Leto VIII. Jtev. 126.
Pofttataa plaG«n* v gotovini.
V Krškem, v petek 5. septembra 1924.
Današnja štev. 1—* Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravniitvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekdvni račun: 8t. 13.807. [za’--o še tudi 13.321]
 ,. —
Stani mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: bsssda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise franklrajte in p0dpisqjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se na vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proate
iiasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Še dva dopisa.
[Za zedinjenje.]
K včerajšnjemu Članku .Za zedinjenje" moramo objaviti tudi popolno besedilo dveh pisem, bi smo jih včeraj samo površno omenili.
URATNIKOVO PISMO:
Ljubljano, dne 22. avgusta 1924.
P. n.
Pokrajinskemu tajništvu socialistične stranke Jugoslavije v
Krikom
Vi ste mi poslali kopijo dopisa, ki Ste ga pisali upravnemu svetu Ljudske tiskarne. Če ste mi poslali to kopijo kot domnevnemu upravnemu svetniku Ljudske tiskarne, Vam moram najprej povedati, da nisem v upravnem svetu te tiskarne. Isto velja za s. Korena.
Neposredna odločitev v zadevi, o kateri pišete pa pripada seveda upravaemu svetu. Politični funkcionarji lahko na njegove odločitve šele v drugi vrsti in posredno vplivajo. Tako vplivanje zahtev« ie po svoji naravi časa. Če ste mi poslali ta dopis kot članu pokrajinskega načelstva SSJ ste me postavili za to vale d kratkega roka. ki mi ga stavljate. v nemogoč položaj, prav posebno še, ker je izključeno, da bi moglo pokrajinsko načelstvo Vaie predloge v tako kratkem čaaa premisliti in predebatiiati, ker še skup« priti ne more. Člani pokrajinskega načelstva so raztreseni kakor veate. po vaej Sloveniji.
Jaz pa sem dobil Vaše pismo datirano s la 1. m. v četrtek dne 21. L m. do 24. naj bi imeli Vi v rokah naše mnenje in mi se niti izgovarjati ne amerno, .da bi anale biti tebnične zapreke za-driek glade pravočasaoati pri odgovoru"*
Zato vam morem odgovoriti v naglici m Vaša pismo le kot oseba. Najprej glede vrnitve tiskarne delavstvu, Jaz sem se boril vedno samo zato, da bi ostala Ljudaka tiskarna v delavskem gibanju in vemo, da bo tiskarna pri aedanjem stanju v rokah vaakokratnih zaupaikov večine delavskega atrokovnega gibanja. Tozadevne resnice ne bo mogoče trajao potvarjati in vai drugačni očitki bodo padali na tiste, ki so jih metali in jih še mečejo nazaj, tako da bi se lahko prepustilo njim izjavo, da ao delali »bona fide". Sicer pa je to vprašanje za vae tiste, ki so ga zaaledovali natančnejše, ie dovolj razčiščeno. Zato lahko gremo preko njega, posebno, če slutimo s tem tako velikemu cilju, kakor je zdruiitev delavatva, napram kateremu ao vsa vprašaaja oaebnega preatiia ničeva.
V aadevi tiskanja bo odgovoril upravni avat.
Moje mnenje je. da ae naj tlaka "Naprej* po istih pogojih, ko drugi delavaki listi. Vae aaše go-apodarabe institucije ao doline iti delavskemu tisku gotovo na roko, Vendar ne amemo postiti ia vidika dejstva. da je treba te aavode delavstvu trajno o-hraniti, za kar je treba v vseh povojnih podjetjih previdaega gospodaratva.
Zaključujoč s aado. da pomanja Vai dopis en ■orak k vpoatavitvi toliko potrebnega edinatva po-kreta Vaa pozdravlja	Filip	Uratnik.
