Devetnajst odstotkov se jih ima za Slovence Naš intervju: tržaška podžupanja Fabiana Martini o svoji poklicni poti, ženskah, politiki ... /3 Dolinčan med protestniki v dolini Susa r ^v1: ko K Primorski SREDA, 7. MARCA 2012 št. 56 (20.379) leto LXVIII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Cas očitno dozorel Aleksander Koren Pravimo, da šport podira pregrade. V tem je, kajpak, tudi nekaj retorike, vendar je včasih res. Na primer, ko govorimo o letošnjem tržaškem smučarskem prvenstvu. Njegova organizacija je bila dolgo let monopol enega samega društva in ko se je pokrajinska smučarska zveza vendarle odločila, da za njegovo izvedbo pripravi razpis, se je nanj prijavil tudi Smučarski klub Devin in organizacijo največje tržaške smučarske prireditve tudi dobil. To, da je bilo prvenstvo zaupano slovenskemu društvu, ne sme presenetiti: kot organizatorji so naši klubi že dolgo na dobrem glasu, zadnja leta pa dosegajo tudi pomembne tekmovalne uspehe, zlasti v otroških kategorijah. In SK Devin je v skladu s svojim poslanstvom in svojo dosedanjo prakso v nedeljo v kraju Forni di Sopra organiziral dvojezično prvenstvo, kar se lepo vidi tudi na naprsni startni številki zmagovalca prvenstva, ki smo jo objavili na prvi strani torkove športne priloge našega dnevnika. V tem ni sicer nič »pretresljivega«, je pa bilo to prvič. Tudi dejstvo, da se zaradi tega nihče med skoraj 300 udeleženci ni razburjal, navsezadnje ne bi smelo nikogar (več) presenetiti. Bolj presenetljivo bi bilo, ko bi to postala ustaljena praksa, tudi, ko bo organizator prvenstva italijanski klub. Pa vendar gre za dogodek, ki ga je vredno zabeležiti, če vemo, da je še leta 2006 na predstavitvi tega prvenstva nekdo javno izrekel misel, da v Trstu še ni dozorel čas, da bi to tekmo organiziral slovenski klub. Istega leta je bil tako rekoč noč pred prireditvijo prekrit »pomotoma« pripravljen slovenski napis na spominskih majicah tekaške Bavisele. Minilo je šest let. Končno prazgodovina? italija - V preiskavi predsednik deželnega sveta Lombardije Boni V korupcijsko afero vpletena Severna liga Nov udarec sistemu političnih strank, ki je že tako v težavah opčine, col, fernetiči - Od ponedeljka zvečer divjal požar Trdovratni plameni Ogenj ogrozil hiše - Zaprtje cest, avtoceste in železniške proge - Požar omejili šele sinoči OPČINE, COL, FERNETIČI - Silovit požar je od ponedeljka zvečer divjal na območju med Opčinami, Colom in Fernetiči, kjer se je ogenj nevarno približal nekaterim hišam, ki so jih morali stanovalci začasno zapustiti. Zaradi plamenov in dima so za več ur zaprli želez- niško progo Opčine-Sežana, avtocestno med Zgonikom in Fernetiči ter cesti med Opčinami in Repentabrom in med Co-lom in Fernetiči, tako da se je ves promet zgrnil na cesto med Opčinami in Ferne-tiči, prav tako so bili zastoji tudi na slovenski strani. Plamene je gasilo več de- setin gasilcev, gozdnih stražarjev in pripadnikov civilne zaščite iz Italije in Slovenije, na pomoč pa so prišli tudi trije helikopterji in letali canadair. V večernih urah jim je uspelo požar omejiti, tako da se je stanje nekoliko normaliziralo. Na 5. strani RIM, MILAN - Predsednik deželnega sveta Lombardije, severnoligaš Davide Boni, je osumljen korupcije. Prejel naj bi za milijon evrov podkupnin, ki naj bi jih vsaj delno namenil Bossijevi stranki. Preiskavo vodi milansko tožilstvo. Preiskovana kazniva dejanja naj bi se zgodila v letih 20052010, ko je bil Boni deželni odbornik Lom-bardije za prostorsko načrtovanje. Nova korupcijska afera okrog Severne lige je izbruhnila v trenutku, ko so vse politične stranke v težavah in se rahljajo stara zavezništva. Tako je sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano včeraj dejal, da je zavezništva s Severno ligo konec. Na 4. strani V Sloveniji februarja le manj brezposelnih Na 11. strani Türk prihaja v Gorico in Doberdob Na 15. strani Kmetje zaskrbljeno gledajo suho zemljo Na 16. strani Italijanska veleposlanica pri slovenskih ministrih Na 18. strani Zaradi nenadne okvare v tiskarni so v včerajšnjem dnevniku (športna priloga) bile štiri stani črnobele namesto v barvah. Za nevšečnost se bralcem opravičujemo. tržič - Sredi noči ga je zabodel v vrat Truplo našli sredi zelenice, morilca aretirali na domu manjšina - Deželni svet krovne organizacije SKGZ vztraja pri novih kriterijih za delitev državnih prispevkov GORICA - Deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze (foto Bumba-ca) je ponovno ocenil, da je sedanje italijansko financiranje manjšinskih ustanov zastarelo in neprilagojeno časom, ki jih doživljamo. Če so bile pred dvajsetimi leti nekatere izbire upravičene (z njimi so se tudi popravile krivice iz časov Jugoslavije, katerih žrtev je bil katoliški tabor), bi se bilo treba danes zamisliti o prednostih Slovencev v Italiji, je dejal predsednik Rudi Pavšič. Tak blokiran sistem financiranja prizadene predvsem Benečijo. SKGZ meni, da je glede novega sistema financiranja potreben dialog s Svetom slovenskih organizacij in tudi z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Na 2. strani 2 Sreda, 7. marca 2012 ALPE-JADRAN / gorica - Deželni svet krovne organizacije SKGZ vztraja pri nujnosti drugačne porazdelitve prispevkov manjšini Manjkajočih 400 tisoč evrov bi lahko črpali iz neizkoriščenega sklada zaščitnega zakona GORICA - Slovenska-kulturno gospodarska zveza vztraja pri oceni, da je sedanje javno (italijansko) financiranje slovenske manjšine zastarelo in ga je treba zato postaviti na nove temelje. Zato je potrebno pospešeno dogovarjanje s Svetom slovenskih organizacij in tudi z Deželo FJK, ki je po zakonu poklicana za sklic deželne konference o slovenski manjšini. O tem in o notranjem življenju organizacije je tekla beseda na ponedeljkovi seji deželnega sveta SKGZ, ki jo je vodil predsednik Rudi Pavšič. Manjšina nevarno miruje Glede manjkajočih 400 tisoč evrov za primarne organizacije je Pavšič dejal, da bi lahko ta denar črpali iz sklada zaščitnega zakona (900 tisoč evrov), ki je neizkoriščen. S tem v zvezi je Livio Se-molič opozoril, da se premalo denarja namenja mladim in njihovemu izobraževanju. Izpostavil je dragoceno vlogo obeh dijaških domov. Med Slovenci je nujen razmislek o drugačni porazdelitvi finančnih sredstev, za kar je sicer že pozno, ne pa prepozno. Manjšina po Semoličevem mnenju miruje oziroma stopica na mestu. Ljudje ne razumejo, zakaj se vse okoli nas spreminja (Italija in Slovenija), v naši skupnosti pa smo glede financiranja tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti. Pavšič je uporabil prispodobo »glasbene« manjšine, v smislu, da posvečamo veliko pozornost glasbeni in zborovski dejavnosti, premalo pa izobraževanju mladih. Jole Namor je prepričana, da blokirani sistem financiranja zelo prizadene Benečijo. Kot primer je navedla dolgo in naporno prepričevanje, da si javni prispevek zasluži tudi Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Dvomi o manjšincih v Ljubljani SKGZ načelno ne nasprotuje predlogu, da bi v slovenskem parlamentu sedela tudi poslanca iz vrst Slovencev v zamejstvu in po svetu. Vprašanje pa je zelo zapleteno in Pavšič upa, da zadeva ne bo sprožila nepotrebnih polemik in sporov. Volilno pravico bi vsekakor imeli le slovenski državljani (koliko pripadnikov manjšine ima dvojno državljanstvo?), Korošci pa ne, ker po avstrijskem zakonu nimajo pravice do dvojnega državljanstva. Kaj bi brez Primorskega? Pavšič si ne predstavlja slovenske manjšine brez Primorskega dnevnika, zato si mora vsa manjšina vzeti k srcu prihodnost časopisa. SKGZ podpira zamisel, da bi Rim priznal našemu listu pravni položaj manjšinskega dnev- Predsedstvo deželnega sveta SKGZ-Livio Semolič, Rudi Pavšič in Luigia Negro kroma nika, kar bi mu jamčilo redne finančne prispevke. Na krizno situacijo PD je med razpravo opozoril Tomaž Ban. Skrb za časopis bi morala biti ob skrbi za šolo prioriteta med Slovenci. Ban je omenil devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko časopis ni imel niti denarja za tiskarno in ko so novinarji in drugi uslužbenci dan za dnem iskali denar, da je dnevnik lahko sploh izšel. Upamo, da se tokrat ne bo ponovila enaka situacija. Kongres in načrt do leta 2020 Deželni kongres SKGZ bo 18. in 19. maja, do tedaj bodo tudi pokrajinski kongresi. Krovna organizacija namerava svoje predkongresno soočenje naravnati na razvojne perspektive Slovencev v Italiji do leta 2020. Glede kadrovskih sprememb je Pavšič sporočil, da Ace Mermolja zapušča krmilo tržaške SKGZ. Italijansko-slovenski odnosi Prihodnjo sredo prihaja na obisk v Gorico in Doberdob slovenski predsednik Danilo Türk, v kratkem pa bo Rim obiskal slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano maja načrtuje obisk v Fur-laniji, ob tej priložnosti naj bi sprejel tudi Slovence iz videmske pokrajine. Fur-lanijo-Julijsko krajino bo obiskal tudi Sa-verio Rupero, vladni podtajnik, ki na notranjem ministrstvu odgovarja za narodne manjšine. S.T. gorica - Deželni svet SKGZ Poziv naj se 5 promil nameni slovenskim ustanovam GORICA - Davkoplačevalci slovenske narodnosti bi morali bolje izkoristiti možnost, da t.i. pet promil iz davčne prijave namenijo slovenskim organizacijam, ustanovam in društvom. Poziv prihaja z deželnega sveta SKGZ, ki meni, da se Slovenci še vedno premalo poslužujemo te možnosti, kot tudi možnosti, da davčne prijave izpolnimo v slovenskem jeziku. Pri SKGZ niso ravno zadovoljni z odnosom, ki ga ima deželna uprava do slovenske manjšine. Marsikoga so zbodle besede predsednika Renza Tonda na nedavnem deželnem kongresu Slovenske skupnosti v Devinu, ko je rekel, da zanimanje za narodne manjšine ne sodi na vrh njegovih zanimanj. To sicer ni prvič, da Tondo pove, kar očitno misli. Rudi Pavšič je pozval vse manjšinske organizacije, naj si z Deželo in njenimi uradi dopisujejo v slo- venskem jeziku. SKGZ z deželno upravo dosledno komunicira v slovenščini, marsikdo pa očitno uporablja le italijanščino, morda zato, da bi si s tem pridobil naklonjenost Dežele, kdo ve. Pavšič je ožigosal, da je uradna spletna stran Furlanije-Julijske krajine že dolgo časa brez novic v slovenskem jeziku, saj novinarju, ki je za to skrbel, niso obnovili pogodbe. Na spletu tudi ni več novic v nemščini, medtem se redno pojavljajo sporočila v furlanskem jeziku. SKGZ tudi negativno ocenjuje dejstvo, da Dežela ni obnovila pogodbe začasno zaposlenim novinarjem deželnega parlamenta in odbora, ki so obvladali slovenski in nemški jezik. To ni ravno v čast predsedniku Tondu in Deželi, ki se sklicuje na svojo večjezičnost, v praksi pa jo zelo pomanjkljivo izvaja, je v goriškem Kulturnem domu predsinočnjim dejal Pavšič. politika SIK in SKP za zagon Zveze levice TRST - Deželni tajništvi Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov poudarjata svoje nasprotovanje socialno nevarnim manevrom Montijeve vlade in vsem poskusom, da bi zmanjšali pravice, ki so jih delavci pridobili v desetletnih bojih. Zato SKP in SIK podpirata splošno stavko, ki jo je oklical vsedržavni sindikat kovinarskih delavcev FIOM-CGIL za jutri ter pozivata k čim večji udeležbi na rimski demonstraciji. Obe stranki podpirata tudi boj gibanja proti gradnji hitre železnice, saj je le razsipa-vanje javnega denarja in velika škoda za okolje. Zato bosta tudi v Furlaniji-Julijski krajini spodbujala nastope, da se Montijevo vlado prepriča, naj prekine z deli in se prej pogovori z občanskimi gibanji, občinami v Dolini Susa, drugod po Italiji in tudi pri nas. Predstavniki SKP in SIK so vzeli v pretres politične razmere v deželi, ko manjka samo leto dni do volitev novega deželnega sveta. Komunisti menijo, da je koristno in potrebno začeti čimprej programsko soočenje med demokratičnimi in naprednimi silami, ki lahko porazijo desničarsko koalicijo in deželno vlado predvsem pa njeno politiko, ki je tuja koristim našega ljudstva in delovnih ljudi še posebej. Pozitivno sta tajništvi ocenili izid primarnih volitev v de-vinsko nabrežinski občini, kjer se je uveljavil kandidat, ki ga je ob ločevanjih v Demokratski stranki, podpirala tudi levica. SKP in SIK želita dati nov zagon Zvezi levice, kjer se uresničuje akcijska enotnost med silami protikapitalistične levice. Zato bosta še pred strankikon-cem meseca spodbudili srečanje organov, ki so bili izvoljeni na ustanovnih skupščinah. Tako bo Zveza levice lahko opravljala svojo vlogo že v skorajšnji upravni volilni kampanji in pri pripravah na politične izzive leta 2013, še piše v tiskovnem sporočilu SKP in SIK. slovenija - Predsednik republike Danilo Türk odlikoval porabsko Slovenko z redom za zasluge Priznanje urednici Porabja Marijani Sukič Odlikovanje za prispevek k utrjevanju slovenske kulturne identitete v Porabju - Medalja za hrabrost za pogum in požrtvovalnost šestnajletnemu dijaku LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je včeraj na slovesnosti z redom za zasluge za prispevek k utrjevanju slovenske kulturne identitete v Porabju odlikoval Marijano Sukič, z medaljo za hrabrost pa je za pogum in požrtvovalnost odlikoval Roka Vorija, so sporočili iz urada predsednika republike. Marijana Sukič s svojo vpetostjo v kulturno in strokovno življenje Slovencev v Porabju pomembno sooblikuje današnjo narodnostno in kulturno podobo Porabja. S svojo izjemno prizadevnostjo je postala eden od osrednjih stebrov tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti in njene ustvarjalnosti, so v sporočilu za javnost odlikovanje pojasnili v uradu predsednika. Širino duha je izkazovala že takrat, ko v Porabju niso bili naklonjeni slovenskemu jeziku. Kljub takemu vzdušju si je uporno odpirala poti do slovenskega duhovnega sveta in se učila slovenščine. Je zvesta sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem vse od njenega nastanka leta 1990. Uveljavila se je kot glavna urednica časopisa Porabje in kot urednica Slovenskega koledarja, letopisa Slovencev na Madžarskem. S svojim delovanjem utrjuje mostove med porabskimi Slovenci in matičnim kulturnim prostorom ter v večinskem narodu širi zavest o obstoju slovenske narodne skupnosti na meji s Slovenijo, so zapisali v utemeljitvi. Rok Vori iz Velike Polane je marca 2010 s prisebnim in pogumnim posegom preprečil družinsko tragedijo. Ko se je zjutraj odpravljal v šolo, je pri sosednji hiši zaslišal krike. Ko je šel preverit, kaj se dogaja, je na tleh zagledal žensko v mlaki krvi. Brez omahovanja je stekel v hišo in z udarcem po roki izbil sosedu sekiro, s katero je ta hotel napasti še hčerko. Moškega je podrl na tla in ga držal k tlom vse do prihoda policije. Človekoljubno dejanje šestnajstletnika je bilo izredno pogumno in požrtvovalno. Brez vsakega dvoma je razkrilo trdnost njegovih človeških vrlin, med katerimi so skrb za sočloveka, pripravljenost priskočiti na pomoč kljub lastnemu tveganju, odpor proti nasilju in dejaven odnos do širše skupnosti. To so vrline, ki so nas Slovence kalile in povezovale od vekomaj in ki so danes, v času hudih preizkušenj in stisk, še toliko dragocenejše ter vredne veljave in priznanja, so zapisali v utemeljitvi. Vori ni rešil le dveh človeških življenj, temveč se je uvrstil med vzornike in simbole brezpogojnega junaštva in človekoljubja. Zanju mu niso iskreno hvaležni le sosedje in njegova neposredna okolica, temveč tudi vsi, ki so o njegovem hrabrem dejanju brali in slišali pripovedovati z občudovanjem, so še navedli v uradu. Marijana Sukič je glavna urednica časopisa Porabje / PRED MEDNARODNIM DNEVOM ŽENSK Sreda, 7. marca 2012 3 naš intervju - Fabiana Martini, tržaška podžupanja in ženska s številnimi primati »Moje hčerke odraščajo v družini, v kateri ni moških in ženskih vlog« Deset let je vodila škofijski tednik Vita nuova - Trst je zrel za županjo, a tudi za slovenskega župana TRST - Fabiana Martini daje vtis ženske, ki ne ljubi reflektorjev. Kljub temu pa se je v zadnjih dvanajstih letih večkrat znašla v središču pozornosti. Vsakič zaradi drugačnega primata, a tudi zaradi svoje pokončne in samostojne drže. Decembra leta 2000, ko je bila stara enaintrideset let, je kot prva laična ženska v Italiji prevzela mesto odgovorne urednice škofijskega tednika; na čelu tržaškega Vita nuova je ostala dobrih deset let, vse dokler ni prišla navzkriž z založnikom -tržaškim škofom Giampaolom Crepaldi-jem. Odgovorna urednica se je uprla njegovi odločitvi, da ukine pisma uredništvu in v soglasju z redakcijo ponovno uvedla priljubljeno rubriko Caro direttore. Danes pravi, da se svoje odločitve ne kesa in da bi jo, če bi morala, ponovila. Zaradi zagovarjanja novinarske avtonomije je de facto bila ob službo, a nekaj mesecev kasneje jo je na Velikem trgu čakala nova življenjska preizkušnja. In nov primat: maja 2011 jo je Roberto Cosolini imenoval za svojo namestnico. Trst je prvič v svoji zgodovini dobil podžupanjo, a tudi prvo občinsko odbornico, ki načeluje mestnim redarjem in je zadolžena za mestno varnost. Še pred nekaj meseci so vsi ti re-sorji veljali za »moške« ... Začniva kar kronološko. Kako ste se počutili, ko ste, kot mlada ženska, zasedli odgovorno mesto v pretežno moškem okolju tržaške nadškofije? Takratni škof in založnik (Evgen Ra-vignani; op. nov.) mi je zaupal vlogo odgovorne urednice kljub temu, da sem bila mlada, ženska in laik. Te tri značilnosti so bile pred dvanajstimi leti v tistem okolju neobičajne, saj so škofijsko periodiko vodili skoraj izključno duhovniki. »Takratni škof in založnik mije zaupal vlogo odgovorne urednice, kljub temu, da sem bila mlada, ženska in laik.