudi častniki in so najeli nekega bivšega pičenega učitelja pri marijanakem gledališču v Petro-gradu, kateri je bežal od Um. To šolo amo imeli aamo par večerov iu da ae ni dadaljevala, je bil največ kriv Kolčak. , Krožile ao govorice, da bo Kol-čak, ko ae pripelje akozi Nižni U-dinsk, aretiran. Nekega večera, ko amo najbolj veselo plesali, je prišla naša policija iu dejala po-aamezuim, naj gremo domov ter tudi druge vzamemo eeboj brez hrupa. Opozorjeni amo bili na atrel iz ročne granate, da bomo za vsak slučaj pripravljeni. To noč ao napovedovali Kolčak* a svojo gardo iu ruskim zlatom, katerega bodo Čehi razorožili in aretirali. Tiato r\oč se ni pripelj»l- Nad ne i kini gričem ao bili poeUvljeni lah- j ki topovi, pri meatu, pretlno aef pride iz zapeda v Nižni Udiuak ao bile številne strojfie puške in J močan o * • Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske bunke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega uradu in ima za varstvo $100,000.00 glavnicc in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za Frank sakser state bank Frank Sakser, predsednik. lahko, kamor ao hoteli, kakor tudi nekaj čaatnikov, drugi in Kolčak pa so bili močno zastraženi. Kolčak je bil nato predau ir-ktrtskemu sovjetu, kateri ga je po-atkvil izven zakona, da ga luhko ubije kdor hočo, kar se je tudi zgodilo dva meseca pozneje. S tem, ko je bil aretiran, je bilo konec njegove vlade. Zlato je bilo ravnotako prepeljano v lrkutsk, kjer so ga atraiili «Čehi in Jugoslovani, dokler ni odšel zadnji vlak dobrovoljcev iz Irkutska, nato pa je bilo predano aovjetu. Oo-vorilo in pisarilo ae je mnogo, da je zmanjkalo nekaj zabojev tega zlata iz plombiranih vagonov, Ruai so dolžili Čehe. da ao oni odnesli nekaj zkbojev rekoč, da so bili samo oni na straži. Čehi so jim odgovarjali, da ao plombe nepoškodovane. (Dalje prihodfijič.) Začimba, zelišča in najrasnovrst-nejša DOMAČA ZDRAVILA, msgr. Kneipp, v zalogi Ptttto po brosplačni oenik. POOBLASTILA dela MATIJA 8KENDER ž« 12 LKT, za rojske po celi Ameriki On že mora vedeti, kako kc pooblastila izdelujejo. Pifii mu in razloži svoje zadovo, pa ti Im naredil vse pravilno, ds ti ne bo mogoče grunt prodan z nepravilnim pooblastilom. Njegov naslov je 5227 Butler 8t.; Pittsburgh, P». (Adv.) MATE. PEZDIft, bataljona, kateri je imel nalogi p. O. Bes 772, OHy Hali Sution, vlak nataviu In pri moatu v«,. ¿.I m tom arT* zorožiti. NI ae \*edelo, kaj vse pri- L de, ker je imel Kolčak močno gar- ' ■ ■ ■ ■ I la vaa «teïfi do kozakov in broniran oklepni >1ak Toda bilo ni Uko. kakor ao vae slikali. Pripeljal je vlak. katerega so ustavili. K vsakim vratom > «topilo nekaj Čehov, ki so aaktevali. d« se jim odd« orožje Takoj ao pometali kozaki o-rožje l* rok. usUvljali so se | čsatniki, ki pa «n kmalu aprevi iWi. da jim nič ne ¡»omaga hi »• 'paai Mjr oddali. Vlak se je seatuja! :»f« ia H vagonov i ruskim zlatom Vojnkl ao Mli pnmti in odšli Zrn kuhanje pivu doma VAŠE KVJIGE Zajedale!. Povest iz življenja slovenskih trpinov v Ameriki. Ve-sano. Stans s poštnino vred $1.75. Zakon biogenasije. Vrlo poačns knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponsvljs v aebi razvoj vaeh avojih živalskih in divja-fikih prednikov. S slikami. Va-zano. S poštnino vred $1.50. Obe knjigi, ki se naročita obeom za tri dolarje poštnine prost«». Naročila sprejema tajnik Književne matice S. N. P. J.. Prsnk Aleš, 2124 So. Orawlor večjih aaroálf T5SS ae prank oglar, asai So«H*r A*—um, CUv«U»S, O. V JaiMlavIK Ogrska, t« •ko ta a«4garita, sstas« 1 Ralas all Pabisralfcs .Ok«. IS tt 2S calabria PANONIA italia 7- . V»i«ta .Umi $103 ta 99 darsk Z psrsflMS P «■«■!«. . 1110 00 VaJU U zs SO Via CbarfaMrg* Aealtaeta Okt