Na to piamo, ki j« doftlo v tajnišivo 23. avg, nismo nič odgovorili, pač pa amo na dopia Ljudake tiakarne, ki je bil objavljen včeraj in ki amo ga prejeli 25. avg, odgovorili aledeče:
ODGOVOR LJUDSKI TISKARNI:
2985.-24.	Krika,	dne 25. avguata 1924.
B-L
Ljudski tiskarni
v Mariboru.
Vaše pisarn smo prejeli šele dsnes. Vendar a tem ni rečeno, da bi bilo vse zamujeno, ker še w*mo sklenili nič definitivnega.
Z veseljem jemljemo na znanje nepolitičnost Vašega podjetja. Upamo, da to ne pomeni nasprotja proti 4. točki Vašega dopiaa.
1- Prvo točko aprejemamo, aaj je načelstvo .Sloge" sklenilo ponuditi Vam tlak.
2.	V drugi točki je pa nemogoče, da bi bila letna odpoved obojestranska Tiskarna političnemu 4iatn lahko nagaja a ustavitvijo, Ust pa Uakarni na
more povzročiti nikake škode. Če smatrate to zs potrebno, bo .Sloga” — upamo — lahko prevzela odgovora ost, da Vam bo v danem slučaju tisk liata odpovedan aajanaj mesec dni prej. Sicer pa pri pametnem ravnanju tega sploh ne bo prej, nego pri selitvi v lastno tiskarno. Za kaj takega boste pa gotovo prej zvedeli, ker se ne da utajiti. Pa niti tega ne bo, 2e bo V8Ša tiskarna delavska.
3. Ta točka je ie v predlogu pokrajinskega odbora SSJ in KDZ.
4. Jemljemo z zadovoljstvom na znanje. Ven-dar ao tudi te cene lahko pretirane, zlasti z ozirom ns svoječasni Uratnlkov proračun [Resnici na ljubo moramo pripomniti, da je takrat Vaš tehnični vodja protestiral, češ, da dotični podatki niso iz »Ljudske tiskarne*.] Danes ima namreč načelstvo »Sloge" že precej izkušnje v tem oziru, i Učiteljska, i Celjska Zvezna, i tukajšnja tiskarna, vse druga za drugo so bile cenejše in vse so pri .Napreju" dobro zaslužile. čeprav so uganjale več politike nego gospodarstva. Zlasti v tukajšnji tiskarni, ki tehnično sploh ni urejene jg tiska antno dve strani naenkrat pa ie lepo zasluži, čeprav je najcenejša izmed do-aedanjih.
Zato zelo pogrešamo v Vaši ponudbi efektivnih številk. Kajti tudi mi stojimo glede tiska na gospodarskem stališču in ne bomo zaradi zedinjenja plačevali dražje.
Sicer pa — če Vam je [z ozirom na konkurenco ali karkoli drugega še] neprijetno govoriti o številkah, potem sprejmite glede cen določbo pokrajinskega odbora SSJ bodisi prvo, bodisi drugo. Če prav razumemo intencije pokrajinskega odbora, gre predvsem za medsebojno gospodarsko jssnost. pri ksteri bodo odpadle vsakršne zahrbtne misli, da bi kdo hotel koga izkoriščati in da bi se kdo bal biti izkoriščan. Kajti to je predpogoj vsakega zbli-ianja.
Torej prosimo, da nam pošljete tudi podrobno kalkulacijo in da pri tem upoštevate plačevanje v
gotovini. Gotovo Vam dozdaj še noben delavski list ni mogel nuditi glede gotovine take sigurnosti — zato tudi ni gotovo nobeden še soglašal z določbo, da ga smete sicer takoj ustaviti.
6. Gotovo ta bagatela ne bo igrala vloge.
7. Tudi mi bi radi čimprej, zato je bila sestavljena ponudba tako. da bi bili Vi lahko kar definitivni pogodbo poslali, da bi jo bilo treba le še po načelstvu .Sloge" podpisati. S to korespondenco se dokaj zakasnimo> vendar ne obupavamo, ker vidimo tudi iz Vašega dopisa precej dobre volje.