« Res pa je tudi, da je to bila najbolj naravna izbira, saj sem že nekaj mesecev nadomeščala takratnega urednika in sem torej zelo dobro poznala uredniško delo. Poleg tega sem za sabo imela večletne izkušnje v katoliški prosveti. Aktivna sem bila zlasti v organizaciji Azione cattolica, v sklopu katere sem skrbela za mladinska vprašanja in bila kot prva Tržačanka tudi izvoljena v njen državni svet. Tržaško škofijo sem skratka kar dobro poznala. Monsinjor Ravignani je storil pomemben korak, ko je vodstvo časopisa zaupal mojemu predhodniku, ki je bil laik, in podobno storil tudi z vodstvom tržaškega Karitasa. Z mojim imenovanjem pa je šel še nekoliko dlje. To je bilo vsekakor okolje, v katerem so bili na vodilnih mestih skoraj izključno moški, ne bi pa rekla, da je bilo bolj nazadnjaško od ostalih. Kako ste se počutili v njem? Moje imenovanje je vzbudilo precejšnje zanimanje, saj je v Italiji pred mano le ena ženska, a redovnica, vodila škofijski tednik v Parmi. Kar nekaj časa sem po pošti prejemala kuverte, na katerih je pisalo, don Fabiano Martini; da bi časopis vodila ženska in laik je bilo očitno za marsikoga pojmovano kot napaka ... Večjih predsodkov ni bilo, večinoma je bilo moje imenovanje sprejeto z odobravanjem. V nekaj letih se je položaj bistveno spremenil in na čelo številnih škofijskih tednikov so bile imenovane ženske - danes je mislim okrog petnajst urednic. Všeč mi je bilo, da sem se lahko soočala s kolegicami v podobnem položaju, večja diskriminanta je morda bila ta, da sem bila edina, ki sem bila že mama. Imela sem dve hčerki, danes jih imam tri, kar je na vodilnih mestih bolj redkost. Fabiana Martini, tržaška podžupanja in mama treh hčerk, je po poklicu novinarka kroma Kako vam je uspelo to odgovorno funkcijo uskladiti z družinskimi obveznostmi? Usklajevanje ostaja tudi danes velik problem. To je po mojem mnenju ena velikih ovir politike. Zdi se mi, da se lahko s politiko, kot jo danes pojmujemo, ukvarjajo samo samski ljudje in upokojenci. Po drugi strani pa to doživljam kot izziv. Če se z njo ukvarjamo ljudje, ki imamo otroke, jo lahko po mojem mnenju obogatimo. Podobno je bilo, ko sem bila urednica: če si mama, si vsakodnevno v stiku z otroškimi jaslimi, stavkami, vprašanjem javnih zelenih površin ...in torej veliko bližja realnosti, kot če ne bi imela otrok. Splošno gledano lahko uspešno usklajevanje po mojem mnenju dosežemo samo na dva načina: s povečanjem ustrezne servisne ponudbe in z zavezništvom z moškimi. Naši cilj mora biti družba, v kateri imajo moški in ženske enake pravice in dolžnosti, a tudi družba, ki sloni na kooperaciji in pravični porazdelitvi nalog. Ali bolj konkretno: del skrbi za otroke, starejše člane družine, stanovanje, moramo ženske prepustiti moškim. Kako je v vaši družini? V naši družini bi brez otroških jasli in popoldanskega pouka ne mogli shajati, saj zaradi raznih bolezni nismo mogli računati na nonote. Prav tako pa ne bi mogla sprejeti najprej uredniške in nato podžupanske funkcije, če moj mož ne bi verjel vame in me spodbujal. Za vlogo podžupanje se nisem mogla odločiti sama, to je funkcija, ki vpliva na življenje cele družine ... Kar zadeva najine hčerke, sva si z možem vedno delila vse naloge, saj naju je vodilo prepričanje, da so hčerke »skupne«; ko sta se rodili druga in tretja, je na primer moj mož vzel očetovski dopust, kar se zgodi zelo redko. Med tretjo nosečnostjo sem namreč delala do konca in sem se kmalu po porodu vrnila v uredništvo: ko imaš odgovorno funkcijo, si pač težko privoščiš daljšo odsotnost ... Veliko moramo delati na spremembi mentalitete. Moški, ki se odločijo za očetovski dopust, tvegajo veliko izolacijo, saj ostaja to s kulturnega vidika za večino nesprejemljivo. Vemo pa, da se v družbah, kjer je ženska zaposlenost večja, povečata tudi blaginja in rodnost. Danes ste "na drugi strani". Kako ocenjujete občinsko ponudbo na področju tovrstnih storitev? Če analiziramo podatke, položaj ni slab, čaka pa nas še veliko dela, saj letos na primer nismo mogli ustreči potrebam okrog petsto družin, ki so tako ostale brez otroških jasli. Veliko moramo tudi še storiti na področju fleksibilnosti. Spremeniti je treba urnike, omogočiti staršem, da pripeljejo otroke kasneje v jasli, če jim to bolj ustreza, ali pa, da pridejo kasneje po- nje. V Franciji so na primer jasli odprte do osmih zvečer. Poglavje zase so poletne počitnice. Spominjam se let, ko so bili poletni meseci v naši družini vzrok za zaskrbljenost: dva ali tri mesece brez jasli ali vrtca je res veliko, zanesljiva nadomestna ponudba za tako majhne otroke pa redka. Fleksibilnost potrebujemo torej tudi poleti, nesprejemljivo se mi zdi, da so jasli poleti zaprte. Bo letošnje poletje torej za tržaške starše manj skrb vzbujajoče? Trudimo se, da bi našli ustrezne rešitve, tudi v zvezi z jaslimi, ki jih je občinska uprava odprla za otroke svojih uslužbencev. Postavlja pa se seveda vprašanje sredstev. Verjetno ne bomo mogli zagotoviti neprekinjenega obratovanja, upam pa, da bodo letos zaprte samo mesec dni. Nihče nima dveh mesecev dopusta, da bi lahko poletje preživel s svojimi otroki. Uslužbenec, ki lahko hodi v službo brez dodatnih skrbi, pa je kot vemo tudi boljši uslužbenec. Ste mama treh hčerk. Katere »ženske« vrednote jim skušate posredovati? Največjo vrednoto predstavlja upam zgled, dejstvo, da odraščajo v družini, v kateri ni moških ali ženskih vlog, v kateri vloge ne predstavljajo neke kletke. Druga vrednota je mislim spoštovanje, ki ga mamino delo zunaj doma uživa pri očetu. Kljub temu pa mi je včeraj najmlajša, osemletna hčerka dejala, da bo gospodi- »Moški, ki se odločijo za očetovski dopust, tvegajo veliko izolacijo, saj ostaja to s kulturnega vidika za večino nesprejemljivo.« nja. Seveda ne mislim, da to ni spoštovanja vredna vloga, ampak takoj sem pomislila: ojoj, kje sem zgrešila? (smeh) Latenten občutek krivde, da posvečamo premalo časa svojim otrokom, je v ženskah zelo zakoreninjen. Zrastle smo z maminim mlekom, ko je bilo, in tem občutkom krivde ...če se ga skušaš rešiti, se večkrat počutiš neprimerna. Vrednote pa so seveda tudi drugačne, na primer zavedanje, da pridobljene pravice niso večne, ampak, da jih moramo vedno znova potrjevati. Da so di-skriminiranje žensk nekoliko »olepšali« in nam ga skušajo predstaviti kot rezultat emancipacije. Mislim na primer na pojav tako imenovanih »velin« in lepotnih tekmovanj za najmlajše, ki po mojem mnenju skrivajo nove oblike suženjstva, predvsem pa ne posredujejo sporočila, da so znanje, kvaliteta, študij pomembne vrednote. »Latenten občutek krivde, da posvečamo premalo časa svojim otrokom, je v ženskah zelo zakoreninjen...« Na kulturnem področju moramo še veliko storiti, tudi na primer glede nasilja nad ženskami. Vsi poznamo grozljiv podatek, da v Italiji vsak tretji dan ženska umre nasilne smrti, tudi okrog nas je veliko nasilja, poročanje o tem pa je večkrat nespoštljivo. V sodelovanju z novo občinsko komisijo za enake možnosti bi radi zato priredili tečaj korektnega poročanja za študente komunikologije in novinarje. Enakopravnost med spoloma se kaže tudi v ženskih oblikah nekaterih besed. Kako gledate nanje? Osebno se z njihovo rabo strinjam. Besede niso nikoli nedolžne, ampak označujejo neko realnost. Uporabljati sa- mo moške oblike besed, pomeni sprejeti dejstvo, da lahko v nekaterih vlogah nastopajo samo moški. Je pa res, da bi morali lingvisti preučiti sodobno italijanščino in poiskati najbolj pravilne in ustrezne izraze: potrebujemo nekaj reda, drugače uporabljamo besede "direttrice" in "direttora", "la sin-daco" in "sindachessa". V uradnih aktih so na primer dovoljene samo moške oblike, ampak jezik se spreminja in tako kot smo vanj sprejeli nekatere tujke, tako bi morali tudi ženske oblike. Kako bi ocenili sodelovanje z županom Cosolinijem? Kot zelo dobro, rekla bi, da je odlično. Zupan je zelo sposoben, dobro zna upravljati in nadzorovati celoto, sposoben je sinteze, a tudi ironije, kar ne škodi. Poleg tega ima avtentično zaupanje v ženske. Tega ne bi bilo potrebno omenjati, a res bi rada poudarila, da mu izbire ženskih odbornic in podžupanje ni narekovala marketinška izbira. Njemu ni treba dokazovati, da smo sposobne (kar moramo sicer ženske stalno počenjati!), izbral nas je, ker je verjel v naše sposobnosti in našo moč inovacije. Res pa je, da je bil inovativen, saj je imenoval kar pet odbornic. Je Trst zrel za županjo? Problem se sedaj ne postavlja, saj računamo na upravo Cosolini bis. (smeh)Kljub temu, da je Trst konservativno mesto, so ženske v njegovi zgodovini odigrale pomembno vlogo in uživale posebno avtonomijo ter spoštovanje. Ja, Trst je po mojem mnenju pripravljen na županjo. Kaj pa za slovenskega župana/županjo ...ali vsaj odbornika? Tudi na tem področju smo prehodili pomembno pot. Tudi naša uprava je že sprejela nekatere pomembne sklepe. Tako bodo nekateri občinski dokumenti na spletni strani dostopni tudi v slovenščini, postavili bomo nekatere nove dvojezične table, prevajalka nam vsakodnevno prevaja članke Primorskega dnevnika, kar mislim, da tudi kaže na pozornost do slovenske realnosti. Mesto je zrelo tudi za slovenskega župana, čeprav nas tudi na tem področju čaka še kar nekaj dela. Mislim na primer na možnost izbire slovenščine kot tujega jezika v tržaških šolah, na večje sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi šolami. S pomočjo otrok in mladih se lahko po mojem mnenju razdalja dodatno zmanjša. Kajti Evropo lahko zgradimo samo od spodaj navzgor, tako rekoč iz baze. Poljanka Dolhar 4 Sreda, 7. marca 2012 ITALIJA / politika - Potem ko je predsedstvo združenja bank zagrozilo z odstopom Vlada naposled popustila pri rezanju provizij bank Po Bossijevem napadu premierja Montija Alfano napovedal prekinitev zavezništva s Severno ligo politika Tehnokrati bi zmagali na volitvah RIM - Če bi predsednik vlade Mario Monti ustanovil svojo stranko tehnokratov, bi ta na volitvah prepričala kar 22 odstotkov volivcev, prav toliko kot Demokratska stranka, kaže včeraj v La Repubblici objavljena jav-nomnenjska raziskava. Montijeva stranka bi pobrala glasove Demokratski stranki, Ljudstvu svobode Silvia Berlusconija, t. i. Tretjemu polu, pa tudi Italiji vrednot. S hipotetičnim vstopom nove Montijeve stranke v politično igro bi se torej karte močno premešale. Na tretje mesto bi se uvrstila Berlusconijeva stranka s 17 odstotki glasov, kar predstavlja pet odstotnih točk manj kot brez Montije-ve stranke. Občuten je tudi učinek na volilno udeležbo. Če bi na volitvah kandidirala stranka tehnokratov, bi se delež tistih, ki sicer ne bi šli na volitve, skrčil s 47 na 33 odstotkov. To je moč pripisati velikemu nezadovoljstvu Italijanov s sedanjim stanjem na strankarskem parketu. Monti je že večkrat povedal, da se namerava leta 2013, ko se mu izteče mandat, vrniti na univerzo Boc-coni in ne namerava ostati v politiki. Montiju je podpora med Italijani po zadnji javnomnenjski raziskavi precej narasla, in to predvsem zaradi ukrepov liberalizacije, ki bodo državljanom znižali stroške nekaterih storitev. Kakšno odstotno točko več si bo najverjetneje priboril tudi, če bo okle-stil število parlamentarcev in tako znižal stroške politike. To so skušale storiti že predhodne vlade, vendar neuspešno. Tri največje parlamentarne stranke so že pripravile predlog skrčenja števila parlamentarcev za 20 odstotkov in spremembe v zakonodajnih postopkih, ki naj bi povečale učinkovitost. Poslancev bi bilo po novem namesto 630 le 508, senatorjev pa namesto 315 zgolj 254. Hkrati bi znižali starostni vstopni prag. Poslanci bi lahko postali starejši od 21 let in ne več 25 let, senatorji pa starejši od 35 let in ne več 40 let. RIM - Dekret o liberalizaciji, s katerim želi vlada porezati privilegije nekaterih gospodarskih panog in poklicev, je v teh dneh poskrbel za precej razburjenja med bančniki. Dekret namreč predvideva ukinitev bančnih provizij pri odobravanju posojil, kar bi banke prikrajšalo za okoli deset milijard evrov letnih prilivov. A vlada je že stopila korak nazaj in namerava iz dekreta z dopolnilom umakniti za banke sporno določilo ali pa ga popraviti z kakem drugem zakonskem ukrepu. Predsedstvo italijanskega združenja bank ABI je namreč zagrozilo s kolektivnim odstopom, če bo ukinitev provizij obveljala. Komentatorji ugotavljajo, da se je vlada spravila v zelo neroden položaj. Potrjevanje dekreta se bo, če bodo predlagali dopolnilo k obstoječemu dekretu, zavleklo v tretje branje v senatu. To pa bi lahko povzročilo dodatne in morda neželene spremembe dekreta, čemur se vlada želi izogniti. Prav zaradi tega naj bi popravek spornega določila vključili v drug zakonski ukrep. Še bolj problematičen pa je vtis, ki ga s popuščanjem bankam v javnosti pušča Premier Mario Monti ansa Montijeva vlada, ugotavljajo komentatorji. Dekret o liberalizaciji je namreč namenjen prav zniževanju stroškov storitev za »navadne« ljudi. Vsi, ki jih dekret zajema, od farmacij do odvetnikov, notarjev in taksistov, so se morali odpovedati nekaterim privilegijem. Najbolj so zaradi popuščanja bankam razburjeni v Italiji vrednot, kjer opozarjajo, da je vlada iz dekreta o liberalizaciji v celoti izvzela banke in zavarovalnice, torej najmočnejše igralce. Poslanska zbornica bo dekret o liberalizaciji predvidoma potrdila do 24. marca. Monti je bil v teh dneh deležen tudi ostrih besed voditelja Severne lige Umberta Bossija. Slednji je premierju zabrusil, da »tvega svoje življenje« in da ga bo »sever spravil s poti«. Še posebej ga je razburil predlog vlade, da bi se v šolah po novem podrobneje učili o združitvi Italije in simbolih, povezanih z združitvijo, na primer o pomenu himne. Bossijeve besede so obsodili predstavniki skorajda vseh strank. Od njega se je odločno ogradil tudi sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano, ki je v intervjuju za tednik Chi napovedal, da se njegova stranka na pomladanskih volitvah skoraj gotovo ne bo predstavila v navezi s Severno ligo. »Zgubili smo zaveznika v dobrobit Italije,« je dejal Alfano, poudarjajoč, da bo njegova stranka še naprej lojalno podpirala Montijevo vlado. Prav danes se bo Monti sestal z Al-fanom in z voditelji ostalih političnih strank, ki ga podpirajo, še zlasti s sekretarjem DS Pier Luigijem Bersanijem in prvamkom UDC Pier Ferdinandom Casi-nijem. palermo Potrjena zmaga Ferrandellija PALERMO - Ponovno štetje glasov je potrdilo zmago Fa-brizia Ferrandellija na nedeljskih primarnih volitvah za določitev kandidata leve sredine na pomladnih občinskih volitvah. Veliko favoritinjo Rito Borsellino je premagal za pičlih 151 glasov. Primarnih volitev se je udeležilo skupno 29.747 volilcev. Ferrandelli je prejel 9.943 glasov (ali 33,76 odstotka), Rita Borsel-lino 9.792 glasov (33,25 odstotka). O primarnih volitvah v Pa-lermu je včeraj govoril tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. »Te volitve predstavljajo bogastvo, a ne rešujejo političnih problemov. Včasih jih celo pomnožijo. Na Siciliji in v Paler-mu očitno ti politični problemi obstajajo,« je ocenil. Potegnil pa je črto pod primarnimi volitvami v zadnjem letu: »V glavnih mestih pokrajin smo jih opravili 23, na osemnajstih je zmagal kandidat Demokratske stranke,« je pojasnil, in potrdil, da si bodo sedaj vsi na levi sredini prizadevali za zmago Ferrandellija. lombardija - Predsednik deželnega sveta Boni osumljen korupcije: milijon evrov za Severno ligo MILAN - Predsednik deželnega sveta Lom-bardije, severnoligaš Davide Boni, je osumljen korupcije. Prejel naj bi za milijon evrov podkupnin, ki naj bi jih vsaj delno namenil Bossijevi stranki. Preiskavo vodita milanska tožilca Alfredo Robledo in Paolo Filippini. Preiskovana kazniva dejanja naj bi se zgodila v letih 2005-2010, ko je bil Boni deželni odbornik Lombardije za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje. Kaže, da je pomagal »prilagoditi« regulacijske načrte nekaterih občin v korist raznih podjetnikov, da so lahko zgradili trgovske centre in druge podobne objekte, v zameno pa so nekaj »prispevali« za Bo-nijeve žepe oz. za Severno ligo. Takšnih primerov naj bi bilo po zatrjevanju tožilcev najmanj deset. Tako so finančni stražniki včeraj preiskali Bonijev urad na sedežu deželnega sveta v palači Pirelli v Milanu. Sicer pa so v preiskave vpleteni tudi Bonijev tajnik Dario Ghezzi, pokrajinski svetnik Severne lige Marco Paoletti, arhitekt Michele Ugiola, nekdanji župan občine Cassano d'Ad-da Edoardo Sala in drugi. Boni je včeraj izjavil, da nima nič opraviti z očitani mu kaznivimi dejanji in da je pripravljen Davide Boni ansa sodnim oblastem vse pojasniti. Kljub temu pa je novica sprožila politični potres. Predstavniki le-vosredinskih opozicijskih strank so objavili skupni poziv k čim prejšnjemu razpustu deželnega sveta in razpisu predčasnih volitev. Poudariti velja, da to ni prvi primer korupcije v deželnem svetu Lombardije. V podobnih preiskavah so vpleteni trije drugi člani nekdanjega predsedstva, in sicer Filippo Penati (DS), Franco Nicoli Cristiani (LS) ter Massimo Ponzoni (LS). demanti - Pooblaščeni upravitelj Marchionne: Fiatove tovarne v Italiji niso ogrožene, ampak trdne ŽENEVA - Dan po tem, ko je časnik La Repubblica pisal o možnem zaprtju dveh Fiatovih tovarn v Italiji, je včeraj prvi mož avtomobilskega velikana Sergio Marchionne ob robu avtomobilskega salona v Ženevi zagotovil, da italijanske tovarne niso ogrožene. Poudaril je, da investicije v tovarnah v Turinu in Neaplju potekajo skladno z načrti, v ostalih treh pa že danes proizvodnja poteka brez posebnosti, zato nima kaj dodati, je dejal Marchionne. Spregovoril je tudi o morebitnem sodelovanju z ostalimi evropskimi avtomobilskimi proizvajalci. Kot je dejal, so povezave mogoče z vsemi, z izjemo Volkswagna, Daimlerja in BMW, ker Fiat z njimi ni kompatibilen. Trenutno se, tako Marchionne, sicer pogovarjajo s Suzukijem. Fiat je ocenil kot finančno stabilen in trden, zato ne vidi potreb po kakršnikoli državni finančni pomoči ali subvencijah. »Vse kar si želim, je delati učinkovito,« je dejal Marchionne in pohvalil dosedanje delo tehnične vlade Maria Montija. Znova je ponovil, da o morebitni preselitvi sedeža Fiata v ZDA, zaradi česar je v italijanski javnosti in politiki napeto že precej časa, niso sprejeli še nikakršne odločitve. Bodo pa v ZDA začeli proizvajati vozila znamke Alfa Romeo, ki jih že prodajajo na Kitajskem. Glede gospodarske krize v Evropi je Marchionne dejal, da ta ne bo ogrozila združevanja s Chryslerjem. V sindikatu Fiom, ki edini ni pristopil k novi kolektivni pogodbi v Fiatu, so prepričani, da skuša Marchionne ustrahovati zaposlene. Najprej govori o ogroženosti dveh italijanskih tovarn, nato pa samega sebe zanika, so komentirali v Fiom. hitra železnica - Napolitano v Turinu hitra železnica - Izkušnja 23-letnega Erika Rossoneja »Dovolj z nasiljem« Na okopih v dolini Susa Upravitelj železnic Moretti zagovarja traso hitre železnice Dolinčan se je v Piemont odpeljal konec tedna - Korakanje skupaj z miroljubnimi protestniki TURIN - »Vsakršna oblika nasilja je nesprejemljiva in obsodbe vredna,« je med včerajšnjim obiskom v Turinu dejal predsednik republike Giorgio Napolitano. Predsednik ni omenil zadnjih dogajanj v zvezi s hitro železnico v dolini Susa, njegove besede pa so se gotovo nanašale na to vprašanje. Državnega poglavarja je pričakal zelo močno zastraženi Turin, policija pa je blokirala vse trge in ulice okrog palače, kjer se je odvijal posvet Višjega sodnega sveta o 150 letnice tega telesa. Le en aktivist gibanja No Tav se je skušal prebiti do omenjene palače, a so ga sile javnega reda takoj blokirale. Napolitano se v glavnem mestu Piemon-ta ni želel srečati z župani, ki nasprotujejo hitri železnici, niti pa z njenimi podporniki. Da je načrt nove železnice med Italijo in Francijo dokončno zapečaten je včeraj potrdil pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Domenico Moret-ti. Prepričan je, da so bili vsi postopki za to javno delo korektno izvedeni. Predsednik Giorgio Napolitano ansa V dolino Suse, ki pelje od zgornjega Pie-monta proti vhodu v predor Frejus in naprej v Francijo, se je v soboto odpeljal 23-letni Dolinčan Erik Rossone (na fotografiji). Potem ko je protestne demonstracije proti izgradnji hitre železnice Turin-Lyon vestno spremljal po televiziji in spletu, se je mladenič, ki je zaposlen v tovarni Wartsila in aktivist tržaškega gibanja 5 stelle odločil, da še sam podpre odpor in se tja podal s prijateljico, ravno tako pristašinjo gibanja Beppeja Grilla. »Po posnetkih, ki jih dnevno predvajajo televizija in splet, so se mi policisti zdeli kot nekakšni nacisti, tako da sem hotel osebno preveriti, kaj se tam dogaja,« nam je povedal Erik. Ob prihodu ga je najbolj presenetilo vzdušje. »Enkratno, res krasno! Vsi med seboj sodelujejo, stari in mladi, družine, posamezniki. Skratka vsi.« Vse namreč druži ista želja po ohranjanju pristnosti doline, ki bi jo tovrstni in-frastrukturni poseg povsem uničil. Njeno podobo sta že itak iznakazili avtocesta in navadna železnica, kaj šele novo vrtanje v tla. Mlada Tržačana sta se protestnikom pridružila že v soboto v Bussolenu, kjer sta se udeležila večerne demonstracije, v nedeljo pa ju je čakal še protestni shod od Giagliona, kjer so vsem postregli s polento, do gradbišča hitre železnice pri Clarei. Miroljubni protestniki so z zastavami in ovratnimi rutami z napisom No Tav korakali po stezah, mimo skorajda zapuščenih vasi. »Občutek sem imel, da se sprehajam po Vajontu Na marsikaterem poslopju je visel napis, da je hiša na prodaj.