Za Pokr. tajništvo SSJ v Krškem:
BERNOT.
Iz vsega tega lahko vsak delnvec sam presodi. kdo dela za resnično zedinjenje in kdo se le igra a to besedo.
Včeraj zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli vsega objaviti; ker je bilo pa zaradi čitate-ljev »Ljudakega glasu' potrebno zaokrožiti vao zadevo. zato nam bodo čitatelji „Napreja‘ oprostili, da ta dva dopisa nista bila objavljena po časovnem redu. Takoj za dopisom, ki amo ga pisali aa sklep pokrajinskega odbora Ljudski tiskarni [in poslali po eno kopijo dr. Korunu, Korenu in Uratni-kuj, bi moralo biti objavljeno Urataikovo pismo, potem pismo Ljudske tiskarne, potem naš odgovor Ljudski tlakami in nato šele poročilo o osebnem razgovoru,
H koncu moramo še tudi pripomniti, da je gospod Hrovatin pri osebnem razgovoru še tudi obljubil, da nam bo svojo kalkulacijo sporočil tudi pismeno, pa dozdaj (do četrtka 4. sept.] še nismo prejeli ničesar.
Uresničenje pravice.
Ali je pravica do življenja uresničena?
Toliko kolikor cela kopa lepih in praznih besed.
Ce se jemljejo posamezni deli namesto celote se lahko dokaže vse, kar se hoče. S svetim pismom lako dokažem pregrešnost vojne; s svetim pismom lahko dokažem opravičenost vojne.
Človekova pravica do življenja je zajamčena. Cerkev prepoveduje umor in država ga prepoveduje. Cerkev Ima v ta namen armado duhovnikov
od kaplana do papeža. Država ima varnosten aparat od policista do predsednika najvišjega sodišča.
Noben človek nima pravice, da bi me umoril. Ampak družabni red jo ima.
Življenje je treba vzdrževati. To zahteva zakon. ki je močnejši od vseh človeških postav. Pri-rodni zakon. Vzdrževati ga je treba s hrano kakor ogenj s kurivom. Največji gozdni požar mora uga-sniti sam od sebe, kadar zmanjka lesa in drugih gorivnih snovi. Če telo ne dobi hrane, odprhne življenje kakor lastavica v jeseni.
Kapitalistični družabni red pravi:
Hrano dobiš za denar. Če nimaš denarja, ne bo kruha in krompirja.
Odkod dobiš denarja?
Najbolje je, če ga podeduješ prav velik kup.
Če ni šlo tako, izkoriščaj tuje delo.
Če tega ne moreš, delaj sam.
Velika masa ne more izkoriščati mase. Pojm izkoriščanja je v tem. da je izkoriščevalecev malo, izkoriščanih pa veliko.
Torej — delaj. Zasluži si svoje potrebščine. Tako jim ne boš mogel zadostiti, kakor kapitalisti, ampak vsaj golo življenje si boš ohranil.
Ampak o delu odločuje tisti, ki ima stroje, tovarne, železnice, rudnike, parobrode itd. Čč ti ne da dela, ga nimaš. Če nimaš dela, nimaš denarja; če nimaš denarja, nimaš hrane. Če nimaš hrane, ti vsa pravica do življenja in vsi njeni cerkveni In dr-žavni čuvaji ne pomagajo.
Idealna, prirodna, sveta pravica d6 življenja umije, če ti zapro tovarnarji vrata. In s pravico lahko umrješ sam.
Zajamčiti more pravico do življenja le družabni red.
Kapitalistični red ne stori tega. Ne more storiti,
Torej je treba drugega družabnega reda, takega, da bo človek neodvisen od socialnega .slučaja".
Ker človeštvo ne dobi brez dela, kar potrebuje. se mora delo smatrati za dolžnost. Ne pogača ne kruh ne raste sam od sebe. Hiše ne stoje od predadamovih časov po mestih, Obleka ne visi na drevju.
Delo je pogoj človeškega življenja.
Ali če je pogoj, mora biti tudi njegovo jamstvo.
Tak družaben red potrebujemo, da bo človek, če opravlja potrebno delo, užival vse, kar je potrebno za življenje. Dolžnost dela za pravico do življenja.
Komur ni v kapitalističnem redu zagotovljeno življenje, popolno živjjenje, se mora bojevati za socialistični družabni red.	»Proletarec".
Razno.
Mariborske občinake volitve se vrše ie v treh tednih, a kljub temu še ni opažati pravega volilnega boja, kar je končno popolnoma naravno. Kako naj agitirajo orjuaaši za klerikalce in nasprotno. Sklenili so voditelji strank za občlaske volitve pobratimijo lu določili skupno kandidatno listo, ne da bi bili vprašali volilce ali pa računali s prepričanjem njihovim, dasi bi morali vedeti, da ao jajo te stranke v strastnem boju med seboj. Blok, ki so ga sklenili orjunaši in klerikalci, ima pa ie drugo značilno potezo, namreč to, da hočejo demokratski orjunaši mariborsko občino izročiti klerikalcem, to je stranki, prod kateri kličejo boga ia vraga na pomoč ter o katerih vedno pišejo, da ao največji sovražniki države in napredka naroda. Za-raditega se ne bomo prav nič čudili, če bo ta blok igral v zgodovini mariborske občine precej klaver-no vlogo. —• To so nsčela — Pavlihe, ne pa resnih strank!
[To notico smo ponatisnili iz »Socialista" šL 35 z dne 29. avg. Zelo dobro so gospodje napisali, samo na to so pozabili, da znajo delavci ie tudi nekaj misliti in da bodo to pobratimijo obrnili tudi na njihovo lastno pobratimijo s Kristanom, klepetanje o zvezi s klerikalci pa na njih lastne zveze a klerikalci. Res. to so načela Pavlihe! Op. ur.]
Zakon o pobijanju korupcije bo komisija kmalu izdelala ter ga izpopolnila n. pr. s predlogom zemljoradničkega kluba, da spadajo pod ta zakon tudi poslanci in javni delavci, ki ae bavijo s politiko. V pravosodnem ministrstvu ao zbrali o-gromen msterijal proti trem bivšim ministrom, Dr,
Laze Markovič bo obtožen 31 grehov. med njimi 26 novih, doslej ie neznanih, laoi Velizsr Jankovič se bo — morda — pokoril za 25 deiani, dr. Kojič pa ima toliko črnih pik na duši. da jih niti prešteti ie niso mo ali. Pred sodiiče pride — če pride — tudi Paiičev poslanec Velja Popovič.
Razprava proti dr. Lemežu in vsem nevarnim komunistom, ki so rušili današnji družabni red in ogrožali obstoj zasebne lastnine pa te naše srečne držBve, je končala pred ljubljanskim sodiščem z velikim fiaskom za — orjunaško-pribičevičevski kurz. Ta kurz je nemreč slovenski komunizem hotel spra viti na vešala. Obtožnica se je kar nenadoma omejila na neke komunistične govore in vzklike na poL dovoljenem shodu 1. maja pred ljubljanskim Delavskim domom, kar je bilo potem tudi v komunističnem glaailu objavljeno in — nezaplenjeno. Vsi obtoženci so oproščeni Izjavljali so kar po vrati, da komunizma sploh širiti niso marali. Tako vlada zadovoljstvo na obeh atraneh.
Zdravstveni miniater je izdal naredbo, da ae osnujejo ambulatoriji povaod tam. kjer so kraji preveč oddaljeni od zdravnikovega sedeža. V teh am-bulstorijib se bo vršil pregled in dajala prva pomoč.
Erzbergerjev morilec Thyleasen je bil baje prijet v Zagrebu, kamor je pribežal pod tujim imenom. Naie oblasti so stopile v stik z nemikimi o-blastml.