« Sicer pa sta petje in dobra volja vseskozi spremljala kakih 4 tisoč pohodni-kov do gradbišča, kjer so jih pričakale specialne policijske enote z zaščitno opremo, po hribu pa so bili posejani še vojaki. »S seboj sem imel videokamero in vse sem posnel. Demonstranti so mi pokazali, kaj uporablja policija proti pro-testnikom oz. morebitnim izgredom, in sicer solzite CSS, ki so prepovedani celo v vojnih razmerah, pa tudi bodečo žico z ostrimi in nevarnimi rezili, ki se globoko zapičijo v kožo.« Erik je tako kot vsi protestniki v dolini Susa prepričan, da je hitra železnica nepotrebna. »Pobudniki protestov proti njej prikazujejo dogajanje takšno, kot je, država pa marsikaj zakriva in brez realnih utemeljitev zagovarja koristnost gradnje za razvoj države,« poudarja Erik in dodaja, da je okrog tega veliko še nedorečenega. »Zakaj stane gradnja hitre železnice v Italiji kar 4-krat več kot drugje v Evropi?« se sprašuje in postreže nam tudi s podatkom, da se je celo običajni železniški promet po dolini precej zmanjšal, tako da je železnica danes uporabljena le za 38% svoje zmogljivosti. Tako sobotni kot nedeljski shod sta bila zelo umirjena, potrjuje Erik. Celo tisti, od katerih bi morda človek pričakoval kako neumnost, so sledili toku protestnikov. »Tu pa tam je bilo slišati, da se je kdo norčeval iz policistov, češ da so ovčke...« »La Val Susa, paura non ne ha,« so skandirali demonstranti. Njihovim sta se za dva dni pridružila tudi tržaška glasova. Mladeniča, ki sta prepričana, da se je treba dvigniti za zaščito svojih pravic, prisegata, da se bosta v dolino Susa prav gotovo še vrnila. Sara Sternad Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 7. marca 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 opčine, col, fernetiči - Silovit požar je od ponedeljka divjal na omenjenem območju Plameni so ogrozili tudi hiše Gost dim se je valil celo do morja Gasilo na desetine gasilcev in prostovoljcev iz Italije in Slovenije - Na pomoč helikopterji in letali canadair - Večurno zaprtje prometnic Zaprte avtocesta, železniška proga ter cesti med Opčinami in Repentabrom in med Fernetiči in Colom, cesta med Opčinami in Fernetiči zasičena z vozili, izklopljen daljnovod, del Opčin v dimu, evakuacija določenega števila družin, poleg tega pa seveda na desetine hektarjev uničenega gozda. To je slika, ki se je ponujala včeraj, ko je na območju med Fernetiči, Op-činami in Colom divjal hud požar, ki se je bil razplamtel v ponedeljek zvečer iz še nepojasnjenih razlogov. Vse kaže, da je zagorelo (šlo naj bi bilo za sočasen izbruh več požarov hkrati, tako da se je govorilo o delu več požigalcev, kar pa nam niso mogli potrditi, vsekakor je tudi res, da že več mesecev vztraja huda suša, ki lahko skupaj z burjo ustvari usodno kombinacijo) tik ob cesti med Co-lom in Fernetiči, od tam pa so se plameni s pomočjo burje začeli pomikati v smer železniške proge Opčine-Sežana. Gasilci, gozdni stražarji in prostovoljci civilne zaščite so bili na delu vso noč, včeraj dopoldne pa je območje ceste med Fernetiči in Co-lom kazalo žalostno podobo pogorišča: povsod črnina, ponekod se je še kadilo, neko deblo je tudi še gorelo, od 7. ure zjutraj pa sta na območje na stotine hektolitrov vode spuščala helikopterja civilne zaščite, ki sta se posluževala priložnostnega zajetja v bližini tovornega postajališča pri Ferneti-čih. Okoli 10. ure je kazalo, da je najhuje mimo, to je bilo tudi mnenje nekaterih operaterjev na terenu, ki pa se je kmalu izkazalo za zgrešeno. Požar je bil namreč vse prej kot ukročen: plameni, ki so se najprej ustavili pred železniško progo, so namreč slednjo prekoračili in nadaljevali svojo pot proti Opčinam, kjer so začeli ogrožati hiše na območju, ki mu domačini pravijo Stražni vrh: slednje je bilo - kot tudi del Op-čin - včeraj popoldne zavito v gost dim, ogenj pa se je v tolikšni meri približal hišam, da so jih stanovalci morali za nekaj časa zapustiti, dokler niso gasilci ukrotili plamenov in postavili meje med požarom in naseljem kakih sto metrov proč od hiš. Helikopterja civilne zaščite nista zadostovala za krotenje tako obsežnega in trdovratnega požara (gorelo je na več koncih), zato so se jima popoldne pridružili helikopter gozdne straže in dve znameniti gasilni letali tipa canadair, ki sta vodo zajemali v bližnjem Tržaškem zalivu, od tam pa leteli proti Opčinam, kjer sta svoj tovor spuščali na plamene. V večernih urah se je stanje končno nekoliko normaliziralo, gasilci so omejili požar in prebivalci so se lahko vrnili na svoje domove, kako so to noč spali, pa je vprašanje. Območje so vsekakor zastra-žili. Dim pa se je včeraj s pomočjo burje od Opčin valil čez kraški rob proti Barkovljam in morju, tako da je bil del Tržaškega zaliva zajet v čudno meglico, v zraku pa je bilo zaznati smrad po zažganem lesu. Ogenj in dim sta prispevala tudi k precejšnji ohromitvi prometa: zaradi požara so namreč zaprli železniško progo Op-čine-Sežana, gost dim se je valil tudi na bližnjo avtocesto, ki so jo prav tako za nekaj ur zaprli za promet odsek med Zgonikom in Fernetiči, dalje sta bili zaprti Repentabrska ulica na Opčinah ter cesta med Fernetiči in Colom, avtomobile, ki so s Trebč vozili proti Opčinam, pa so prav tako pri Banih preusmerjali na nekdanjo cesto 202. Ves avtomobilski in tovorni promet se je tako zgrnil na Dunajsko cesto, tako da so se skozi Opčine valile dolge kolone avtomobilov in tovornjakov, enako velja za promet iz Slovenije, kjer se je na avtocesti v smeri Fer-netičev ustvarila prav tako dolga kolona tovornjakov. Tudi tu se je v večernih urah stanje normaliziralo, tako da so ponovno odprli vse prometnice. Kolikšno površino je zajel požar? S točnostjo tega še ni mogoče ugotoviti, govori se o kakih 150 hektarjih, celo o dvesto hektarjih površine, ki je v dobršni meri last openskega jusa, nam je povedal pred- sednik slednjega Drago Vremec. Vremec je bil včeraj skupaj z drugimi člani jusa kakih dvanajst ur zaposlen z gašenjem plamenov ter zavarovanjem živine in drobnice, ki se paseta na pašniku Šikovca blizu ceste med Opčinami in Fernetiči. Živali je po Vrem-čevih besedah rešil prav pašnik z nizko travo, ohranila naj bi se približno četrtina pašnika, za ugotavljanje, kolikšna je dejanska škoda, pa bo potrebno počakati današnji dan. Vsekakor je Vremec polemično povezal dogodek s težavami jusarjev s čiščenjem območja zaradi okoljevarstvenih omejitev, kar je zanj pravi absurd. Pa še beseda o krotilcih požara: na delu je bilo več deset gasilcev, gozdnih stražarjev in prostovoljcev civilne zaščite, ki niso prihajali samo iz občin Trst in Repen-tabor, ampak tudi iz sosednjih občin Dolina, Zgonik, Devin-Nabrežina in Milje ter celo iz goriških občin Ronke, Foljan-Redi-pulja in Zagraj. Vsega skupaj kakih petdeset ljudi s petnajstimi vozili, katerim je treba prišteti še tri helikopterje in dve letali tipa canadair. Prav tako ni mogoče mimo pomembnega posega gasilcev iz Slovenije, še posebej iz Občine Sežana s precejšnjim številom mož in vozil. Ivan Žerjal Brez letala in helikopterja bi gasilci in številni prostovoljci civilne zaščite včeraj težko obvladali požar, ki sta ga nezadržno pospeševala močna burja in povsem presušeni kraški teren kroma občina repentabor - Zahvala vsem Župan Pisani v prvi vrsti proti ognju Repentabrski župan Marko Pisani je tudi v svojstvu načelnika občinske civilne zaščite neposredno sodeloval pri gašenju silovitega požara, obenem pa je skupaj z vodji poklicnih in prostovoljnih gasilcev, ki so prišli iz raznih krajev, koordiniral razne »vzporedne« dejavnosti. Pisani, ki je bil sinoči še na županstvu (njegov telefon je stalno zvonil), ima torej za sabo dolg in naporen dan, kar seveda velja za vse tiste, ki so gasili požar. Za nekatere vsekakor se dolg dan ni končal zvečer, saj bo požarno območje vso noč zastraženo. Vremenske razmere se namreč lahko hitro spremenijo in tudi najmanjša iskrica lahko zaneti požar. Repentabor, majhna občina z velikim srcem in učinkovito civilno zaščito, pravi Pisani. »Dovolite mi, da se s pomočjo Primorskega dnevnika zahvalim vsem, ki so 6 1 0 Sreda, 7. marca 2012 TRST / zgodovina - Delegacija borčevskih združenj na prefekturi Cosolini in prefekt iščeta rešitve za opensko strelišče Morda se bližamo ugodnemu razpletu tega problema, ki je že prava sramota Morda smo tokrat blizu rešitvi za opensko strelišče, ki naj bi končno postalo park miru. Da se nekaj premika je prišlo do izraza na včerajšnjem sestanku med prefektom in vladnim komisarjem Alessandrom Giacchetti-jem in delegacijo borčevskih združenj VZPI-ANPI, ANED (bivši deporti-ranci) in ANNPIA (politični prega-njenci). Svoj zmerni optimizem je vladni zastopnik podkrepil z novico, da z županom Robertom Cosolinijem zavzeto iščeta rešitev tega problema. Predstavniki ANPI-VZPI, (pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin, Edvin Švab in Fulvio Marchioli), Ric-cardo Goruppi za ANED in Ljubomir Sušič za ANPPIA so izrekli prefektu pripravljenost za tesno sodelovanje pri reševanju in odstranjevanju te sramote za Trst in za Italijo. Znano je, da so protifašisti in demokratično naravnani ljudje takoj po končani vojni dali pobudo, naj se na območju strelišča, kjer je skupno padlo več kot sto žrtev, uredi spominski park miru. Nasprotnikov te humane pobude niso uspeli prepričati niti žilavi predsednik republike, partizan, Sandro Pertini, ter številni drugi. Zagovorniki ohranitve strelskega poligona imajo očitno pri nas in v Rimu močne politične »botre«, ki so doslej preprečili, da bi na kraju usmrtitve talcev postavili spominski park miru. Zastopniki borčevskih in antifa-šističnih združenj sicer v primeru novih zavlačevanj in negativnih odgovorov ne izključujejo možnost odločnih protestov. »Prav je, da o tem vprašanju obveščamo najširšo javnost, ki naj gre preko odprtih in še vedno zaprtih meja. Take misli so bile v tvornem in prijateljskem duhu izrečene na srečanju med predstavniki odporništva z visokim državnim predstavnikom,« so po sestanku dejali zastopniki VZPI-ANPI, deportirancev v nemških taboriščih in političnih pre-ganjencev. Opensko strelišče leži na jusar-ski zemlji, za park miru so Openci v sodelovanju z borčevskimi združenji pripravili tudi okvirni urbanistično-arhitekturni projekt, ki je še vedno na papirju. V času Illyjeve občinske uprave se je glede poligona govorilo o možni zamenjavi lokacije vedno v sklopu jusarskih zemljišč. Iz tega ni bilo nič, stvar pa se ni premaknila niti v času županovanja Roberta Dipiazze. Včerajšnje srečanje na tržaški prefekturi o openskem strelišču kroma danes V Miljah praznik slovenske kulture Danes bo v Miljah potekala slovesnost ob Slovenskem kulturnem prazniku. Društvo Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga bo v sodelovanju z miljskima COŠ Albin Bubnič in vrtcem Mavrica Prešernov dan proslavilo v strogem središču Milj. Na trgu Marconi bo namreč ob 15.00 potekala otvoritev treh razstav, ki bodo na ogledu že od 14.30. Otroci iz vrtca Mavrica bodo razstavljali risbe, ki so jih oblikovali s pomočjo učiteljic. Prav tako bodo otroci iz prvih treh razredov šole Bubnič razstavljali slike, ki so jih pripravili med delavnico, ki jo je vodil Štefan Turk, medtem ko bodo učenci iz 4. in 5. razreda razstavljali fotografije, ki so nastale med delavnico z Mirno Viola. Razstava bo jutri na ogledu do 17.00. delo in sociala - Protokol med Pokrajino Trst in sindikati Cgil, Cisl in Uil Skupni ukrepi proti krizi Včeraj predstavili nekaj smernic, ki so vezane predvsem na delovno in socialno področje - Pokrajinska uprava bo podvojila finančno podporo Na sedežu tržaške pokrajine je včeraj beseda tekla o protikriznih ukrepih za letošnje leto. Pokrajinska uprava je namreč s krajevnimi sindikalnimi organizacijami Cgil, Cisl in Uil podpisala protokol o strukturnih ukrepih, ki bi nekoliko omejili strašno gospodarsko krizo, ki je postavila na kolena tudi naš gospodarski sistem. »Krizi žal ni videti konca, pravzaprav še bo pokazala svoje zobe in morda zadala še kak hud udarec že itak precej oškodovanemu trgu dela,« ocenjuje predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki je v družbi kolegov odbornikov in predstavnikov sindikalnih organizacij predstavila nekaj začrtanih kratkoročnih protikriznih smernic. Pokrajinska uprava bo v tej luči podvojila finančno podporo: za bienij 2010-12 je za tovrstne posege že namenila 300 tisoč evrov, a je samo za letošnje leto že odredila 331.665 evrov podpore. Sporazum želi okrepiti v glavnem ukrepe na zaposlitvenem področju predvsem s posegi, ki bi prispevali k ohranjanju delovnih mest, podprli zaposlitev in spodbudili ustanovitev novih podjetij. Utrinek z včerajšnjega srečanja na sedežu tržaške pokrajine kroma Podpisniki niso pozabili na šibkejše sloje družbe. »V domeni s sindikalnimi partnerji smo se morali žal odločiti za prekinitev izdajanja brezplačnih abonmajev za javne prevoze - od maja dalje. V zadnjem času smo prejeli namreč ogromno prošenj po brezplačnem abonmaju - če bi vsem ugodili, bi znatno omejili prispevke za vse ostale oblike socialne pomoči,« je dejala Poropatova. Med novostmi protokola velja opozoriti predvsem na sistemske ukrepe, ki so vezani na delovno ali socialno področje ter ciljajo na bolj operativno upravljanje administrativnega aparata, na širše oblike izobraževanja, ki bi izboljšale kompe-tence mladih v iskanju zaposlitve (spodbujanje sodobnejših metodologij študija), in na uporabo individualiziranih programov za ponovno zaposlitev brezposelnih oz. delavcev v dopolnilni blagajni. Pokrajina bo poskrbela za nove izobraževalne tečaje, za spodbujanje zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami in za sodelovanje ravno na tem področju s socialnimi zadrugami. Protokol obsega tudi ukrepe, ki jih bo Pokrajina uresničila s pomočjo vinkuliranih skladov Evropske unije, italijanske države in Dežele FJK. Slednje zadevajo predvsem izobraževanje in ponovno zaposlitev brezposelnih delavcev in delavcev s posebnimi potrebami, spodbujanje nastajanja novih podjetij in pomoč socialnim zadrugam ter taksistom. črna kronika - Uspešna skoraj leto dni trajajoča operacija Sprinter Kombiji iz Italije v Ukrajino Ukrajinsko-moldavska tolpa je kradla vozila po severni Italiji in jih na novo registrirala ali pa razstavila - Sodelovanje italijanske in slovenske policije Poleg vozil so agenti zasegli tudi najrazličnejše blago Operacija Sprinter: tako je bilo ime skoraj leto dni trajajoči preiskavi tržaške obmejne policije, ki je v sodelovanju s slovensko policijo in pod vodstvom tožilca Federica Frezze razbila ukrajinsko-moldav-sko tolpo, ki se je ukvarjala s krajo kom-bijev, ki jih je iz Italije pošiljala v Ukrajino. Kot že rečeno, je operacija trajala skoraj leto dni, vse pa se je začelo 19. novembra 2010, ko je pri Fernetičih policija ustavila furgon znamke mercedes sprinter, ki ga je vozil 26-letni ukrajinski državljan Mykola Kozhokar, namenjen v Slovenijo. Pri podrobnem pregledu so ugotovili, da gre za vozilo, ki so ga bili le nekaj ur prej ukradli na sedežu nekega podjetja iz Bre-scie, ki je bilo njegov lastnik. Mladeniča so aretirali in nadaljevali s preiskavo, saj so posumili, da zelo verjetno ne gre za osamljen primer in da je tu na delu organizirana tolpa. Sum se je v naslednjih mesecih izkazal za utemeljenega, saj so preiskovalci naleteli na organizirano dejavnost, ki se je že trdno uveljavila na italijanskem severu. Tolpa, ki so jo sestavljali ukrajinski in moldavski državljani, je po severni Italiji, točneje na območju Milana in Brescie, kradla vozila, zlasti kombije znamke mercedes sprinter (od tod tudi ime operacije), ki so jih potem peljali iz Italije preko mejnih prehodov na Tržaškem in Goriškem najprej v Slovenijo, od tam pa v Ukrajino, kjer so jih bodisi na novo registrirali, bodisi pa razstavili, tako da je bilo mogoče dele ponovno uporabiti. V sklopu operacije Sprinter so agenti zasegli osem kombijev, razne mehanske in druge dele vozil znamke mercedes, orodje za vlamljanje v avtomobile, lažne avtomobilske šipe, prometno in zavarovalno dokumentacijo, poleg tega pa še razstavljen motor, dalje motor za čolne in tri kolesa. Prav tako so zasegli večje število kosov oblek, ki so jih bili pretekli mesec ukradli v neki trgovini v kraju Chiari blizu Brescie, zaradi česar so tržaški mejni policisti pod obtožbo zbiranja ukradenega blaga aretirali moldavska državljana, 28-letnega Vasileja Mihailova in 26-letno Silvio Filipescu. V sklopu operacije pa so vsega skupaj aretirali deset ukrajinskih državljanov, pet pa so ovadili na prostosti. sv. jakob Preprečen poskus samomora V stanovanjskem bloku, imenovanem Vatikan, pri Sv. Ivanu, je včeraj ženska zagrozila, da bo skočila skozi okno. Posegli so policisti in tržaški gasilci, ki jim je po več kot polurnem prigovarjanju uspelo prepričati žensko, naj ne stori usodnega koraka. Uspelo jim je. / TRST Sreda, 7. marca 2012 7 tržaški občinski svet - Po obravnavi nujnih resolucij Davek IMU: prihodnji teden odločitev občinske uprave Mestna skupščina odobrila resoluciji leve sredine in eno od resolucij Ljudstva svobode Ponedeljkova tržaška občinska seja, namenjena obravnavi novega davka na nepremičnine IMU, se je iztekla s sledečim rezultatom: predloženih je bilo devet nujnih resolucij, dve sta bili odobreni, sedem pa zavrnjenih. Po pričakovanju je bila odobrena resolucija, ki jo je predstavila levosre-dinska koalicija, ob njej še ena od resolucij Ljudstva svobode, zavrnjene pa so bile resolucije Severne lige (dve), Ljudstva svobode (tri), Gibanja 5 zvezd in Unaltra Trieste. Desnosredinska opozicija je zahtevala že pred koncem preteklega leta razpravo o uvedbi novega davka na-nepremičnine. Ljudstvo svobode je svojo prvo nujno resolucijo vložilo v občinski svet že 23. decembra lani.Ta-krat pa vodje svetniških skupin so ocenili, da »zadeva ni nujna«. Minila sta dobra dva meseca, tisti prvi resoluciji so se pridružile druge, med njimi tudi resolucija, ki so jo podpisali vodje svetniških skupin levosredinske koalicije. Ob tako splošni zahtevi po »nuj- nosti razprave«, so vodje svetniških skupin dali zadevo IMU na dnevni red ponedeljkove seje. Predstavniki desne sredine so zahtevali, naj občinska uprava, prav zaradi vse hujše gospodarske krize, izkoristi možnost, ki jo dopušča odlok o ponovni uvedbi davka na nepremičnine, in omogoči najnižjo možno stopnjo obdavčitve tako imenovanih prvih stanovanj (količnik 0,2 odstotka). Un'altra Trieste je zelo ostro obsodila ukrep zavoda za ljudske hiše Ater o zvišanju najemnin in zahtevala, naj občina poseže, da bi manj premožne družine bile deležne olajšav pri plačevanju davka IMU. Gibanje 5 zvezd je predlagalo uvedbo različnih količnikov za obdavčitev prvih stanovanj, z namenom, da bi bile manj premožne družine manj prizadete. Obregnilo se je tudi ob prosta, nezasedena stanovanja. Za ta stanovanja naj bi uvedli višjo obdavčitev (10,6 odstotka), da bi s tem »spodbudili« oddajo prostih stanovanj v najem. Igor Švab kroma Resolucija leve sredine je predlagala uvedbo »najnižje možne osnovne stopnje obdavčitve za prvo stanovanje,« medtem ko naj bi za ostale nepremičnine predvideli različne količnike, odvisno pač od namembnosti drugega stanovanja (ali je dano v najem, ali je last zadruge, ali pa je nezasedeno. Nadalje resolucija poziva župana, naj poseže »pri zakonodajalcu, da bi bila tako imenovana ljudska stanovanja izvzeta od plačevanja davka IMU, ali da naj bi zanje predvidel najnižjo možno stopnjo obdavčitve.