Italijanako posojilo 600 milijonov lir je naia vlada odklonila, češ da so pogoji pretežki in da ao ameriški ter angleiki finančniki boljše postavili.
Avatrijaki komunisti so izključili iz stranke uatanovitelja avstrijskega komunizma Karla Tomaja. .Arbeiter Zeitung* ae norca dela. češ da bo med komuniati kmalu več izključenih članov nego pa organiziranih. Mi pravimo, da jih je že več. Na Čeikoalovaikem se vrši sedaj gonja proti ustanoviteljema češkoalovaškega komunizma, Šmerelu in Kreibichu.
Italijanskemu jezikoslovcu De Msrtinu se je baje posrečilo najti vse knjige o rimski zgodovini, ki jih je spisal Tit Livij in ki so jih smatrali za izgubljene. De Martini noče sedaj o lem nič določnega povedati, pač pa obljublja, da bo v par mesecih celo zadevo objaviL Mi smo radovedni, če ni ta Martini kak junak, ki hoče poceni priti do slave,
Ce se letos ves svet potaplja v vodi, naj pa še njena pamet splava po vodi, ai misli češkoslovaška vlada in pripravlja zakon, ki naj državnim uradnicam zabrani možitev. Češkoslovaška vlada gotovo ne pozna boljšega sredstva, kako bi svoj uradniški aparat zreducirala.
Eksplozije v smOdnišnicah se v zadnjih dneh tako množe, da postaja že kar sumljivo. Pred par dnevi so zletele grške glavne zaloge smodnika pri Atenah v zrak, slično poročajo sedaj o turški smo-dnišnici pri Sv. Štefanu blizu Carigrada in o skladiščih streliva v bolivijskem mestu Tupisu. Pri vseh teh ekspldzijah je bilo več človeških žrtev. Gotovo niso bile to prave osebe in bi spadale na njih mesto tiste, ki bi jim bilo žal, da zletijo sploh vse smodnišnice na svetu med oblake.
Stavka rudarjev v Gornji Sieziii se je končsla s porazom delavstva, Deseturnik ostane še v veljavi, osemurnik velja samo za delo pod zemljo, toda tudi tukaj so kapitalisti dosegli lOod-stotno znižanje plač.
V saarški kotlini ao vrgli 12.000 kovinarjev na cesto.
Nemški francoski in angleiki miniater za delo ae aestanejo 8. sept. zaradi washingtonske pogod be. Gre za nje skupno ratificiranje. Če se to iz-vrii. potem je osemurni delavnik končnoveljavno zmagal po vsem svetu.
Pariiki listi poročajo, da so blizu Tutankamonove grobnice v Egiptu odkrili nove faraonske grobove. Preiskale ae bodo aa račun chicaškega bankirja Kelseyja, ki je dal v ta namen 100,000 dolarjev. Izkopnine oatanejo v Egiptu.
Porenaka delavska stranka, tista, ki je pod tem imenom uganjala aeparatizem francoskemu imperializma v prid, je bila likvidirana. Separatističnega gibanja je a tem konec.
Angleike Trade Uniona (atrokovne organizacije] imajo v Hullu kongrea. Na njem nastopajo radarji zelo oatro proti Daweaovem reparacijskem načrta, čei da žrtvuje intereae delavstva nekih dežel interesom francoskih angleikih in amerikanskih kapitalistov. Kongresa se je udeležilo 700 delegatov, ki zastopajo 41/* milijona članov. Štirje gostje so priili iz Rusije. Sprejeta je bila reaolucija za socializacijo zemlje, rudnikov in železnic.