« Podobna zahteva je bila iznesena tudi v eni od resolucij Ljudstva svobode. Mestna skupščina je odobrila le ti dve resoluciji - leve sredine in Ljudstva svobode - zavrnila pa je vse ostale. O davku IMU bo verjetno sredi prihodnjega tedna razpravljal občinski odbor. Odlok bo zatem romal v presojo rajonskim svetom, potem ga bo obravnavala še občinska komisija za proračun, ki jo vodi občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Ta bo morala izreči svoje mnenje, šele potem se bo o novem davku izrekel občinski svet. M.K. občina - Informativna srečanja Trije petki za ločeno zbiranje odpadkov ad formandum - Jutri ob 1 8. uri Veliko zanimanje za tečaj obrezovanja dreves Konec tedna v Šoli obrezovanja sadnih dreves na Ad formandumu. 15 ur o najpomembnejših vidikih obrezovanja za ravnovesje vegetacije in rodnosti posameznih sadnih dreves. Strokovnjakinja za kmetijstvo in oljkarstvo Nataša Riggi je prejšnjo soboto prvo skupino udeležencev tečaja peljaja na praktične vaje k sv. Ivanu, kjer so skupaj obrezovali oljke in drugo sadno drevje. »Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da tečaj ponovimo. V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo prvo srečanje na našem sedežu v ul. Ginnastica v Trstu. Pričetek tečaja pa je odvisen od števila udeležencev. Zato vabimo vse, ki so zainteresirani, naj se čim prej prijavijo na tel. 040.566360 ali po mailu: ts@ad-formandum.org«, pravi koordinatorka tržaškega sedeža Anna Maria Milič. »V zadnjem obdobju se je število uspešno zaključenih tečajev iz kmetijskega področja krepko povečalo. Še zlasti v Trstu je zanimanje za tečaje tega sektorja precejšnje. V teh dneh zbi- ramo predprijave oziroma zanimanja za tečaje splošnega kmetijstva in za vodenje agriturističnega podjetja; tečaje, ki omogočajo koriščenje prispevkov za kmetijsko dejavnost, bomo sicer izvedli na vseh treh sedežih v Trstu, Gorici in v Špetru«, zaključuje Miličeva. Za več informacij o tečajih iz kmetijskega področja je na razpolago spletna stran www.adformandum.org, tel. 040.566360 in naslov e-pošte: in-fo@adformandum.org. Včeraj so na tržaški občini predstavili ciklus srečanj o ločenem zbiranju odpadkov, ki ga prirejajo Univerza za tretje življenjsko obdobje, tržaška občinska uprava in podjetje Acegas Aps. Predstavitve so se udeležili občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, pokrajinski odbornik Vittorio Zollia, predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Ugo Lupattelli in upraviteljica podjetja Acegas Erica Zugna. Predstavniki navedenih ustanov so poudarili pomen dejstva, da se je okrog tako pomembnega vprašanja ustvarila koristna sinergija med več subjekti, ki so vsi zainteresirani, da se med občani okrepi znanje in občutljivost za vprašanje ločenega zbiranja odpadkov. Gre za to, da se ljudje navadijo na korektno obnašanje, ki bo bistveno prispevalo k varovanju okolja in smotrnemu zbiranju odpadkov, kot je že dalj časa v veljavi v drugih italijanskih mestih. Kot je bilo povedano, je Trst glede tega v krepkem zaostanku, saj znašajo odstotki ločeno zbranih odpadkov trenutno komaj 21 do 23 odstotkov. Na programu so tri srečanja, na katera so vabljeni občani in sicer v petek 9. marca od 17. do 19. ure v avditoriju občinskega muzeja Revoltella, nato v petek, 16. marca v Hiši mladih (Casa del giova-ne) v Ul. Inchiostri (ob isti uri) in nato še v petek, 23. marca v veliki dvorani zna-stvenega liceja Galileo Galilei, tudi tam od 17. do 19. ure. zahodni kras - Rajonski svetnik Mitja Košuta opozarja Kdaj redno vzdrževanje? Ko bi tržaška občinska uprava redno vzdrževala svoja poslopja, bi mnogo prihranila Februarska burja je v Križu odpihala nekaj strešnikov z obeh tamkajšnjih šolskih poslopij. Občinska uprava je 13. februarja nemudoma poskrbela za popravila ter s tem »učinkovito ponovno zagotovila varnost,« je v vprašanju, ki ga je pred časom vložil v zahodnokraškem rajonskem svetu zapisal svetnik Zveze levice Mitja Košuta. Ocenil je, da »je bilo delo uprave in uradov neoporečno,« ob tem pa so se mu porodili nekateri pomisleki. »Kako je mogoče, da se podobne težave ponavljajo ob močnejših sunkih vetra?« se je vprašal. V vasi je kar nekaj starih hiš, strehe katerih učinkoviteje prenašajo burjasta obdobja, ki sploh niso redka in nepredvidljiva, je ugotovil Košuta, ki se je podrobneje zaustavil ob stanju osnovne šole Alberta Sirka. Lesena okna so v slabem stanju, kar kaže na večletno zanemarjenost: lakasta prevleka se lušči in les je izpostavljen umazaniji ter vremenskim neprilikam. »Sumim, da od predaje šole po obnovi, ki je bila izvedena v letih 1999-2000, okna niso bila premazana, kot tudi niso bili premazani le- Mitja Košuta kroma seni deli pristreška ob vhodu v stavbo. Bojim se, da bodo okna v kratkem dotrajana,« je opozoril svetnik Zveze levice. Očitno je, da dosedanje uprave niso redno spremljale stanja občinskih nepremičnin, saj bi se v nasprotnem primeru izognili marsikateri nevšečnosti. Košuta je navedel nekaj primerov. Z red- nimi pregledi in vzdrževalnimi ukrepi bi verjetno omejili škodo na cerkvici sv. Roka; z redno košnjo ob kriškem rekreacijskem središču bi preprečili nastanek za zdravje občanov nevarne kolonije podgan; z rednim odstranjevanjem umazanije iz žlebov in odtočnih jarkov pred slovenskim vrtcem bi otroke,nji-hove starše in vzgojitelje pravočasno zavarovali pred deževnico; z rednim spremljanjem stanja izpraznjenega doma za ostarele Don Marzari in s pravočasnim opravljanjem potrebnih popravil bi verjetno vsaj delno zaustavili neizbežno propadanje poslopja. Košuta se je z omenjenimi primeri dotaknil različnih področij. »Rdeča nit, ki povezuje vse te težave, pa je vedno ena in ista: osmisliti pojem "rednega vzdrževanja',« je poudaril in na koncu ocenil: »Z rednim vzdrževanjem bi lahko uprava prihranila veliko denarja, saj bi se vsaj delno izognila zahtevnejšim gradbenim delom in morebitnim poškodbam, povzročenim tretjim osebam.« M.K. Preventiva ali kurativa: pravilen življenjski stil Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus prireja danes ob 17. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predavanje z naslovom Preventiva ali kurativa: pravilen življenjski stil. Gost bo zdravnik Gianluca Borotto, ki je odgovoren za na-brežinski Hospice Pineta del Car-so v Nabrežini in strokovnjak v pa-liativnem zdravljenju. Pravilen življenjski stil, ki nam pomaga pri preprečevanju marsikatere hude bolezni, predvideva vrsto pravilnih navad, ki bi jih moral vsakdo vnesti v vsakdanje življenje. Znanstveniki so prepričani, da bi bilo veliko manj (za tretjino) rakastih obolenj, če bi vsakdo sledil zdravemu stilu življenja. Preventiva je torej v veliki meri odvisna od nas samih. Na podlagi znanstvenih raziskav, ki so jih izvedli raziskovalci v najbolj prestižnih zdravstvenih raziskovalnih centrih na svetu, je svetovni Sklad za raziskave rakastih obolenj izdal nekaj ključnih točk, ki nas vodijo k pravilnemu življenjskemu stilu. Te so predvsem pravilna prehrana, gibanje (vsak dan vsaj pol ure hitre hoje, šport, telovadba) in opustitev kajenja. Seveda ne smemo pozabiti na t.i. sekundarno preventivo, ki nam jo nudijo zdravstvene ustanove: to so razni izvidi, na primer pap test, pregledi in izvidi za odkritje raka na dojkah, ali za prevencijo raka na črevesju. Vsak posameznik je v veliki meri odgovoren za svoje lastno zdravje, zato je prav, da smo o zdravem stilu življenja obveščeni. Merljakova spet v Štalci V Štalci v Šempolaju bodo člani SKD Vigred danes ob 18.30 spet gostili strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Merljakova bo tokrat predavala o spomladanski utrujenosti, o žol-čnih in ledvičnih kamnih ter o tem, kako nam telo sporoča, kaj nam primanjkuje v vsakodnevni prehrani. Spomin na kurirko Rozalijo Kos Kocjan Dne 7. marca 1944 so nacistični krvniki na Opčinah umorili partizansko aktivistko in kurir-ko Rozalijo Kos Kocjan - Gulič. Obesili so jo na drevo na Narodni ulici, nedaleč od tramvajske postaje. Čeprav je od krvavega dogodka minilo že 68 let, ostaja spomin na Rozalijo vedno živ v zavesti openskih antifašistov. Na njeno mučeniško smrt se bomo spet spomnili danes ob 10.30., ko bo na pobudo VZPI-ANPI z Opčin, od Banov, Ferlugov in Piščancev pred spominskim obeležjem na Narodni ulici polaganje vencev. Zbrane bo nagovorila Katerina Is-cra, s pesmijo in besedo pa se je bodo spomnili otroci Osnovne šole Franceta Bevka. Preventiva nad goljufijo starejših oseb Repentabrska občinska uprava obvešča občane, da bo v petek, 9. marca, ob 17. uri v kulturnem centru A. Bubnič v Rep-nu srečanje/predavanje na temo »Preventiva nad goljufijo starejših oseb«. Predaval bo poveljnik karabinjerske postaje z Opčin Nicola Valzano. Jutri vse ženske na razstavo zastonj Od jutrišnjem dnevu žena bodo lahko vse ženske obiskale razstavo Ogenj narave (Il fuoco della natura) v bivši centralni ribarnici na Nabrežju Nazario Sau-ro1, brez plačila vstopnine. Urnik: Od 11. do 13. in od 16. do 20. ure. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Založba Annales Iz Kopra 8 1 0 Sreda, 7. marca 2012 TRST / Večer z naslovom Narava, ki preseneča »Narava, ki preseneča (etični in okoljevarstveni vidiki)« je naslov večera, namenjenega mladim, ki se obeta v petek, 9. marca. Gre za šesto srečanje letošnjega delovnega leta iz niza »Življenje, ki preseneča«, ki pod mentorstvom prof. dr. Edija Kovača, filozofa, teologa in pisatelja, predavatelja na univerzah v Ljubljani in Toulousu, poteka v prostorih Slovenske prosvete v Trstu, v ul. Donizetti, 3. Večer se po svoji vsebini imenitno vključuje tudi v lanski niz, ki je potekal pod geslom »Etika in prihodnost«. Kaj je namreč bolj tesno povezano s prihodnostjo in etičnim pristopom kot ravno naravno okolje, ki smo ga prejeli od naših prednikov in naj bi ga čimbolj neokrnjenega predali našim zanamcem? Izhodišča za pogovor bo tokrat podal dr. Boštjan Anko, gozdarski strokovnjak s široko klasično izobrazbo, ki je svojo stroko študiral doma in v To-rontu v Kanadi in na sloviti Univerzi Yale v ZDA. Doktoriral je leta 1983 na Univerzi v Ljubljani. Leta 1994 je postal redni profesor na Biotehniški fakulteti (predmeti: funkcije gozda, krajinska ekologija, gozdni viri, zaščita naravne dediščine). Na isti fakulteti je bil tudi pobudnik in organizator podiplomskega študija Varstva naravne dediščine. Večer se bo začel ob 18. uri Vabljeni mladi. žč Včeraj danes tf Čestitke Danes, SREDA, 7. marca 2012 TOMAŽ Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 11.28 - Luna vzide ob 17.16 in zatone ob 5.34 Jutri, ČETRTEK, 8. marca 2012 DAN ŽENSK VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1016,5 mb raste, vlaga 39-odstotna, veter 36 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja s sunki do 71 km na uro, nebo spremenljivo, morje razgibano, temperatura morja 7 stopinj C. Noni Nataši in nonotu Vinku ter staršema čestitamo ob rojstvu male TIE. Sestrična Irma Ozbič Piščanc z družino. [I] Lekarne Danes prazuje 80 let pobudnik in ravnatelj Ribiškega muzeja tržaškega Primorja Bruno Volpi Lisjak. Iskreno mu čestitajo in kličejo še na mnoga leta vsi odborniki Ribiškega muzeja Od ponedeljka, 5. marca, do sobote, 10. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). M Izleti GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040365473) ali na mohorjeva@gmail.com. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Krakow in Auschwitz od 6. do 9. aprila. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Silvani, tel. 040-327221. SKD PRIMOREC prireja enodnevni izlet na Dolenjsko v nedeljo, 20. maja. Predviden je popust za otroke. Vpisnino bodo odborniki zbirali v četrtek, 8. marca, v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah od 20.00 do 20.30. Za prijave in informacije: tel. št. +393396980193 ali skdprimorec@ya-hoo.it. SKD PRIMOREC prireja večdnevni izlet v Prago in okolico od 28. aprila do 1. maja. Predviden je popust za otroke. Predujem bodo odborniki zbirali r»1 PROVINCIA TBI ESTE POKRAJINA TRST V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februaija 1987 objavljamo sledeče podatke o Predračunu za leto 2012 in Zaključnem obračunu za leto 2010 (1): 1. Podatki o dohodkih in izdatkih so sledeči: (v evrih) POSTAVKE Predvideni zneski predračun 2012 Preverjeni zneski obračun 2010 POSTAVKE Upravni presežek 1.216.247,01 Upravni piananldjaj Tekoči presežek 535.000,00 Presežek glavnice 681.247,01 Tekoči upravni presežek Tekoči Davčni priliv 8.325.000,00 8.437.864,67 Vračilo deležev kapitala Prilivi in prenosi 66.487.877,81 69.518.764,08 za amortizacijo od države 74.204,04 627.749/43 od dežel 65.850.818,09 87.897.155,55 Drugi dohodki 3.802.647,70 4.094.306,20 od javnih uslug 1.111.669,70 1.168.993,54 Skopni tekoči dohodki 78.415.325.31 82.050.934,95 Skopni tekoči stroiki Skopni tekoči dohodki s tek. opr. presežkom 78.950.325,31 82.050.934,95 StroSki za naložba Prodaje in prenosi kapitala 15.916.038,82 16.209.405,74 od države 201.045,88 od dežel 614.744,99 4.051.238,74 NajBm posojil 14.005.199,38 356.000,00 Skopni izdatki na račon glavnice ze dvig iz blagajnB 2.500.000,00 0,00 Skopni dohodki ne račon glavnice 27.321.238,20 16.565.465.74 Skopni dohodki ne račon glevnlce z upr. presežkom 28.082.485.21 16.565.465.74 Povračilo akontacij iz blagajine in druga povračila Storitve na račun tretjih 4.381.600,00 3.897.444,73 Storitve na račun tretjih Skopaj 112.618.163.51 102.513.785.42 SKUPAJ Skopaj s presežkom 113.834.416.52 102.513.785,42 Poslovni primankljaj 1.923.090,06 H Poslovni presežek SKUPAJ 113.831410,52 164.436.875.42 SKUPAJ Predvideni zneski predračun 2012 Preverjeni zneski obračun 2010 77.149.013,31 4.302.312,00 80.679.821,80 1.585.178,27 81.450.325,31 28.002.485,21 82.265.000,07 18.274.430,62 28.002.485,21 2.500.000,00 4.381.600,00 18.274.430.62 3.897.444,73 113.834.410,52 104.436.875,42 113.634.410,52 164.436.875,42 • Krit z upravnim presežkom, ki je bil pr v bilanci 2010 in predhodnih 2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investici skih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna 2010 je sledeča (v evrih): "----.____ SLUŽBE POSEBI " ----- Upravflenja In nadzor Šolstvo Kultura In kulturna dobrina Turizem, (port ta raimadla Pmozl Upravtenja terttwQa Vsrstvr, akola 8udalnl sali mi Bospodaisld razvoj SKUPNO mvsmtoč - G lubju 7.106.345,57 238.288,76 89.782,99 236.042,03 1.795.755,48 530.824,46 725.794,31 190.778,29 1.392.614,13 12.277.226,92 - Nakupi potrofnBgB blaga in/ali surovin 121.441,09 4.474,16 3.200,40 1.000,00 60.399,51 20.862,07 36.660,20 18.344,00 266.38M3 - Storitve 3.124.581,55 3.415.382,43 212.299,60 255.858,22 47.167.032,36 467.704,84 362.931,21 99.557,06 525.684,85 55.631.632,92 - Uporaba sredstev tretjih oseb 176.165,60 4.341,72 0,52 221.631,53 13.550,50 6.537,60 7.853,00 436.686.47 - Potni stralki 805.250,98 1.887.400,38 433.936,08 880.685,58 12.822,88 650,00 110.602,00 733413,57 4.736.420,22 9.616.396.68 - Pasivne obresti in različni FinanCni odhodki 382.436,36 467.100,42 2.378,30 267.667,59 1.118.580,67 - Davki 813.924,46 650,00 115.893,37 1.075,13 5.925,35 5.228,31 114.710,74 1.657.407,36 - Izredni stroiki tskofaga poslovnega lata 287.722,24 287.722,24 - AmortizacijB poslovnega leta ■ Sklad za razvrednotenje terjatev ■ Rezervni skled - Skupaj takofi izdatki 12.817.167,85 6.013.646.15 744.210.79 1.375.972.65 48.343.635,13 1.302.334.59 1.257.540.67 1.029.978.03 6.785.635.84 86.678.821.86 - AaMIr šjtoanftate - Nakup nepremičnin 3.338.358,79 564.389,91 86.000,00 342.000,00 4.336.746,76 - Rezlastitve in slufnosti prati plsCilu - Uporaba sredstev ze gospodomo izvedene dele - Nekup premičnin, strojev in tehničnih neprav 10.022.667,82 57.858,64 4.600,00 6.500,00 153X00,00 3.643,20 16.248.669.76 - Profesionelne zsdolžitve zunenjim sodelevcem 61.682,49 128.265,53 186.958.62 - Prenos kapitala 328.688,51 21.691,18 43.888.B4 852.835,80 8.149,36 187.985,31 1.731.902,03 62.364,74 275.620,26 3482.154,14 - DalniSki deleži ■ Prispevki v kapital 2.500,00 2.599,99 ■ DodelitBv kreditov in akontecije 10.000,00 10.000,60 - Skupal Izdatki b kapHala 13.754.915,71 643.939,74 139.898,84 1.194.835,99 19.149,36 383.769,84 1.B85.302.03 62.364,74 278.263,46 16.274.436,62 - SKUPAJ 26.572.783.56 6.657.585.88 884.109.63 2.570.808.55 49.353.784,49 1.666.095.43 3.142.842.70 1.681.342,77 7.674.899.40 98.854.252,42 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2010 (v evrih): Upravni presežek iz obračuna za leto 2010................................................................................... Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto 2010....................................................... Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2010............................................................. Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov razvidnih iz seznama, priloženega obračunu za leto 2010.. . 8.785.710,56 .............0,00 ..1.024.513,50 ...............0,00 Glavni takoSi dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna (v avrih): (it. prebivalce» 236.546 (15B. član zak. odloka M. 207/2000) kat izhaja iz Poročila a prog, proračunu 2010-2012) TflkoCi dohodki........................ od tega: davki... prispevki in prenosi.................. drugi tekoči prihodki................ ..346.87 ....35,67 ..293,89 .....17,31 Tekoči izdatki............................. od tega:............... nakup dobrin in plaCilo storitev... drugi tekoči stroSki.................... .341,07 ....51,90 ..236,31 .... 52,87 (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobreni obračun (María PREDSEDNIK Bassa Poropat) v četrtek, 8. marca, v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah od 20.00 do 20.30. Za prijave in informacije: tel. št.: +393396980193 ali skdprimorec@ya-hoo.it. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 9. marca, ob 18. uri, v Baru Nanos (Razdrto) potopisno predavanje Gregorja Tavčarja »Gore in ljudje zahodne Himalaye in predstavitev novega kratkega filma o Pakistanu«. Po potopisnem predavanju, ob 20. uri, pa vabimo udeležence na nočni pohod na Nanos ob polni luni. Odhod izpred Bara Nanos, Razdrto. Potrebna je primerna oprema. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi v nedeljo, 11. marca, ob 9.30 na »Pohod na Grmado« (po sledovih 1. svetovne vojne). Zbirališče pri cerkvici v Cerovljah, vzpon mimo Merin do vrha Grmade, spust do Pejce (žepna svetilka!) in Grofove jame. Priložnostna razlaga o krajih in dogodkih. Ob povratku možen postanek na bližnji turistični kmetiji. SPDT prireja v nedeljo, 11. marca, geološki izlet namenjen spoznavanju geomorfoloških zanimivosti Krasa med Fernetiči in Orlekom. Zbirališče na Fetnetičih, na parkirišču ob cesti za Repentabor ob 9. uri. Približno tri ure lagodne hoje. Obvezna veljavna osebna izkaznica. Vabljeni! IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila: udeleženci si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo Mirne Viola (na otvoritvi bo zapel MePZ Slo-venec-Slavec), grajsko palačo Bojnice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri in predstavi ognja in sokolarstva. Ostalo je nekaj mest na razpolago v avtobusu. Informacije in vpisovanja na tel. št. 347-7937748 (Mirna) do 20. marca. ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040229166. DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. 0 Mali oglasi ČISTOKRVNE MLADIČE pasme border collie prodam; tel. 0481-419976. 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajamo. Tel. št.: 040-420604. KRAŠKO RDEČO ZEMLJO odlično za vrtove, možnost dostave na dom, prodam. Tel. št.: 333-6486491. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM hlode oreha, lipe, češnje, hrasta. Tel. št.: 040-212811. PRODAM štiri-letne gume goodyear, 255/60 R17, malo rabljene. Cena: 200,00 evrov. Tel. št.: 331-5311133. STANOVANJE na Opčinah: dnevna soba, kuhinja, spalnica in dve kopalnici dajem v najem. Tel. št.: 3472533320 (po 15. uri). STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINI dajem v najem majhno stanovanje. Tel. št.: 040-228390. V DOLINI dajemo v najem enostano-vanjsko hišo s kuhinjo, dnevno sobo, tremi spalnicami, kopalnico, kletjo, skladiščem in dvoriščem. Tel. št.: 338-1774097. V PREBENGU PRODAM zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št. 3356322701. V TOREK, 22. februarja, je v Prosvetnem domu na Opčinah med pustnim rajanjem izginila črna ženska bunda. Pokličite na tel. št.: 040-213280 ali jo prinesite v Prosvetni dom. V OKOLICI BAZOVICE se je izgubila črno-bela-siva mucka, sliši na ime Mi-ci. Kdor jo vidi naj se javi na tel. št.: 338-2851230, 370-1116283. S Poslovni oglasi DAJEMO V NAJEM halo v obrtni coni Zgonik (150kv.m+100kv.m). Za informacije 040-2529398 DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC praznuje DAN ŽENA v soboto, 10. marca. Večerja z glasbo v živo. Zaželjena rezervacija. Tel.:040-229168 H Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Loterij a 6. marca 2012 Bari 29 7 12 59 19 Cagliari 4 26 70 72 46 Firence 51 83 74 71 47 Genova 62 71 69 52 43 Milan 20 8 21 26 7 Neapelj 17 77 54 2 82 Palermo 42 84 21 19 88 Rim 53 39 8 26 89 Turin 62 83 12 48 74 Benetke 26 77 6 5 60 Nazionale 61 90 85 73 67 Super Enalotto Št. 28 31 42 49 51 68 79 jolly 70 Nagradni sklad 2.524.110,44 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 70.442.056,08 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 31.551,39 € 886 dobitnikov s 4 točkami 430,95 € 33.975 dobitnikov s 3 točkami 22,38 € Superstar 69 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 788.784,75 € 3 dobitniki s 4 točkami 43.095,00 € 178 dobitnikov s 3 točkami 2.238,00 € 2.906 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.339 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 48.803 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € www.primorski.eu1 / TRST Sreda, 7. marca 2012 9 Društvo Slovencev miljske občine K. Ferluga v sodelovanju z Občino Milje in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi danes, 7. marca 2012 ob 15. uri na trg Marconi v Milje na otvoritev razstave Moj domači kraj Otroci državnega otroškega vrtca Mavrica in COŠ A. Bubnič bodo zaplesali, zapeli in recitirali slovenske poezije ob prazniku slovenske kulture. Razstavljena dela COŠ A. Bubnič so _ nastala na delavnicah s Štefanom Turkom in Mirno Viola. Razstava bo odprta izključno 7. marca od 14.30 do 17. ure □ Obvestila U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Hysteria«. CINECITY - 18.00, 22.15 »In time«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 22.15 »Knockout - Resa dei conti«; 16.00, 18.05, 20.10 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 16.00, 20.15 »The woman in black«; 16.30, 19.55, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.00, 22.00 »Posti in piedi in paradiso«; 16.15, 19.00, 21.45 »John Carter - 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Un giorno questo dolo-re ti sara utile«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 17.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 18.00, 20.10 »To je vojna!«; 20.20 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »Obuti maček 3D«; 18.05 »Zaobljuba ljubezni«; 16.30 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 16.40, 18.50, 21.00 »To je vojna!«; 20.50 »Nevidni jezdec 3D«; 20.25 »Varna hiša«; 16.25, 19.00 »Potomci«; 18.40 »Kruha in iger«; 15.40, 18.10, 20.30 »Samomorilec«; 15.35 »Zapiti dnevnik«; 18.20, 20.40 »Železna Lady«; 21.30 »Hudič v nas«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.10, 22.15 »Hugo Cabret«; 16.15, 20.00, 22.15 »John Carter«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »The Iron Lady«; Dvorana 4: 18.20 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 22.15 »In time«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Posti in piedi in paradiso«; Dvorana 2: 18.00, 20.30 »John Carter -3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »Viaggio nell'isola misteriosa - 3D (dig.)«; 21.40 »Hugo Cabret - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Safe house - Nessuno e al sicuro«. H Šolske vesti DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: sporočamo, da delavnica na programu danes, 7. marca, odpade; prenesena je na datum, ki ga bomo javili naknadno. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do četrtka, 8. marca, potekala vpisovanja za š.l. 2012/13 v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI prireja v sredo, 21. marca, na predavanje za starše na temo »Kako postavimo meje otroku in hkrati poskrbimo zase?«. Vodila ga bo Neva Strel Pletikos, prof. pedagogike in sociologije. Predavanje bo od 17.00 do 19.00 v prostorih osnovne šole P. Vo-ranc v Dolini. Vljudno vabimo starše, da se polnoštevilno udeležijo srečanja. POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Pokal Ja-vornik«, veljavne za 7. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 11. marca, na smučišču Cerkno. Vpisovanje je možno še danes, 7. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). SKD VIGRED vabi v danes, 7. marca, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo: Utrujenost; žolčni in ledvični kamni; znaki pomanjkanja v hrani, kaj nam telo sporoča. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje in prevzem listov za leto 2011, ki bo danes, 7. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TEČAJ ŠIVANJA NARODNIH NOŠ: KD Rdeča zvezda ponovno organizira tečaj šivanja narodnih noš, ki je namenjen vsem tistim, ki bi si radi sami, po lastni meri in okusu sešili nošo. Namenjen je tako začetnicam, kot izkušenim šiviljam. Prvo srečanje bo potekalo danes, 7. marca, ob 20.30. Za podrobnejše informacije lahko pokličete tel. št. 3407693900 v popoldanskih urah. S seboj prinesite dobro voljo! VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI ob 68-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo danes, 7. marca, ob 10.30 počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Sodeluje OŠ Franceta Bevka, priložnostna beseda Katerina Iscra. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Preventiva ali kurativa: pravilen življenjski stil«. Predaval bo pa-liativni zdravnik dr. Gianluca Borotto. Danes, 7. marca, ob 17. uri v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio, 24) na kulturni večer in družabnostjo z večerjo ob mednarodnem dnevu žena v četrtek, 8. marca, od 19. ure. Prijave na tel. št.: 040-572114. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 8. marca, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). ZVEZA ŽENA BOLJUNEC prireja v četrtek, 8. marca, od 19.30 dalje v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu družabnost ob Mednarodnem dnevu žena. Vabljene. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. STANKO GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA IZ ŠEMPOLAJA prirejata večer na temo »Kulinarične drobtinice s kuharico g. Emilijo Pavlič« v petek, 9. marca, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju. AO SPDT prireja v petek, 9. marca, od 17. do 19. ure na umetni steni v Bazovici Dan odprtih vrat za otroke od 7. do 12. leta starosti. Pod vodstvom športnih plezalcev bodo otroci spoznali plezalno opremo in se preizkusili v plezanju. Organizatorji bodo nudili popolno opremo, udeležba brezplačna. Informacije in prijave na tel. št.: 349-6648530 (Jernej) ali na ao@spdt.org. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča občane, da v petek, 9. marca, ob 17. uri v kulturnem centru A. Bubnič v Repnu se bo odvijalo srečanje/predavanje na temo »Preventiva nad goljufijo starejših oseb«. Predaval bo poveljnik postaje Orožnikov z Opčin Mar.Ca Nicola Valzano. Vabimo občane, da se udeležijo dogodka. SKD IGO GRUDEN v Nabrežini vabi v petek, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tap-kanja). Vodila bo Barbara Zetko. SKD BARKOVLJE obvešča, da odpade »tapkanje« z Barbaro Zetko v soboto, 10. marca. Naslednje srečanje bo v torek, 20. marca, ob 17.30. V soboto, 31. marca, pa vabimo na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. ZVEZA LEVICE vabi ob 8. marcu -mednarodnem dnevu žena, v soboto, 10. marca, ob 18. uri v Ljudski dom v Naselju Sv. Sergija (Ul. Di Peco, 14) na srečanje na temo »Ženske na novem delavnem tržišču«, sledi družabnost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo naslednja delavnica »Kult-ura zate, kako organiziramo kulturni dogodek« v soboto, 10. marca, od 13. do 17. ure v Sa-ležu v prostorih SKD Rdeča zveza (pod knjižnico). 8. MAREC V DOLINI - Mednarodni Dan žena bomo Dolinčanke praznovale v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 12. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempola-ju na kulturni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo: članici SKD Tabor Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole) s kabaretom »Pupe iz Krasa« in pevka Laura Budal ob spremljavi Jankota in Valentine, ob tej priliki bo tudi otvoritev razstave slik Majde Pertotti. VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih v Briščikih vsak četrtek od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 15. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v l. 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Nabrežina 102, tel. št. 0402017370. DELAVNICA za izdelovanje cvetja iz krep papirja se bo vršila na Kontove-lu št. 523 (zraven društvene gostilne) v soboto, 17. marca, od 15.30 do 17.30. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite čim prej na tel. št. 3479322123 - 3468222431 -3386879124. Vabljeni otroci in starši v čim večjem številu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice reciklaže: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, email erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, email fortunatobruno@libero.it. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA v sodelovanju z Občino Milje in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi danes, 7. marca, ob 15. uri na trg Marconi v Milje na otvoritev razstave del otrok državnega otroškega vrtca Mavrica in COŠ A. Bubnič. Otroci bodo zaplesali, zapeli in recitirali slovenske poezije ob prazniku slovenske kulture. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM in Založba Annales iz Kopra vabita na predstavitev monografije o Borisu Pahorju z naslovom (Po)etika slovenstva. Knjigo bo predstavil prof. Miran Košuta, spregovorila bosta še urednika izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak in doc. dr. Barbara Pregelj. Prisoten bo tudi Boris Pahor. Vljudno vabljeni na srečanje danes, 7. marca, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« danes, 7. marca, ob 10. uri. Ob Dnevu žena nam bodo vezilje iz Bor-šta predstavile svoje izdelke. Z njimi se bo pogovarjala Marta Košuta. SKD PRIMOREC vabi v četrtek, 8. marca, ob 20.30 v Hiško uad Ljenčkice na večer »Prepletanje vozlov in čakol-otvoritev razstave del, ki so nastale med delavnico makrame-ja«. Uvodno misel bo podala mentorica delvnice Elda Jercog. SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan vabi na praznovanje Dneva žena v četrtek, 8. marca, v Ljudskem domu v Križu. Prijave na tel. št.: 040-220155 (Sara). ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA V okviru istoimenskega ciklusa bo v petek, 9. marca, ob 18. uri v ul. Donizetti, 3, večer z naslovom Narava, ki preseneča: etični in okoljevarstveni vidiki. Večer bo uvedel dr. Boštjan Anko. Vabljeni mladi. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja koncert »Pozdrav pomladi« v petek, 9. marca, ob 20.30. Na sporedu Trio Art: Tamara Tretjak (flavta), Branislav Trifkovič (klarinet), Tamara Ražem Locatelli (klavir). Vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v Kulturni dom v Ricmanjih, kjer se bo v petek, 9. marca, ob 14. uri odvijala prireditev ob Dnevu slovenske kulture, ki jo bodo oblikovali malčki OV Palčica - Ricmanje, učenci COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski, lut-karice Lutkovne skupine Tipitapi li-ceja A.M. Slomšek iz Trsta ter Martina Legiša, avtorica knjige otroških pesmi Tipitapi v rusi kapi. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. Stanko Gruden in otroškega vrtca iz Šempo-laja prireja večer na temo »Kulinarične drobtinice s kuharico g. Emilijo Pavlič« v petek, 9. marca, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju. KULT-URA ZATE - kako organiziramo kulturni dogodek, delavnice namenjene mladim od 19. do 30. leta starosti v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bodo vodili izkušeni mentorji: delavnica »Kako naredimo dober projekt za organizacijo kulturnega dogodka« bo v soboto, 10. marca od 13. do 17. ure v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu; delavnica »(So)delovanje društev: izdelajmo skupno vizijo in strategijo dela« bo v soboto, 17. marca, od 14. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; delavnica »projektno vodenje« bo v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure (lokacija bo javljena naknadno); delavnica »Tim in timsko delo« bo v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure (lokacija bo ja-vljena naknadno). V maju in juniju bodo potekali organizacijski sestanki in izpeljava kulturnih dogodkov (datume in lokacije javimo naknadno). Več o tem na www.zskd.org, za prijave in informacije pokličite na 040-635626. PRIMORSKA POJE 2012 - ZCPZ-Trst, Z SKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP-Gorica in JS za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije, ki bo v soboto, 10. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: ZeCVS Zgonik, MePZ KD Pobegi-Čežarji, MoPZ Slavnik, CMePZ Zupnije Zavratec, ZuMePZ Šempeter, MePZ Senožeče, MePZ Postojna. SKD IGO GRUDEN vabi na Koncertni večer komornih skupin s pihali Glasbene šole Sežana iz razreda prof. Ta-mare Tretjak in prof. Branka Trifko-viča v soboto, 10. marca, ob 19.00 v Kulturnem domu Iga Grudna v Na-brežini. SKD LONJER KATINARA vabi v soboto, 10. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lonjer na praznovanje Mednarodnega dneva žensk. Sodeluje MePZ Tončka Čok. SDD J. ŠTOKA ob mednarodnem Dnevu žena: nedelja, 11. marca, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku: fotografska razstava Alenke Petaros -Čevlji, srečanje z Meto Starc - Moja afriška izkušnja, glasbeni utrinek Zi-najda Kodrič. Sledi družabnost. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi, ob priliki Dneva žena, na gledališko komedijo »Gigina in Pierina«, ki bo v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri v Srenjski hiši v Gročani. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. Prispevki Popravek: V spomin na Srečkota Štol-fo daruje družina Valentino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Saležu. Namesto cvetja na grob Dore Križ-mančič por. Zagar daruje Ervina 20,00 evrov za MePZ Lipa. V hvaležen spomin na Srečkota Štolfo in njegove starše daruje Mara 25,00 evrov za KD Rdeča zvezda in 25,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na strica Karlota Černjavo darujeta Silvia in Vesna 100,00 evrov za Skupnost Izvir - Božje polje. V spomin na Zmaga Sedmaka darujeta Anica Bandelj-Ciani in Bruna Ci-jak 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Zmagota Sedmaka darujeta Sonja in Stevo 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Daria Jagodica darujeta Lidia in Ivana 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. t Prerano nas je zapustil naš dragi Luciano Bogatez Zalostno vest sporočajo hčerki Daniela in Cristina z družinama ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo naš dragi ležal v ulici Costalunga v petek, 9. marca, od 10. do 13. ure. Zarni pogreb bo v ponedeljek, 19. marca, ob 15.30 na pokopališču na Pro-seku. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 7. marca 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav nonotu Sara in Gaia Sočustvujejo Ondina, Julka, Mara, Luca in Danjel Dragi Cristina in Daniela, ob prerani izgubi očeta sva vama ob strani Silvana in Sara Zadnji pozdrav MANUELI BUDAL. Bivši sodelavci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah Družini iskreno sožalje Ciao, Manuela! Roberto, Denise in Devin Draga Manuela, z žalostjo v duši te zadnjič pozdravljamo in iskreno sočustvujemo z vso tvojo družino. Tvoji sošolci in vsi prijatelji 1 0 Sreda, 7. marca 2012 TRST / dsi - Gost večera je bili msgr. Janez Oberstar dolina - Začetek 24. marca O težavah cerkve VfiP?* ve!ika • . ekološka akcija in zakramentih Očistimo Dolino Ravnatelj mednarodnega misijonskega semenišča v Trstu monsignor Janez Oberstar je v Peterlinovi dvorani, na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Področnega sveta slovenskih vernikov iz Trsta in Milj, predstavil svojo dosedanjo prehojeno pot in spregovoril tako o težavah Cerkve kot tudi o zakramentih, posebno o evharistiji. Srečanje, ki je bilo obenem priprava na Veliko noč, kot se za postni čas spodobi, je msgr. Oberstar razdelil na tri dele. Uvodno je spregovoril o svoji prehojeni poti in omenil dejstvo, da je bil sošolec Milana Nemca in Antona Beden-čiča, ki opravljata svoje poslanstvo v naših župnijah. Po posvečenju leta 1973 so ga najprej poslali v Novo Mesto za kaplana, nakar ga je nadškof Pogačnik prestavil. Svojo pot je nadaljeval pri bratu Alojziju v Ljubljani. »V stolnico Sv. Justa sem prvič stopil s Smrkoljem za Santinov pogreb. Prav Smrkolj je bil eden izmed tistih ljudi, jasnovidcev, ki je čutil veliko potrebo po katehumenatu. Največja težava je bila sekularizacija, ki smo jo občutili po koncilu. Neokatehumensko pot sva začela z bratom v Ljubljani. Z mladino sem delal duhovne vaje in našel v neo-katehumstvu to, kar sem iskal: to so enostavne stvari, na primer, da je treba božjo besedo poslušati in živeti, in tega sem učil tudi mladino.« Njegova pot ga je vodila v Dolenjo vas pri Ribnici in v Brezovico, dokler se ni dal na razpolago, da bi šel po svetu. Tako so mu dodelili semenišče v Pulju, kamor se je preselil leta 1992. Po vojni jim je država odstopila vo- jašnico, ki so jo popravili in zgradili semenišče. Leta 2008 ga je nadškof Uran poklical spet v Ljubljano, da bi postal generalni vikar. Ker pa je spoznal, da na škofiji ni nobene perspektive, razen »prekladanja papirjev«, se je odločil, da bo oznanjal evangelij po svetu. Po Berlinu je predlanskim pristal v Trstu. Glede cerkvene problematike je koncil predstavil različne podobe Cerkve, predavatelj pa je zraven dodal še prispodobo Cerkve kot bolnišnice: zaradi različnih afer, od pedofilije pa do finančnih težav, smo pozabili, kdo smo. »Morali se bomo spremeniti in postati bolj ponižni, saj so v bolnišnici vsi potencialni bolniki: od direktorja do sester, zdravnikov in strežnikov. Enako je v Cerkvi, tudi ona je pod udarom.