Ameriiki stric je Belgiji posodil 30 milijonov dolsrjev na 25 let po 6Va %•
V curiškem kantonu v Švici ae je vršilo Ijud-ako glasovanje o iniciativi za odpravo viviaekcije [znanstvenih poskusov na živih živaljh.] Ljudstvo ae je z 62641 glasov proti 27.793 izjavilo za vivisekcijo, Če je izid tega glasovsajs pravilen ali ne, o tem ae bodo učenjaki in drugi najbrle ie dolgo prepirali, vsekakor pa je zanimivo, kako aa Švicarskem rešujejo take probleme, vse ljudstvo sodeluje, odloča pa po demokratičnem načelu večina. Kako visoko stopnjo izobrszbe ime ivicarako prebivalstvo, je razvidno iz tega. Kdaj bomo mi tako daleč, da ae bodo važna vpraianja reševala a plebiscitom? Kdaj bomo tako daleč, da bomo eploh mogli ob vatnih vprašanjih reči svoj „da’
ali »ae*? Vse je odvisno ed večnega tzobraie-vaaja.
Iz Gruzije, bivše aocialistične republike, ki so jo sovjeti spravili v svoje kremplje in ob svobodo poročajo o vstaških poskusih na več mestih. Bolj-ševiška poročila govore o »kontrarevolucionarnih' akcijah.
Združene države so imele po neki novi statistiki 1. jan. tl. 113 milijonov prebivalcev.
Neki ameriiki inženir je izumil novo izpopolnitev k radiotelefoniji, namreč tak izum, ki obdrži brezžično poslane govore in jih potem lahko vsak čas spet ponovi, torej neke vrste gramofonske plošče, samo da je ta novost veliko bolj preprosta in praktična nego gramofonska plošča. Dotični ameriški inženir je namreč opazil, da se tanka žica v posebni zvezi s telefonskim slušalom, kadar deluje, magnetizira, da magnetizem ostane in je spet s svoje strani sposoben v slušalu povzročiti električne toke, ki nam udarjajo zopet kot glasovi na uho. Magnetizirana čudotvorna žica se da oviti na vitle in tako na preprost način hraniti. Posebno vrednost daje novemu izumu to, da registrira tudi sporočila s tako oddaljenih ali šibkih postaj, da jih človeško uho ne more več razumeti, reproducira jih pa potem tako na glas, da napolni celo dvorano. Davni sen človeške fantazije je torej uresničen. Ne samo da se bodo v prihodnosti ljudje z enega konca sveta na drugega pogovarjali potom brezžične telefonije —• kar se že danes godi ampak tudi knjige, zapisniki itd., nam bodo postali popolnoma nepotrebni. Kdor si bo hotel »prečitati* kak zanimiv roman ali slišati še kdaj kako davno predavanje, koncert itd., bo iz svoje »knjižnice" potegnil vitel magne-tizirane žice, ga dal na poseben aparat zaprl oči — ki se ne bodo več kvarile s črkami — ter poslušal živi zvok človeške govorice.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga*.
Ako piješ »BUDDHA“ čaj,
vživaš že na zemlji raji
Strokovno gibanje.
Plenarna seja Splošne delavske Unije v Celju, obdržana 31. avgusta v društvenih prostorih v hotelu .pri Kroni", je odobrila akcijo za zedinjenje z dne 24. avgusta 1.1., ki se je izvršila skupno z Osrednjim društvom kemičnih delavcev na eni in SDU na drugi strani. Plenum sklene nadalje:
1.) Osvaja se predlog Osrednjega društva kemičnih delavcev, ki je razviden v dopisu na Unijo štev. 241/24.
2.) Predlog Osrednjega društva, ki je naveden pod točko e) glede obračunavanja na centralistični način, še prejme s, pristavkom, da se Sploini gradbeni produktivni zadrugi zasigura eksistenca.
3.) Nadalje se sklene, da se mora vršiti tekom enega meseca skupna plenarna seja Splošne delavske Unije, Osrednjega društva kemičnih delavcev in ORSJ, na kateri se bo končnoveljavno določilo sklicanje skupnega zedinjevalnega kongresa ob sodelovanju Saveznega sveta ORSJ, ter se bo pripravilo vse za praktično zedinjenje.
Celje, dne 31. avgusta 1924.
Predlog so podpisali:
Za SDU: Vsi. Lebič s. r., Alojzij Leskošek s. r. Ivan Vaš s. r., Ivan Vrečer s. r., Ivan Vaš s. r. Josip Skraber s. r., Karel Sajovic s. r.. Simon Kramberger s. r.
Za Opči Radnički Savez Jugoslavije: Viljem Haramina s. r.
Dopisi.
Iz Črne. Spoznati se moramo med seboj. Človeška družba je uganka, ki je potrebna večno noa vih rešitev in globokega razmišljanja, Vsakdo čuti, da v njej nekaj ni v redu in stremi za tem, da izboljša položaj. Račni deiavec kol zadnji člen v verigi človeške družbe bi od spodaj navzgor tudi prvi postal, če bi se zavedel svoje moči Tako je pa odzgoraj navzdol zadnji, ker ga pritiska buržoa-zija v toliki meri, da se le • težavo dviguje iz blata, v katerem je bilo delavstvo nekdaj popolnoma, a danes že gleda iz njega ven. Maraikdo tarna, da ni vse v redu. pomaga pa z vsemi sredstvi vzdrževati stari nasilni sistem. Naroča ae n. pr. na baržujske liste, .Jutro*. »Slovenski narod", »Slovenca' itd. in se pri tem opravičuje, češ da ima v teb listih aktualnejše in boljše čtivo kakor v delavskih listih. Ni pa zadosti, da omenjene proti-delavske liste sam čita, še svojim tovarišem jih priporoča, da potem tudi oni postajajo bolj in bolj hlapci kapitalističnega sistema. To samo mimogrede. Da se spoznamo, moramo povedali pa dvojno: prvič da smo po naravnih zakonih vsi enaki in je potemtakem naša dolžnost, da ustvarjamo družbo, ki bo res urejena na tem temelju in se bo v njej enakost tudi izvajala. Drugič se pa moramo spoznati tako daleč, da bomo tudi res razumeli, kako da imamo vsi enake interese rszen peščice mogotcev, ki se bogate na naš račun. Nedoatatek, da ae ne moremo dovolj hitro dvigati kvišku, je največ v tem. da ae vaak skuša dvigniti nad avojega tovariia, kakor hitro zasluži par kron več nego ta. in s tem pozablja na čat bratstva in na to. da je še aam ista reva. čeprav ne bai zdai v tem momenta, kakor oni, ki ae mu alabo godi. Ce greš v družbo, v kateri ao abraai ljudje rasnih pobičev,
navadno lako govorjenje slišiš, ds spozaaŠ aa prvi hip, da spadsjo vsi skupaj v eno družbo, aaj čutijo, da se jim vsem krivica godi. Ce iih pa vprašaš po političnem prepričanju, takoj lahko spoznaš, da se bistvene krivice, ki se jim godi. ne zavedajo, namreč te, da morajo biti v tej družbi nezavedni in ae niti tega ne znvedajo. da spadajo vsi ročni in duševni delavci v ono pravično družbo, ki ji pravimo socialistična družba. Delavec, ki dela z rokami, pravi, da ga politika sploh ne briga. Zato mu tudi reže kapitalist takšne koščke kruha, kakor se kapitalistu zljubi. Če je delavec tako predrzen, da si upa ugovarjati, češ, premajhen je ta košček kruba za vso mojo družino — tedaj se mu lahko zgodi, da mu kapitalist še tega odvzame. Učitelj noče spoznati, da je krivice, če je za svoje vzvišeno delo med ljudstvom slabo nagrajen, povsem drugje.- nego če vpijemo v svet, da smo ta in ta narod. Uradnik stoji s prekrižanimi rokami in se smeji, če delavstvo malo zasluži, če te delavstvo preganjajo, odpuščajo, zapirajo itd. Marsikateri uradnik še danes ne ve. da kapitalist uradnika samo zato nekoliko bolje plača, da mu pomaga'vihteti bič nad nezavedno maso, ki bi pa ob sodelovanju uradnikovem u-tegnila postati zavedna in osvoboditi s svojo silo ves svet, Ni čuda potem, če uredništvo niti ne o* pazi, da seže vsak poraz delavstva tudi v njegove vrste. Vsako poslabšanje delavske eksistence nosi posledice za vse one, ki u’so kapitalisti, pač pa se v svoji nevednosti šle jejo mednje in ki z eno besedo pomagajo tepsti rama sebe, Upati pa moramo na skorajšnjo preobrazbo* onih alojev, ki so hlapci kapitala, a ae le a a radi avoje brezbrižnosti niti ne zavedajo. Upati £.t>.amo. da pojde tudi pri naa ideja v srce slehernemu človeku, da se otrese jarma, ki ga iuli in se intenzivno poprime dela za rešitev zatiranega ljudstva izpod kapitalistovih krempljev. Spoznajmo se kot bratje, odstranimo iz naših are čut egoizma, dajmo prostor pravi misli modernega človeškega razvoja, to je misli socializma. Ta misel hoče odpraviti nedostatke današnjega družabnega reda in nnmesto njega postaviti pravičnejšega, v katerem bo vladala svoboda in zadovoljstvo vseb.