« Msgr. Janez Oberstar je podčrtal pomen zakramentov, ki jih lahko pojmujemo kot darove: »So kot antibiotiki, ki rešijo vsako bolezen in greh ali moč, ki prihaja iz Kristusa v nas, izvir moči, katerega se napiješ«. Že koncil je pred petdesetimi leti napovedal krizo na vseh področjih: umetnostnem, kulturnem in gospodarskem. Problem ni ekonomija, pač pa človeško srce, v katerem se bojuje več dejavnikov. Po eni strani se človek počuti slaboten, po drugi strani pa vsemogočen. In prav iz te razdvojenosti izvira kriza družbe. V Trstu vzgaja msgr. Oberstar duhovnike za novo poslanstvo, za pastora-lo evangelizacije, oznanjanje Kristusa po svetu. Zaključil je z mislijo: »Kdor se druži s prostitutko, postane z njo eno telo, kdor pa se druži s Kristusom, posta- Msgr. Janez Oberstar, ravnatelj mednarodnega misijonskega semenišča v Trstu, je bil sošolec Milana Nemca in Antona Bedenčiča, ki opravljata svoje poslanstvo v naših župnijah. kroma ne en duh. Tu ne gre za preprosto udeležbo, temveč za intimno združitev, ze-dinjenje. Druženje s Kristusom vzgaja ljudi, saj smo bili ustvarjeni iz ljubezni za ljubezen«. (met) Sledeč svetovni okoljski akciji Očistimo svet in slovenski Očistimo Slovenijo, se tudi v občini Dolina pripravlja vseobčinska prostovoljska okoljska akcija Očistimo Dolino, očistimo svoj kraj. Na podlagi slogana Skupaj zmoremo več se številne prostovoljske organizacije in skupine prostovoljcev v koordinaciji Občine Dolina že pripravljajo na vrsto pobud, ki se bodo zvrstile v soboto 24. marca za uvod in do konca meseca septembra za zaključek. Projekt ni namenjen samo posameznikom, ampak vsem, ki si želijo izboljšati stanje okolja. Sodelovanje pri čistilni akciji je zato odlična priložnost, da vsak občan dokaže, koliko mu je pri srcu okoljska problematika. Čistilna akcija je obenem odlična priložnost za druženje in zabavo. Projekt je enkratna priložnost, da se ozavesti mlade o problematiki odpadkov. Sodelovanje otrokov in mladostnikov v čistilni akciji je dobra priložnost, da začutijo in se povežejo s svojo lokalno skupnostjo, da naredijo nekaj pozitivnega za svoje okolje in se ob tem tudi nekaj naučijo. V soboto 24. marca bo organizirana vseobčinska prostovoljska okoljska akcija. Prostovoljci in pristojno osebje občine Dolina bodo do navedenega datuma po ozemlju preverjali lokacije divjih odlagališč oziroma najbolj kritične točke, v dneh okoli 24. marca pa bodo s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstranili komunalne odpadke. Poleg tega bodo očistili tudi okolice javnih površin, naselij in sprehajalnih poti. Projekt se tokrat širi na globalno raven, in sicer v sklop globalne pobude World Cleanup 2012. Dolinski prostovoljci bodo del večmiljonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v preko 70 državah iz celega sveta. V sklopu omenjene pobude pa namerava občina Dolina prirediti posvet na področju ravnanja z odpadki, na katerem bodo sodelovale nekatere vsedržavne okoljske organizacije. Cilji projekta: 1) 23. in 24. marca 2012 povezati čimvečje število prostovoljcev občine Dolina v skupni okoljski akciji. 2) ozaveščati, izobraževati in opolnomočiti javnosti na področju ravnanja z odpadki; vsak lahko spreminja svet. 3) odstraniti iz narave odpadke oz. eno vrečo odpadkov za vsakega prebivalca Občine Dolina. 4) krepiti sodelovanje v družbi -povezati vse organizacije Občine Dolina, da aktivno sodelujejo v projektu. 5) krepiti pro-stovoljstvo v vseh segmentih družbe. skd škamperle - Helena Jovanovič in Pravljice za bele zimske dni Otroci pomagali škratu pri odganjanju črnih oblakov Gostja Helena Jovanovič pripoveduje pravljice v dvorani na Stadionu 1. maja kroma bani - Norma Križmančič predsednica SKD Grad Spodbudno delo z mladimi Mladi Banovci s svojimi ptičjimi krmilnicami Po uspešni pobudi, otroškega ustvarjanja z izdelavo okrasnih izdelkov in jaslic v božičnem času, so se tokrat v društvu odločili, da otroke spodbudijo k zanimanju, še posebno v zimskem času, za pernate vrtne prijatelje. Tako so priskrbeli krmilnice za ptice, na katere so otroci s pomočjo mentoric, Lide, Norme in Neve po svoji fantaziji skicirali motive iz sveta živali, katere so nato pobarvali. S semeni napolnjene krmilnice so bile tako pripravljene za namestitev na določena mesta. Pri teh pobudah je pomemben tudi drugi vidik, v današnjem hitrem tempu življenja prežetim z in-dividualizmom, ki se prenaša tudi na odraščajočo mladino, da se otroci poleg ustvarjanja družijo in spoznavajo svoje sposobnosti. Poleg dela in zabave, je prav druženje in skupinsko delo pomembno za skupno dobro vaškega življenja. Tako so: Lara, Vanja, Karin Eva, Analisa, Nicolas, Eric, Denis in Gaja preživeli nekaj sobotnih popoldnevov skupaj, se igrali a tudi nekaj naučili; pomagati pticam za preživetje v mrzlem zimskem času, ko ne najdejo dovolj hrane. Naučili so se skupnega dela, spoštovanja do živali in okolja, kar lahko samo koristi mlademu človeku pri njegovem razvoju. Ob tej priložnosti naj dodamo, da je letošnji občni zbor, ki je bil zadnjo nedeljo v januarju, prinesel spremembo v društveni odbor in dal nežnemu spolu pomembno vlogo. Za predsednico je bila izvoljena Norma Križmančič, podpredsednica pa je postala Neva Hussu. Novemu odboru želimo uspešno nadaljevanje utečenega dela v društvu; obenem pa, da bi znal prisluhniti mladim in jih spodbujati za skupno delo in rast te vaške skupnosti. P.V. Na Stadionu 1. maja se je v četrtek, 1. marca, zbrala spet gruča najmlajših in najradovednejših otrok. Na sporedu je bilo namreč na pobudo SKD Škamperle neobičajno srečanje, saj se res ne zgodi vsak dan, da bi pravljičarka pripovedovala zgodbo in jo kar sproti prirejala poslušalcem. Tržaška novinarka in pisateljica Helena Jovanovič je iz svoje knjige Pravljice za bele zimske dni, ki je decembra lani izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, za male poslušalce izbrala zgodbo o Snežinu, skrbnem škratu, ki pozimi beli in pobeli naše kraje, da se v belini snega raznežimo, poigramo in pripravimo tudi pravega sneženega moža. Toda tudi škratom ne gre vse kar tako, brez težav, tudi njim včasih ponagaja narava, ker je človek ne spoštuje. Otroci so seveda rahločutni, takoj so dojeli srž problema in pravljičarki oziroma njenemu škratu pomagali odgnati črne oblake, ki tlačijo, pritiskajo in topijo sneg. Ko so otroci odpihali strašen črn oblak, so še narisali škrata in zlovešče dimnike, iz katerih se valita črn dim in umazanija. Tudi ob tej priložnosti se je kaj kmalu nabralo kup risbic, saj otroci najbolj uživajo ravno v risanju. Pa še urednik založbe Mohorjeve Marko Tavčar jim je pri tem pomagal! / GOSPODARSTVO Sreda, 7. marca 2012 ii dežela fjk - Na sedežu Dežele v Vidmu predstavili nov spletni portal Vse informacije o aktivnostih Dežele FJK zunaj državnih meja Odbornik za mednarodne in evropske odnose EHo De Anna o ciljih obveščanja TRST - Vse tisto, kar je povezano z institucionalnimi in gospodarskimi odnosi, ki jih ima ali jih je imela Furla-nija-Julijska krajina s tujino, bo po novem združeno na skupnem spletnem portalu www.fvginternazionale.org. Novost so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v Vidmu, ki so se je poleg pristojnega odbornika Elia De Anne udeležili še predsednica agencije Informest Silvia Acerbi, konzul Paolo Petiziol, predstavniki pordenonske finančne družbe Finest in drugih subjektov, ki sodelujejo z deželno upravo pri realizaciji projektov za internacionalizacijo. Na pobudo deželnega odborni-štva za mednarodne in evropske odnose sta portal www.fvginternazionale.org projektirala in optimizirala partnerja Vivaradio-Emporio Adv, upravlja pa ga posebna skupina, ki spletno objavlja material kot prilogo novinarske agencije Euroregionenews.eu. Na domači strani portala so naslednja tematska področja: Evropska unija in strukturni skladi, Mednarodno sodelovanje in sodelovanje za razvoj, Evropska integracija in Evropa 2020. Z grafičnim multimedijskim dostopom so aktivnosti Stare celine in ostalega sveta ne samo berljive, ampak je mogoče tudi brskati po mreži projektov in pobud, ki jih Dežela FJK izvaja ali jih je že končala. Internacionalizacija je torej obravnavana z več zornih kotov in v različnih oblikah, prostor najde na vsakem področju socialnega, gospodarskega, kulturnega, okoljskega in športnega udej-stvovanja. Spletne strani so informativni vsebnik, ki s preprosto geografsko opremo omogoča neposredno percepcijo prisotnosti Furlanije-Julijske krajine v svetu. Dogodki, novice in gradiva, ki bodo sicer dostopni s povezavo na ustrezno tehnično-informativno dokumentacijo na uradni spletni strani Dežele FJK, bodo sledljivi po multimedijski poti, še posebej usmerjeni tudi na pričevanja, opremljena z avdio in fotografskimi posnetki. Kot je na predstavitvi povedal odbornik De Anna, je cilj tega novega spletnega pripomočka povečanje per-cepcije javnega mnenja o tem, koliko in kako se Dežela FJK udejstvuje zunaj državnih meja. »Ta portal namerava biti tudi instrument za obveščanje podjetnikov, podjetij in tudi posameznikov o priložnostih, ki jih ponuja EU, in tudi o tem, kaj mi delamo v drugih državah, da bi se interesenti lahko navezali za razširitev svoje dejavnosti onkraj državne meje,« je še dejal odbornik. Nova spletna stran je zato odprta, na njej bodo našli prostor tudi projekti drugih deželnih odborništev, ki imajo aktivnosti v tujini, je povedal De Anna. »Tisto, kar smo želeli, je sad skupinskega dela in nam omogoča predstavljati enotnost administrativnega delovanja. Ne pozabimo, da so skladi, ki nam jih v tem trenutku jamči EU, vredni milijardo evrov, sicer enakopravno razporejenih na socialni sklad, kmetijske politike, regionalne operativne načrte in na evropske sklade za regionalni razvoj. Razširjati informacije o teh priložnostih po spletu, ki je dostopen vsem, tako postane pomembno, če ne celo odločilno za uporabo vsega tega, kar nam je dano na voljo, ne da bi tvegali vrnitev dotacij, ker zanje ne bi bilo povpraševanja,« je opozoril De Anna. Na koncu je deželni odbornik izrazil upanje, da bo na novem portalu kmalu dobila prostor tudi konzularna mreža, ki deluje v naši deželi. Deželni podbornik FJK za mednarodne in evropske odnose Elio De Anna arhiv logistika - Unioncamere Paoletti na misijo v Srbijo v okviru projekta Cor.Log. Spremljalo ga bo 26 podjetnikov iz vse Italije TRST - Cor.Log. je kratica, ki pomeni Panevropske koridorje in Platformo logističnih in produktivnih storitev v Srbiji, projekt pa bo podpredsednik zveze italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere Antonio Paoletti predstavil v Beogradu in Novem Sadu med svojo misijo v Srbiji od 13. do 15. marca. Projekt financira italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj, misije v Srbiji pa se bo udeležilo 26 podjetij iz vse Italije, aktivnih v različnih gospodarskih panogah. »Priložnosti v Srbiji in na Balkanu nasploh so za naša podjetja velikega pomena še posebno v tem konjunkturnem trenutku, ko je sistem Italija na kolenih,« je komentiral Paoletti. Projekt, ki ga izvaja zveza Unioncamere in katerega pobudnik je tržaško zbornično podjetje Aries z italijanskimi (Promos Milan, I-Ter Videm in Metropoli Firence) in srbskimi partnerji (srbska in vojvo- dinska gospodarska zbornica, rečno pristanišče in prosta cona v Novem Sadu), ima za cilj spodbujati rast italijanske gospodarske prisotnosti v Jugovzhodni Evropi, rast blagovne menjave z uporabo platforme logističnih in carinskih storitev novosadskega rečnega pristanišča. Prek te platforme bodo lahko italijanska podjetja proizvode, uvožene iz Italije, distribuirala, obdelovala in ponovno izvozila na lokalne trge in na trge vzhodne Evrope. Po tej poti bo mogoče priti do znatnih prihrankov pri carinah in carinskih postopkih, tudi po zaslugi postotrgovinskega sporazuma med Srbijo in Rusko federacijo. Namen projekta Cor.Log. je torej pospešiti uporabo logističnih struktur in proste cone v Novem Sadu s strani italijanskih podjetij, in to tudi z vzpostavljanjem in razvijanjem njihovih dejavnosti v glavnem mestu Vojvodine. Projekt je formalno stekel 1. januarja letos, trajal pa bo 24 mesecev. slovenija - Februarja po petih mesecih rasti Končno manj brezposelnih Registriranih jih je bilo 115.036, kar je 0,8% manj kot januarja in 0,5% manj kot februarja lani LJUBLJANA - Število registriranih brezposelnih v Sloveniji se je februarja po petih mesecih rasti znižalo. Registriranih je bilo 115.036 brezposelnih, kar je 0,8 odstotka manj kot januarja in 0,5 odstotka manj kot februarja lani, je danes objavil zavod za zaposlovanje. Februarja se je na novo prijavilo 6912 brezposelnih, kar je 40,1 odstotka manj kot januarja in 4,6 odstotka manj kot februarja lani. Med njimi je bilo 748 iskalcev prve zaposlitve, 1763 trajno presežnih delavcev in stečajnikov in 3359 brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas. Februarja se je zaposlilo oziroma sa-mozaposlilo 5244 brezposelnih oseb, 4,9 odstotka več kot januarja in 7,7 odstotka več kot februarja lani. Od 7841 brezposelnih, ki jih je zavod februarja odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 5244, kar je 4,9 odstotka več kot januarja in 7,7 odstotka več kot februarja lani. Povpraševanje delodajalcev po delavcih se je zmanjšalo. Delodajalci so prijavili 13.051 prostih delovnih mest, kar je 16,6 odstotka manj kot januarja in 8,8 odstotka manj kot februarja lani. V primerjavi z januarjem se je februarja brezposelnost povečala v štirih območnih službah zavoda, najbolj v Kopru in Sevnici, v primerjavi s februarjem lani pa v sedmih območnih službah, najbolj v Novem mestu. V prvih dveh mesecih letos je bila na zavodu v povprečju prijavljena 115.501 brezposelna oseba, kar je 0,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na novo se je prijavilo 18.451 brezposelnih, kar je 9,8 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo zato, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (10.335), 4052 je bilo trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov, prijavilo pa se je še 1587 iskalcev prve zaposlitve. V dveh mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 16.169 oseb, od teh 10.241 zaradi zaposlitve, kar je štiri odstotke manj kot v primerljivem obdobju leta 2011. Delodajalci so prijavili 28.696 prostih delovnih mest ali 2,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Povpraševanje je bi- lo večje med drugim v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v gradbeništvu, manj prostih delovnih mest pa med drugim v rudarstvu, trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter v dejavnostih javne uprave in obrambe. Povpraševanje po delavcih se je zmanjšalo tudi v predelovalnih dejavnostih; delodajalci so januarja in februarja prijavili 5794 prostih delovnih mest, kar je 7,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V strukturi brezposelnih so se februarja še naprej zmanjševali deleži brezposelnih žensk, mladih do 24. leta starosti, iskalcev prve zaposlitve in tudi delež dolgotrajno brezposelnih oseb, povečali pa so se deleži trajno presežnih delavcev oz. ste-čajnikov, brezposelnih, starih 50 let ali več in brezposelnih z najnižjo izobrazbo. Povprečni čas brezposelnosti se je februarja podaljšal tako v primerjavi z januarjem kot februarjem lani. Ob koncu februarja je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna eno leto, osem mesecev in 28 dni, konec februarja lani pa dva meseca in 12 dni manj. (STA) Birokracija za podjetja stane našo deželo 162 milijonov letno VIDEM - Po izračunih videmske stanovske organizacije obrtnikov Con-fartigianato, bi se letni bruto domači proizvod (BDP) Furlanije-Julijske krajine povečal za 162 milijonov evrov, če bi lahko podjetja tistih 285 ur ali 36 dni na leto, ki jih izgubijo za birokratske obveznosti, porabila za proizvodnjo dobrin in storitev. Od leta 2008 do danes je bilo namreč izdano 189 novih predpisov, ki so zapletli fiskalno upravljanje podjetij -eden vsakih sedem dni. Novih predpisov, ki so poenostavili poslovanje, je bilo samo 33, medtem ko jih ostalih 75 ni imelo nobenega učinka.»Na en predpis, ki poenostavlja življenje podjetij, jih pride šest, ki ga kompli-cirajo,« je izjavil predsednik videm-skih obrtnikov Graziano Tilatti. Na videmskem Confartigianatu so analizirali 18 deželnih zakonskih ukrepov - 15 zakonskih odlokov in tri finančne zakone, sprejete od 29. aprila 2008 do 26. januarja 2012, ki vsebujejo 297 sprememb davčnega značaja. Od teh jih zgolj 11,1% znižuje davčno breme za podjetja, 25,3% je nevtralnih, 42,8% jih prinaša zmerno birokratsko obremenitev, 14,5% srednjo, 6,4% ukrepov pa močno povečuje težo fiskalne birokracije. Na življenjske stroške bolj kot hrana vplivata prevoz in energija TRST - Z novimi rekordi, ki jih iz dneva v dan podirajo cene motornih goriv v Italiji, se hitro dražijo transport in energija, kar pa ne prizadeva samo družine, ampak tudi kmetijstvo. Kot ugotavljajo pri stanovski organizaciji kmetov CIA, je primarni sektor v dramatičnem položaju, kajti nepretrgana rast cen plinskega olja neposredno segreva cene hrane in pijač, saj v Italiji skoraj 90 odstotkov agroživilskih proizvodov potuje po cesti. Pri stanovski organizaciji so zato prepričani, da je treba hitro ukrepati. Kmetom je treba pomagati z ad hoc bonusom po modelu ukinjene trošarine za tople grede, ki je veljal do novembra 2009. Glede družin pa so na CIA prepričani, da imajo prav združenja potrošnikov, ki predlagajo ukrepanje na dveh frontah: z zamrznitvijo napovedanega zvišanja stopnje davka IVA in z uvedbo mobilne trošarine. EVRO 1.31S3 $ -c/5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA ó. marca 2C12 valute evro (povprečni tečaj) ó.3. 