Črna. — V žagi g. J. V. ThurnaJe zaposlen že dolga leta neki delavec po imenu Štrucl, kateri pa še vkljub svoji starosti ne ve. kje se mu glava drži. Mož je »vornigiziran*. pardon organiziran pri Osrednjem društvu lesnih delavcev že več let, ima pa toliko pojma o socializmu, kakor zajec o bobnu. Ker si pa predstavlja o sebi nekaj nadnaravnega, vzvišenega, moramo povedati, da ga ni mogoče prištevati k zavednim, ampak le k nevednim delavcem To naj si možakar zapomni. — Kar se pa tiče njegove boljše polovice, se pa razume, da ni dosti boljša od njega, ker zna na tako umeten način brusiti jezik skozi okno na poštenega človeka.
Jeaenice. Izid občinskih volitev dne 31. avgusta nam kaže, da smo napredovali od volitev v narodno skupščino za 25 glasov; ni sicer veliko, ali vendar razveseljivo, je dokaz za napredek, in to je najboljši odgovor nezavianim, ki nas v svojem skrpucala volilnega letaka imenujejo razbijače delavskih vrst, dasi gremo mi naprej, njihova moč pa se je zdrobila tako, da komaj še presega število socialističnih glasov. Mi gremo naprej, in nič ne pomaga nasprotnikom, ki bi nam radi zastavili pot, ne pom&ga niti apovednica niti prižnica, niti ako na svojih javnih volilnih shodih našim govornikom odrekajo besedo, ker se bojijo resnice. Kljub vsem napadom meščanakih nacionalnih in verskih kalibrov napreduje socialistična misel, trgali so naše letake, ali pa prilepili svoje čez nsše — v tem so se odlikovali poaebno demokrati —• misleč, da na ta način zabracijo socialistom pot v občinski zastop. Reveži! Čast zavednoati naših volilcev, ki ao na vae laži in obrekovanja nasprotnikov odgovorili s tem, da so glasovali za listo SSJ, Rezultat volitev je sledeči: naša lista 88 glasov 3 odb., DKS [ne-zavisns) 128 glasov 4 odb., SLS 442 glaaov 15 odb., JDS 199 glasov 7 odb., NO (radikali] 42 glaaov 1 odb., NSS 85 glaaov 3 odb. Sodrugi in vo-lilci, ki ate oddali glasove za liato SSJ, tudi v bodoče neuatrašeno naprej, na delo in v organizacijo.
Sodrug išče za dva. tri meseca, mirno, Čisto, opremljeno sobo v Ljubljani, s prostim vhodom event. z električno razsvetljavo. Ponudbe in .plačilne pogoje takoj na upravo tega liata.
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrž tudi vašega denarja ne marajo. 9»
Ustrezite jim!
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
4, IX. Tiakaraa bratov Ramnret v Krike s»« um