5.3. ameriški dolar 1,3153 1,3220 japonski jen 106,66 107,54 kitajski juan 8,3024 8,3392 ruski rubel 38,8666 38,7120 indijska rupija 66,2710 65,8290 danska krona 7,4344 7,4341 britanski funt 0,83255 0,83465 švedska krona 8,8906 8,8382 norveška krona 7,4520 7,4200 češka krona 24,866 24,780 švicarski frank 1,2055 1,2061 madžarski forint 293,43 291,26 poljski zlot 4,1495 4,1260 kanadski dolar 1,3137 1,3129 avstralski dolar 1,2418 1,2354 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3538 4,3503 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6981 0,6980 braziljski real 2,3007 2,2844 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3485 2,3355 hrvaška kuna 7,5548 7,5645 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE ó. marca 2C12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24275 0,47575 0,74525 0,06583 0,09000 0,15000 0,532 0,948 1,254 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.967,86 € -875/41 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE ó. marca 2C12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,35 IMTTTDCI IDDDA ii Qi1 -3,33 KRKA 1 UKA KOPER 52,45 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,81 123,50 160 80 +5,26 -2,76 -0 12 TELEKOM SLOVENIJE 67,20 -1,10 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,57 AERODROM LJUBLJANA 10,61 DELO PRODAJA 24,00 rrm 1-3QQA +1,73 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,30 1 50 +0,65 -4,38 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,06 -0,07 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIURI IANA 8,50 5,25 9,90 21000 -4,17 +0,02 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 12,50 178 00 -2,28 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 77,00 11,40 +1,79 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: ó. marca 2C12 -2/71 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,7405 86,70 12 32 -1,59 -3,61 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,506 -3,98 -4,50 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,4033 0,4875 -4,88 -5,06 EDISON ENEL ENI 0,863 3,062 1736 -1,15 -1,86 FIAT FINMECCANICA 4,382 -0,74 -4,99 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,598 12,43 -3,85 -2,74 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,435 1318 -4,33 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,18 219 -0,23 -2,17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,704 1 684 -4,03 -5,35 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,525 13 00 -2,60 -4,44 -1 66 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 36,96 -3,83 -1 50 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,666 5,23 08515 -4,12 TENARIS TERNA 14,57 -1,10 -3,45 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,84 0,0453 -2,07 -5,63 -451 UNICREDIT 3,43 3,924 -4,11 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 105,17 $ -1/45 IZBRANI BORZNI INDEKSI ó. marca 2C12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 568,28 -0,95 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.767,65 810 77 -0,97 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C B^/ir^ 1.830,11 CAf; QÇ LISICA i j, uojyiou i z. SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 C1Ä/I3 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.166,30 +0,25 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.759,53 2.583,65 -1,57 -1,20 S&P 500, New York 1.342,66 -1,59 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.292,05 6.678,88 5.772,93 -0,50 -2,73 -1,73 CAC 40, Pariz 3.386,14 -2,91 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.117,46 989,50 2.455,76 -3,72 -1,35 -2,93 Nikkei, Tokio 9.637,63 -0,63 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.932,01 20.806,25 4.967,39 -2,00 -2,16 -1,26 Sensex, Mubaj 17.173,29 -1,09 144 Četrtek, 8. marca 2012 KULTURA / literatura - Za roman Angel pozabe Maji Haderlap še najvišja nagrada dežele Koroške Po Bachmannovi nagradi zdaj še veliki zlati častni znak Koroške Od leve deželni glavar Gerhard Dörfler, pisateljica Maja Haderlap, predsednik NSKS Valentin Inzko in župan pisateljičine rojstne občine Železne Kaple Franc-Jožef Smrtnik lpd novost - Od danes v knjigarnah Nova Pahorjeva avtobiografija Soavtorica je Cristina Battocletti V italijanske knjigarne prihaja danes nova knjiga Borisa Pahorja, ki je pravkar izšla pri milanski založbi Riz-zoli. Kot smo že poročali, gre za »av-tobiografijo brez meja« Figlio di nessuno - Un autobiografia senza frontiere, ki jo je 98-letni tržaški pisatelj napisal z novinarko Cristino Battocletti. »V bistvu gre za razširitev knjige Tre volte no, saj sem tokrat spregovoril tudi o zasebnem življenju, ljubezni, vojaščini,« je Pahor pred nekaj tedni pojasnil za naš dnevnik. »V njej je tudi poglavje Testamento di un uomo laico (Oporoka laičnega človeka), kjer sem spregovoril o zame pomembnih temah: fašizmu, taboriščih, fojbah.« Gre skratka za pripoved človeka, ki je na lastni koži doživel grozote 20. stoletja, a tudi za intimno izpoved, skozi katero je spregovoril o svojem samotarskem življenju, odnosu z ženo Rado in še o marsičem. Dnevnika Il Sole 24 ore in Piccolo sta v prejšnjih dneh objavila daljša odlomka iz Pahorjeve knjige. (pd) Z romanom »Angel pozabe« (Engel des Vergessens) je koroška Slovenka Maja Haderlap lansko leto, prav v letu (kompromisne) rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, osvojila eno najprestižnejših literarnih nagrad v nemško govorečem prostoru - Bachmannovo nagrado, poimenovano po koroški avtorici Ingeborg Bachmann. V zadnjih mesecih je za svoj prvenec prejela več mednarodnih nagrad, zdaj v Celovcu pa še veliki zlati častni znak dežele Koroške. Odlikovanje ji je ob navzočnosti številnih gostov v zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade izročil deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je povedal, da je kolegij deželne vlade predlog o podelitvi priznanja sprejel soglasno. Lavdator je bil nekdanji vodja kulturnega oddelka slovenskih sporedov ORF v Celovcu Horst Ogris. Kot je bilo poudarjeno v utemeljitvi, je Maja Haderlap s svojim romanom »Angel pozabe«, ki bo že kmalu na razpolago tudi v slovenščini, napisala za slovensko narodno skupnost, za deželo Koroško, in za literarni svet izredno delo, ki je in bo na Koroškem prispevalo tudi k boljšemu razumevanju. Ob predaji priznanja je bilo še posebej izpostavljeno, da je Haderlapova s svojim romanom mnogo prispevala k medsebojnemu razumevanju v deželi. »V svojem romanu Haderlapova literarno izvrstno in občuteno obdela še posebej za koroške Slovence boleče poglavje avstrijske zgodovine v času nacizma, njen roman pa je pomemben za ozaveščenost ne le Korošcev, temveč vseh Avstrijcev,« je bilo zapisano v obrazložitvi nagrade. Maja Haderlap je v zahvalnem govoru med drugim poudarila, da se je treba z vso močjo besede tudi »spoprijeti s problemi«. Še danes jo preseneča, kako dobro je deloval njen poskus iztrebljanja strahov s pomočjo literature. Izrazila je tudi veselje, da je knjiga dosegla toliko ljudi in da je privedla do tega, da jo je deželna politika prepoznala kot nekaj pozitivnega. Pred podelitvijo zlatega častnega znaka dežele Koroške pa je tudi večkrat razmišljala, kako bi to tolmačila svojim prednikom in ljudem, o katerih je pisala v svoji knjigi. (I.L.) stalno gledališče fjk - Od danes do sobote Prihaja sloviti Nutcraker Gre za svobodno priredbo Hrestača Petra Iliča Čajkovskega, ki je v Angliji doživela izreden uspeh Od danes do sobote bo v Gledališ- ču Rossetti na sporedu sloviti Nutcraker, balet, ki ga je režiral, predvsem pa pripravil koreografijo Matthew Bourne in z njim v prestižni londonski Sadler's Wells privabil že nad milijon navdušenih gledalcev. Predstava je svobodna predelava baleta Hrestač Petra Iliča Čajkovskega, v Trstu pa bodo tokrat edine predstave izven meja Velike Britanije. Bourne, ki je v Rosset-tiju navdušil že leta 2010 z Labodjim jezerom, je Nutcrackerja prvič predstavil leta 1992 v Edinburghu, ob dvajsetletnici pa ga je precej prenovil. Plesalci in plesalke plešejo na originalno glasbo P.I. Čajkovskega, pod dirigentsko palico pa je bila posneta s Kraljevim filharmoničnim orkestrom. V glavnih vlogah nastopajo Madelaine Brennan, Sophia Hurdley, Katrina Lyndon, Luke Murphy in Hannah Vassallo. Predstave bodo zvečer, v četrtek in soboto pa so dodali še popoldansko predstavo ob 16. uri. Vstopnice so na razpolago na običajnih prodajnih mestih Stal- nega gledališča FJK in na spletni strani www.rossetti.it, informacije pa zainteresirani lahko dobijo tudi po telefonu 040/3593511. Ob včerajšnji predstavitvi Nutcrac-kerja so predstavili tudi muzikal Elisabeth Michaela Kunza in Sylvestra Levaya, ki bo videm - Že 630 nastopov z milijonom in pol gledalcev, uspeh pa še kar traja ... Massimo Ranieri osvaja s petjem, ker... ne zna plavati je in iskali drobiž, ki so ga metali turisti. Pripoved nikoli ni patetična, temveč odkrita, kot tudi priljubljeni Massimo nikoli ni skrival, da je iz preproste delavske družine. Med razlogi za neverjeten uspeh je tudi posrečen izbor pesmi: poleg svojih vsem poznanih uspešnic - Se bruciasse la citta, Rose rosse, Perdere l'amore -, izvaja tudi znane neapeljske pesmi in pa tudi nekatere izmed najlepših predstavnic italijanske avtorske glasbe, tokrat so bile na vrsti La voce del si-lenzio, Io che amo solo te, Se stasera sono qui, Il cielo in una stanza. Posrečena je tudi odrska postavitev, saj se je Massimo Ranieri obdal z ženskami, ki sooblikujejo predstavo: v orkestru igra deset glasbenic, na odru občasno zapleše šest plesalk, z njim pa zapojejo tudi tri pevke. V letih - s to predstavo Ranieri nastopa že pet sezon - se seznam pesmi nekoliko spreminja, kot je tudi sodelovanje treh ženskih vokalov novost, mali Federico, ki z Massimom od vsega začetka pleše tip tap, je odrasel v najstnika, saj je star »že« 17 let, ekipo in-terpretov pa je na zadnjih nastopih okrepil še senegalski pevec. In še nekaj: Massimo Ranieri, ki se je najprej uveljavil kot pevec, tudi v tej predstavi dokazuje, da obvlada tudi igro in ples. Sicer pa je Massimo Ranieri med eno ponovitvijo in drugo uresničil še vrsto projektov, med drugimi je za televizijo (RAI) posnel štiri dela Eduarda De Filippa, nastopal pa je tudi kot Mac-heat v znani Operi za tri groše dvojice Brecht-Weill, z njo je gostoval tudi na lanskem, morda zadnjem (glede na črnoglede napovedi) tržaškem festivalu operete. Uprizoritev je skrbno dodelana in ni grajena kot tradicionalen koncert, vendar pa se oboževalci najbolj odzivajo na uspešnice: tokrat je ob aplavzih in navdušenih vzklikih Ra-nieri dobil tudi šop rdečih vrtnic. Zadnji pozdrav oziroma »voščilo ob njegovem rojstnem dnevu« pa je Massimo Ranieri po triurnem nastopu v nabito polnem videmskem gledališču namenil Luciu Dalli in z gledalci zapel Caro amico ti scrivo. (bip) Massimo Ranieri med nedeljskim nastopom v Vidmu na sporedu od 26. aprila do 6. maja in »Joseph and the Amazing Technicolor Dream-coat« Tima Ricea in Andrewa Lloyda Webberja, ki bo na sporedu od 15. do 20. maja. S temi predstavami pri Rossettiju računajo tudi na gledalce iz celotnega Trive-neta kot tudi iz Avstrije in Slovenije. Šesto trideset ponovitev, poldrugi milijon gledalcev. V nedeljo je Massimo Ranieri v videmskem gledališču Giovanni da Udine upihnil 630. svečko na slastni torti, na kateri piše Pojem, ker ne znam plavati (Canto perche non so nuotare), najprej se je napis nadaljeval ... že 40 let, zdaj pa ... že 500 ponovitev. Zadnje čase se jih je še nekaj nabralo, tako da seštevek narašča, kot narašča tudi število gledalcev - zaenkrat naj bi jih našteli okrog 1.500.000. Že v kratkem jih bo več, tudi v naši deželi, saj je bil tokratni koncert kmalu razprodan, tako da so dodali nov datum: v istem videmskem gledališču bo Massimo Ranieri s svojim ženskim glasbeno-plesno-pevskim ansamblom spet nastopil v torek, 15. maja. Vstopnice so že v prodaji in gredo za med. Uspeh glasbene predstave Mas-sima Ranierija, ki je glavni izvajalec in tudi soavtor (z njim predstavo podpisuje Gualtiero Peirce), je za italijansko glasbeno sceno izjemen. Pripravili so jo ob 40-letnici Ranierijeve umetniške poti in je delno avtobiografska, saj pevec pripoveduje o svojem otroštvu in začetkih. Mali Gianni (Massimo Ranieri je umetniško ime) je v rojstnem Neaplju pel, da bi zabaval petične obiskovalce, medtem ko so njegovi vrstniki skakali v mor- www.primorski.eu1 / SVET Torek, 6. marca 2012 13 zda - Na republikanski »super torek« predsednik priredil tiskovno konferenco o vročih temah Cirenaika hoče avtonomijo Obama opozarja na potrebno previdnost glede Irana in Sirije Pomoč lastnikom hiš in stanovanj - Kritičen odziv na izpad konservativnega radijskega voditelja Limbaugha WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil nove pobude za pomoč lastnikom hiš in stanovanj, novinarje pa je najbolj zanimal njegov pogled na Iran in Sirijo ter druge vroče teme, med njimi potek republikanske predsedniške kampanje. Obama je dejal, da bi bila enostranska vojaška akcija Združenih držav Amerike proti režimu Bašarja al Asada, ki že od marca lani nasilno zatira sirske protestnike, napaka. V ponedeljek je k vojaški akciji pozval republikanski senator iz Arizone John McCain, vendar pa Obama meni, da je položaj v Siriji bolj zapleten, kot je bil v Libiji, med drugim zato, ker Rusija odločno podpira Damask in blokira ukrepe Varnostnega sveta Združenih narodov. Precej retoričnega rožljanja z orožjem je v zadnjem času slišati glede Irana in sicer iz Izraela in od treh republikanskih predsedniških kandidatov. Obama je ponovno dejal, da je pri reševanju problema iranskega jedrskega programa še vedno čas za diplomacijo. Svoje republikanske nasprotnike pa je obtožil, da "neodgovorno tolčejo na vojaške bobne". "Ti ljudje nimajo veliko odgovornosti. Niso na položaju vrhovnega poveljnika in pozabljajo na ceno vojn," je dejal Obama na dan, ko so imeli republikanski kandidati volitve in strankarska zborovanja v desetih zveznih državah naenkrat. Čeprav Bela hiša zanika, da bi bil datum prve predsednikove novinarske konference od novembra lani namenoma določen za včerajšnji volilni dan republikancev, pa ameriški analitiki ne dvomijo, da je želel Obama republikancem malce pokvariti t.i. super torek, čeprav je ob salvah smeha v novinarski sobi vodilnemu republikanskemu kandidatu Mittu Romneyju zaželel veliko uspeha na včerajšnjih volitvah in zborovanjih. Obama je uvodoma predstavil nov načrt svoje administracije za pomoč ljudem, ki so se zašli v težavah zaradi propada nepremičninskega trga. Zvezna uprava za stanovanja bo pomagala pri refinanciranju hipote-karnih posojil po nižjih obrestnih merah z znižanjem taks. Ukrep bo dal vzpodbudo tako bankam kot najemnikom posojil. Poleg tega bo posebna pomoč Barack Obama ansa % i* mii ***** k! namenjena vojakom. Pregledali bodo vse zaplembe hiš in stanovanj vojakom od leta 2006 in tistim, ki so neupravičeno ostali brez domovanja ali jih prodali z izgubo zaradi selitve, izplačali odškodnine. Na vprašanje o tem, zakaj je vrh industrijsko najbolj razvitih držav G8, predviden za konec maja letos, preselil iz Chicaga v predsedniško letovišče Camp David, pa je imel Obama enostaven odgovor. Nekateri od voditeljev so ga menda opozorili, da jih še nikoli ni povabil v Camp David in se mu je zdel vrh G8 za to imenitna priložnost. Obama je zavrnil domneve, da je selitev posledica varnostnih vprašanj in opozoril, da bo vrh zveze Nato še vedno v Chicagu V ZDA je trenutno najbolj vroča politična tema konservativni radijski voditelj Rush Limbaugh, ki velja za neke vrste političnega ideologa in botra republikancev. Njegov program je med republikanskimi volivci zelo priljubljen. Limbaugh je prejšnji teden študentko jezuitske univerze Gergetown ozmerjal z vla-čugo in prostitutko ter zahteval, naj se med spolnimi odnosi snema, da bodo lahko vsi imeli kaj od tega, če želi, da ji davkoplačevalci plačujejo za seks. Študentka Sandra Fluke je v kongresu pričala o stroških kontra-cepcije in zagovarjala določilo zdravstvene reforme, ki zagotavlja zastonj kontracepcijo. Republikanci so Oba- mo obtožili, da s tem vodi vojno proti katoliški cerkvi. zda - Super torek Republikanci včeraj volili v 10 državah NEW YORK - Republikanski volivci so včeraj na strankarskih zborovanjih in volitvah izbirali svojega predsedniškega kandidata v desetih zveznih državah hkrati. Po tako imenovanem "super torku" bo razdeljenih več kot 400 delegatov za nacionalno konvencijo, kjer jih bo za zmago potrebnih 1144. Volitve in zborovanja so potekala na Aljaski, v Georgiji, Idahu, Massachusettsu, Severni Dakoti, Ohiu, Oklahomi, Tennesseeju, Ver-montu in Virginiji, kjer sta na glasovnicah le nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney ter kongresnik iz Teksasa Ron Paul. Nekdanji predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich iz Georgie in nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum pa sta zamudila rok za registracijo. Volilni izidi so bili znani, ko je bila pri nas že globoka noč, tako da bomo o njih poročali v jutrišnji številki. kitajska - Ob robu zasedanja ljudskega kongresa Zunanji minister o odnosih z ZDA, Evropo in sosedami PEKING - Kitajski zunanji minister Yang Jiechi je včeraj v Pekingu dejal, da se odnosi med Kitajsko in ZDA postopno izboljšujejo, vendar je nujno vzpostaviti večje zaupanje med stranema, ZDA pa bi morale spoštovati kitajske interese glede Tajvana in Tibeta. Spregovoril je tudi o odnosih z Evropo in azijskimi sosedami. Yang je na novinarski konferenci ob robu zasedanja kitajskega ljudskega kongresa poudaril, da je bistveno, da vsaka stran upošteva ključne interese druge, a je ob tem izpostavil le zadevi, ključni za Peking, Tajvan in Tibet. Peking že dlje časa poziva Washington, naj preneha prodajati orožje Taj-vanu in podpirati tibetanskega verskega vodjo dalajlamo, ki ga Kitajska obtožuje spodbujanja separatizma. Po oceni ameriških diplomatov so se odnosi med ZDA in Kitajsko nekoliko ohladili po predstavitvi nove ameriške obrambne strategije, ki v središče pozornosti postavlja azijsko-pacifi-ško območje. Kitajski komentatorji opozarjajo, da želijo očitno ZDA zaje- ansa ziti naraščajoč kitajski vojaški vpliv v regiji- Na vprašanje, kako v Pekingu gledajo na ameriško strategijo, je Yang včeraj odgovoril, da bi si morali strani prizadevati za vzpostavitev večjega zaupanja ter za odstranitev različnih ovir. Kitajski zunanji minister je spregovoril tudi o dolžniški krizi v Evropi. Dejal je, da Peking verjame, da bo Evropa sama rešila svoje težave. "Vedno smo zaupali v evropske države in območje evra," je dejal. Dodal je, da bo Kitajska Evropi po- Limbaugh je z žalitvami nadaljeval, dokler ga niso začeli zapuščati oglaševalci, nakar se je na pol opravičil, česar pa Američanke ne jemljejo resno. Vmešal se je Obama, ki je poklical študentko in ji zagotovil, da so lahko njeni starši nanjo ponosni, ker si upa na dostojen način izražati svoje mnenje. "Ne vem kaj je v srcu Rusha Limbaugha in ne bom komentiral o iskrenosti njegovega opravičila. Vsi dostojni ljudje se strinjajo, da njegove izjave nimajo prostora v javni razpravi. Študentko sem poklical zaradi svojih hčera, ker želim, da se bosta lahko vključili v javne debate in ne želim, da ju potem napadajo ali zmerjajo," je dejal Obama. Dodal je, da se bodo ženske na volitvah novembra odločile, kot se bodo, je pa dodal, da je zanje demokratska zgodba veliko boljša od tega, kar jim ponujajo republikanci. (STA) finančni trgi Grška kriza spet potisnila borze navzdol FRANKFURT - Zaskrbljenost glede uspeha odpisa dolga Grčije s strani zasebnih upnikov in slabega stanja evropskega gospodarstva je včeraj botrovala precejšnjim padcem na najpomembnejših borzah stare celine. Nenadzorovan bankrot Grčije bi v območju evra povzročil za več kot 1000 milijard evrov škode, kriza pa bi se lahko razširila še na Italijo in Španijo, ki veljata za ranljivi članici območja skupne evropske valute in bi ob takšnem scenariju verjetno potrebovali mednarodno finančno pomoč, razkriva dokument Inštituta za mednarodne finance (IIF). IIF združuje najpomembnejše svetovne finančne ustanove, med katerimi so tudi zasebne upnike Grčije. Ti se morajo do četrtka odločiti, ali bodo sodelovali v operaciji zamenjave obveznic, s katero naj bi ji zasebni upniki odpisali do 107 milijard evrov dolga. Uspešna operacija odpisa dolga je pogoj za odobritev nove javne pomoči, a med vlagatelji vlada strah, da posel ne bo uspel. (STA) BENGAZI - Politiki, plemenski voditelji in poveljniki milice so včeraj na slovesnosti v Bengaziju razglasili avtonomijo z nafto bogate regije Cirenaike na vzhodu Libije. Za vodenje regije so imenovali poseben svet, na čelu katerega bo Ahmed al Zubair, in se ob tem zavzeli za vrnitev k federalizmu. Zatrdili so, da se mora končati obdobje marginalizacije, ki so mu bili priča med vladavino Moamerja Gadafija. Ob tem so v skupni izjavi zapisali še, da je federalni sistem izbira za regijo Cirena-ike, ki se razprostira od mesta Sirta do meje z Egiptom na vzhodu Libije. Al Zubair je poudaril, da se bo zavzemal za zaščito pravic novonastale regije in njenih prebivalcev, čeprav, kot je dejal, pri predstavljanju Libije v mednarodnih zadevah priznavajo vlogo nacionalnega prehodnega sveta. Libijski nacionalni prehodni svet, ki je po strmoglavljenju Gadafija prevzel oblast v državi, je že izrazil nasprotovanje oblikovanju regije na vzhodu države in večkrat opozoril, da bi to utegnilo privesti do razpada države. Bolj kot federalizmu je prehodni svet naklonjen decentralizaciji države. Srbi blokirali Eulex KOSOVSKA MITROVICA - Kosovski Srbi, ki spremljajo premike vozil iz južnega dela Kosovske Mitrovice proti mejnemu prehodu Brnjak, so včeraj ustavili tri vozila Eulexa, ki so bila na poti proti policijski postaji v Zubinem Potoku. Ker jim Srbi niso dovolili prehoda, so sile Kfor takoj blokirale cesto Zubin Potok-Kosovska Mitrovica in Zupče-Zubin Potok. Na kraju, kjer je bila postavljena blokada v Zupču, se je zbralo večje število Srbov, vendar je bila situacija mirna. Vozila Eluksa so se po štirih urah vrnila v južni del Kosovske Mitrovice, Kfor pa je posledično odblokiral cestne povezave. Predstavnikom Kforja sicer s Srbi, ki so ustavili Eluxova vozila, ni uspelo doseči dogovora, ki bi tem vozilom omogočil nadaljevanje poti. Srbi so že pred tem napovedali, da bodo ustavljali vozila Eulexa, za katera sumijo, da pomagajo pri vzpostavljanju kosovskih institucij na severu te nekdanje srbske pokrajine. Kfor in Eulex po drugi strani zahtevata brezpogojno svobodo gibanja za misijo EU. Atentat v Dagestanu MOSKVA - V ruski republiki Dagestan se je ob eni od tamkajšnjih nadzornih točk včeraj razstrelila samomorilska na-padalka. Po podatkih tamkajšnjega notranjega ministrstva so bili v napadu ubiti štirje policisti, dva pa sta bila ranjena. Kot kaže, je ženska hotela vstopiti v nadzorno točko. Ko so ji policisti to preprečili, je sprožila bombo, ki jo je imela pritrjeno na sebi. V bombni eksploziji so poleg napadalke umrli še štirje policisti. (STA) magala "na svoj način" in bo spodbujala vlaganja v posamezne članice unije. Yang je na novinarski konferenci pozdravil "pozitivne korake" pri reševanju severnokorejskega vprašanja. Da so predstavniki Severne Koreje in ZDA sedli za skupno mizo, je dober razvoj, je dejal ter poudaril, da morajo vse strani zavzeti konstruktivno vlogo v pogajanjih s ciljem, ki je Korejski polotok brez jedrskega orožja. Sicer še vedno prekinjena še-ststranska pogajanja, je označil za "pravi mehanizem" za rešitev krize, pri tem pa ni omenil, kdaj bi se pogajanja lahko nadaljevala. V zvezi s teritorialnimi spori s sosednjimi državami - gre za otoke v Juž-nokitajskem morju - je vodja kitajske diplomacije dejal, da si Peking prizadeva za mirno rešitev vseh sporov. Glede zaskrbljenosti azijskih držav zaradi naraščanja kitajske gospodarske in vojaške moči pa je dejal, da imajo vse te države korist od hitrega razvoja Kitajske. "Kaj bi se zgodilo, če bi se Kitajska razvijala prepočasi?" se je vprašal. (STA) raziskava - Kljub nesrečam Evropejci še prepričani, da so križarjenja varna RIM - Tudi po januarski tragični nesreči ladje za križarjenja Costa Concordia, v kateri je življenje izgubilo 32 ljudi, večina Evropejcev še vedno meni, da so križarjenja varna, je pokazala nedavna raziskava javnega mnenja, ki jo je objavilo podjetje za organizacijo križarjenj MSC. Raziskavo je med 3. in 14. februarjem v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji izvedel Interactive Institute, rezultati pa so pokazali, da 78,5 odstotka vprašanih meni, da so križarjenja varna oblika potovanja. Najboljši rezultat so zabeležili v Italiji, kjer je o varnosti križarjenja prepričanih 84 odstotkov vprašanih. Stopnja zaupanja med Italijani, ki so se vsaj enkrat že udeležili križarjenja, je bila celo 98-odstotna. Raziskavo so sicer izvedli, preden je prišlo do nesreče še ene križarke družbe Costa Crociere z imenom Costa Allegra, ki je obtičala v Indijskem oceanu, potem ko je zaradi požara ostala brez električne energije. "Prepričani smo, da se upad števila rezervacij, ki se je začel januarja, počasi bliža koncu, in ga zato tudi lahko interpretiramo kot odločitev o odlogu rezervacije in ne kot odpoved križarjenju," je povedal direktor podjetja MSC Domenico Pellegrino. Potniška ladja Costa Concordia je 13. januarja zadela čer ob obali Toska-ne ter nasedla in se močno nagnila, na njej pa je bilo v času nesreče več kot 4229 ljudi. Nesreča je terjala skupno 32 življenj. Težave pa je imela še ena izmed ladij družbe Costa Crociere. 27. februarja je namreč v bližini generatorjev v prostoru z motorji ladje Costa Al-legra izbruhnil požar, ki so ga sicer uspeli hitro pogasiti, ustavili pa so se ladijski motorji in zmanjkalo je elektrike. Ladjo so nato 1. marca privlekli do glavnega sejšelskega otoka Mahe, kjer se je nato izkrcalo vseh 636 potnikov, med katerimi nihče ni bil huje poškodovan. (STA) 1 4 Četrtek, 8 . marca 2012 umor v trzicu - Obupana mati »Zakaj so ga umorili? Nič hudega ni storil« Z nožem ga je sredi noči zabodel v vrat. Domačini pravijo, da ga je ubil iz ljubosumja, policisti opozarjajo, da je preiskava še v teku in da še preverjajo, kateri je nagib za zločin. Sredi zelenice v Ulici Duca dAosta v Tržiču so v noči s ponedeljka na včerajšnji dan našli truplo brez življenja Eugena Me-linteja, 21-letnika romunskega rodu, ki je od leta 2008 živel v Tržiču; le nekaj ur kasneje so aretirali njegovega morilca, 33-letnega Massimiliana Ciarlo-nija, ki se je rodil v Genovi, že veliko let pa živi v Tržiču. Melinte je večer s ponedeljka na včerajšnji dan preživel v enem izmed tržiških barov nedaleč od prizorišča tragičnega dogodka. Ob izhodu iz bara naj bi okrog tretje ure ponoči s svojim tržiškim prijateljem Alessandrom Sollazzom srečal Ciarlonija v Ulici Di-visione Julia, v katero se zavije ravno iz Ulice Duca d'Aosta. Na tem območju se ponoči srečujejo tako priseljenci kot socialno ogrožena mladina. Melinte se je kmalu zatem oddaljil od kraja srečanja po Ulici Duca d'Aosta. Njegov morilec naj bi mu sledil in ga dohitel pri hišni številki 77, tik pred trgovsko galerijo, ki vodi v Ulico Roma. Tu naj bi ga nekajkrat zabodel v levo stran vratu; po besedah policistov naj bi morilec to storil, ne da bi se pred tem z mladeničem sprla. Melinte je zatem skušal zbežati, čeprav mu je iz globokih ran curljala kri. Odpravil se je po Ulici Duca d'Aosta v nasprotno smer, proti osnovni šoli, kjer so mu pošle moči; padel je na zelenico in tam obležal. Z zadnjimi močmi je okrog 3.30 z mobilnim telefonom klical številko 118. Osebje rešilne službe je tako sprožilo alarm; reševalci so obvestili leteči oddelek goriške kvesture, ki je imel eno svojih patrulj v neposredni bližini kraja zločina. Na prizorišče tragičnega dogodka so skoraj istočasno prihiteli reševalci in policisti, vendar za Melinteja ni bilo več nobene pomoči. Bil je pri priči mrtev. Policisti so takoj zatem zbrali pričevanje Melintejevega prijatelja, na podlagi njegovih besed in drugih preverjanj so se lotili iskanja Truplo so našli sredi zelenice v bližini tržiške osnovne šole Duca d'Aosta (zgoraj), madeži krvi na tleh trgovske galerije (desno) bonaventura morilca. Našli so ga poldrugo uro kasneje na njegovem domu sredi Tržiča in ga odpeljali na tržiško poveljstvo policije, kjer so ga zaslišali. Kmalu zatem so na goriškem sodišču za 33-letnika odredili pripor. Ciarlonija so nato peljali v goriški zapor, kjer čaka na začetek sojenja. Na morilčevem domu so našli žepni nož, ki ga je po vsej verjetnosti uporabil za zločin. Stanovanje so si ogledali policisti iz forenzičnega oddelka iz Padove, ki so preverili tudi prisotnost madežev krvi. Policisti so zločin rekonstruirali s pomočjo mladeničevega prijatelja. Poleg njegovih pričevanj so bili preiskovalcem, ki jih vodi javni tožilec Enrico »Zakaj so ga umorili? Nikomur ni storil nič hudega. V svojem življenju je marsikaj pretrpel, zdaj je bil končno srečen, saj se je pustil vse težave za sabo. Zakaj so ga umorili?« Cornelia Melinte, mati 21-letnega Eugena, ki so ga včeraj do smrti zabodli v Tržiču, si ne daje miru. Sprašuje se, zakaj so ji ubili sina, a na vprašanje ne najde odgovora. Eugen je z materjo in sestro živel v Ulici Marziale v Tržiču, kjer biva tudi njegov brat Stefano, medtem ko sta oče in še en brat v Mantovi. Ravno v Man-tovo se je Eugen preselil pred nekaj meseci, končno pa je v tem mestu tudi našel zaposlitev. V kratkem bi moral začeti delati, še pred tem pa je izrazil željo, da bi še enkrat obiskal mater v Tržiču, kjer je živel od leta 2008. V Tržič je Eugen prišel v soboto, pri materi bi se moral zadržati en teden, potem pa naj bi se vrnil v Mantovo. Eugen je obiskoval poklicno šolo v Tržiču; izšolal se je za vodovodnega in-štalaterja. Ob zaključku šolanja se je zaposlil pri podjetju, ki opravlja razna pod-izvajalska dela v ladjedelnici Fincantieri, vendar so ga odslovili po štirih mesecih dela. »Zato se je odločil, da bo odšel k očetu v Mantovo in tam skušal najti drugo zaposlitev. Pravil je, da se hoče sam preživljati, da si hoče najeti stanovanje. Moj sin je v življenju veliko trpel. Ko sem se razšla z možem, sem živela v kraju Senigal- lia. Eugena sem prepričevala, naj tam zaključi šolo, a je na vso silo hotel priti z mano. Tako sem s pomočjo starejšega brata našla delo kot družinska pomočnica v Tržiču, kamor sem se preselila z Eugenom in hčerko,« pravi Cornelia Melinte in pojasnjuje, da je Eugen v ponedeljek večerjal doma skupaj z njo in sestro. »Vprašal me je, če mu posodim avto, potem pa se je od doma odpravil peš. Ob 22. uri sem se z njim zadnjič pogovarjala. Povedal mi je, da čaka na prijatelja, vendar ni bil prepričan, ali bo res prišel. Ker sem bila zelo utrujena, sem nato odšla spat, kmalu zatem sem slišala, da so se vrata zaprla. Takrat je odšel od doma. Zjutraj sem opazila, da so vrata njegove sobe zaprta, tako da sem se odpravila na delo. Okrog 9.15 me je poklicala policija. Le malo pred tem sem gospe, pri katerim delam, rekla, da je moje življenje končno srečno,« razlaga Melintejeva, ki upa, da bodo storilca izsledili. »Ko ubijejo tujca, se nanj kaj kmalu pozabi,« pravi obupana mater in poudarja, da je bil njen sin dober, ni pil, ni se drogiral. Melintejeva razlaga tudi, da je njen sin dve leti imel razmerje z 20-let-no Tržičanko, s katero sta se razšla. Od takrat sta ostala prijatelja, pošiljala sta si sms sporočila. Mogoče je treba vzrok za umor iskati v ljubosumju; novemu zaročencu mlade Tržičanke naj ne bi bilo po godu, da si je 20-letnica še naprej dopisovala z bivšim partnerjem. Pavone, v pomoč posnetki videokamer, ki so razpršene po tržiškem mestnem središču. Policisti so si še zlasti ogledali posnetke, ki so jih posnele vidoekame-re pred trgovino Point 24h in pred osnovno šolo. Tudi na podlagi posnetkov so ugotovili identiteto morilca. Po najdbi so truplo peljali v mrtvašnico tržiške bolnišnice, kjer bodo opravili obdukcijo, s katero bodo ugotovili točen vzrok smrti. Ciarlonija so tržiški policisti poznali, ker je v preteklosti že imel opravka s pravico. Podobno velja tudi za mladeniča romunskega rodu. Ciarloni je bil v zadnjih časih brezposeln; preživljal se je z občasnimi zaposlitvami. ronke - Občinski svetnik Bon sprašuje Kdaj bodo očistili pomazane table? »Kdaj bodo počiščene dvojezične in trijezične table, ki so jih neznanci pomazali s črnim razpršilcem? Bo za popravilo poškodovane spominske plošče, posvečene taboriščnikom, in za čiščenje smerokazov poskrbela ronška občina ali bo na po-mazane table opozorila pokrajino?« Ronški občinski svetnik Luigi Bon postavlja omenjena vprašanja županu Robertu Fontanotu in hkrati opozarja, da so mazači spet dokazali svojo nekulturnost, ki so jo tokrat začinili še z oskrunitvijo plošče v spomin na trpljenje taboriščnikov. Bon poudarja, da je v ronški občini sloven- ska narodna skupnost že zgodovinsko prisotna, veliko let pa na občinskem ozemlju uspešno deluje tudi slovenska osnovna šola. Po Bonovem mnenju velja spomniti, da je leta 2001 petnajst ronških občinskih svetnikov podprlo zahtevo po postavitvi dvojezičnih tabel na občinskem ozemlju. Dvojezične table so v naslednjih letih res postavili, vendar so že bile nekajkrat pomazane; tokrat so se poleg dvojezičnih tabel lotili še trijezičnih smerokazov, ki jih je postavila pokrajina. Bon se seveda zgraža nad početjem mazačev in upa, da bodo table čim prej očiščene. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 7. marca 2012 15 gorica - Slori raziskal narodno pripadnost med šolarji goriška - Na srečanju tudi z manjšino Devetnajst odstotkov Danilo Türk se jih ima za Slovence D Delež otrok iz italijanskih in mešanih družin na Goriškem večji kot na Tržaškem m%M W U V slovenskih vrtcih in šolah na Goriškem je prisotnost otrok iz mešanih in italijanskih zakonov veliko bolj izrazita kot na Tržaškem, kar se seveda odraža tudi v njihovem občutku narodne pripadnosti. V prvem razredu višjih srednjih šol je tako 19 odstotkov dijakov izjavilo, da so Slovenci, kar je veliko manj kot v Trstu, kjer se je 55 odstotkov dijakov opredelilo za slovensko narodno pripadnost. To izhaja iz raziskave »Narodnost v medgeneracijski perspektivi«, ki jo je opravil Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) v sodelovanju z ravnatelji slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Raziskavo so prejšnji teden predstavili v Trstu, včeraj pa je bila predstavitev v slovenskem višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici. Uvodoma je spregovorila ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol Mihaela Pirih, za njo pa Slorijeva raziskovalka Norina Boga-tec. V okviru raziskave so poleg analize jezikovne in narodnostne pripadnosti obrav- gorica V mladih ideje za ponoven dvig gospodarstva Mladi lahko dajo pomemben doprinos k dvigu gospodarstva. V to so prepričani pri goriški Demokratski stranki, ki danes ob 18. uri v Palace Hotelu v Gorici prireja javno srečanje o novih razvojnih priložnostih krajevnega gospodarstva. Splošen gospodarski in družbeni okvir bosta podala univerzitetna profesorja Francesco Marangon in Alberto Gaspa-rini, nato bo srečanje sklenil županski kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cingolani. »Srednja starost Goričanov je 47 let, v mestu je veliko starejših občanov, število prebivalcev pa se niža. Če k temu dodamo zaprtje številnih tovarn in obrtniških delavnic, takoj razumemo, da predstavlja demografski padec zelo resno vprašanje,« poudarja Teresa Candidata iz goriškega krožka Demokratske stranke, ki poudarja, da je treba preporod mesta graditi na mladih, ki jih je treba v čim večjem številu priklicati v mesto. Dijaki slovenskega višješolskega središča (levo) in Norina Bogatec v Gorici (zgoraj) bumbaca navali medgeneracijsko perspektivo s ciljem, da bi ugotovili, kako se narodna pripadnost spreminja med generacijami. V poštev so vzeli učence in dijake, ki letos obiskujejo prvi letnik otroških vrtcev in šol vseh stopenj. Starši oz. dijaki so februarja lani ob vpisovanju prejeli tudi obrazec z vprašalnikom; na skupno 1080 družin jih je obrazec izpolnilo 905, kar znaša 84 odstotkov. Po narodnostnem izvoru so starši v 32 odstotkih primerov označili slovenskega, v 39 odstotkih mešanega, v 24 odstotkih italijanskega, medtem ko je za »drugo« odgovorilo šest odstotkov. Omenjeni podatki se nanašajo na celotno anketirano populacijo, odgovori na Goriškem pa so bili precej različni. V Gorici je 26 odstotkov staršev zase označilo slovensko narodnost, 40 odstotkov mešano, 30 odstotkov italijansko in 4 odstotki »drugo«, kar kaže na to, da je v slovenskih šolah na Goriškem delež otrok iz mešanih in italijanskih družin večji kot na Tržaškem. V okviru raziskave so vprašali tudi, katera je narodnost dedkov in babic otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Prepričanje, da ima večina italijanskih družin s sinovi in hčerami v slovenskih šolah tudi slovenske korenine, se je izkazalo za zmotno. Na osnovi zbranih podatkov je namreč prišlo na dan, da samo ena tretjina italijanskih družin ima slovenske prednike, za vse ostale pa velja, da nimajo vezi s slovensko narodnostno skupnostjo. Bogatčeva je ob začetku letošnjega šolskega leta obiskala vse slovenske višje srednje šole v Gorici in Trst ter anketirala dijake prvih letnikov. Ugotovila je, da so med narodnostjo goriških in tržaških dijakov precejšnje razlike, ki so vezane ravno na različen narodnostni izvor višješolcev, saj je kot rečeno v šolah na Goriškem več otrok iz mešanih in italijanskih zakonov. V Trstu se ima za Slovence 55 odstotkov dijakov, v Gorici pa 19 odstotkov. V Trstu je dvojni narodnostni izvor označilo 30 odstotkov dijakov, v Gorici pa 55 odstotkov. Tržaških dijakov, ki se imajo za Italijane, je 10 odstotkov, goriških pa 22 odstotkov. »Druge« narodnosti je 5 odstotkov dijakov iz Trsta in 4 odstotki iz Gorice. Na Goriškem je v primerjavi s Trstom veliko več dijakov, ki so se opredelili za dvojno narodnost, podatek pa je zanimiv tudi v primerjavi s starši. Pri tem izstopa, da se na Goriškem več dijakov kot staršev opredeljuje za dvojno narodnost, kar se dogaja tudi na račun italijanske narodnosti. Na narodno pripadnost vpliva tudi obiskovanje slovenskih šol, kar vzbuja med mladimi občutek povezanosti s slovenstvom. Čeprav je bila obravnavana tema izredno pomembna za nadaljnjo rast slovenskih šol, se je na včerajšnji predstavitvi raziskave zbrala le peščica ljudi. goriška Čezmejna gospodarska zbornica Dolgoletni slovenski diplomat, sicer Novogoričan, Jože Šušmelj poziva k ustanovitvi slovensko-italijanske gospodarske zbornice. Ta gospodarski izziv v čezmejnem prostoru je pred časom predlagal predsednik družbe KB1909 Boris Peric, ki je 30. marca 2009 na gospodarskem srečanju v Novi Gorici - udeležilo se ga je preko sto gospodarstvenikov z obeh strani goriške meje - poudaril: »Prisotne pozivam, naj združijo moči in skupaj ustanovijo slovensko-italijansko gospodarsko zbornico, ki bi nudila pomoč podjetnikom pri navezovanju poslovnih stikov in razvijanju novih oblik sodelovanja.« »Ideja žal ni naletela na pričakovani odmev in je tonila v pozabo. Potrebno bi jo bilo ponovno oživiti,« opozarja Šušmelj: »Namen zbornice bi bil povečanje poslov- Jože Šušmelj nega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi podjetji ter pomoč pri nu-denju informacij o poslovnih in investicijskih možnosti v Sloveniji oz. Italiji. V prvi fazi bi bilo potrebno imenovati ožji iniciativni odbor, v katerem bi bili predstavniki Trgovinske zbornice iz Gorice, družbe KB1909, Gospodarske in obrtne zbornice iz Nove Gorice, ki bi pripravil potrebne dokumente za registracijo zbornice. Lahko pa bi Forum za Goriško imenoval iniciativni odbor izven teh struktur. Preučiti bi bilo potrebno, ali lahko zbornico ustanovi EZTS. Opredeliti bi bilo potrebno cilje in vsebino delovanja zbornice. Vzporedno bi bilo potrebno pripraviti seznam gospodarskih subjektov, ki sodelujejo z Italijo oz. v Italiji s Slovenijo; te bi kasneje povabili za vpis v članstvo in na ustanovno skupščino. Sedež zbornice naj bi bil v Novi Gorici.« Predsednik republike Danilo Türk Vest, da Danilo Türk prihaja na Goriško, je v februarju iz Ljubljane prinesla delegacija Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice, ki jo je predsednik republike sprejel ob petdesetletnici delovanja centra. Iz predsedniške palače pa so Goričani prinesli tudi spoznanje, da Türk spremlja kulturni utrip goriških Slovencev, kar bo še dodatno dokazal s svojim obiskom v sredo, 14. marca, v Gorici in Doberdobu. Podrobnosti obiska sicer še usklajujejo - na italijanski strani je za to poverjena goriška prefektura -, zadnjo besedo pa bo imel predsednikov urad. Po dosedanjih informacijah se bo Türk iz slovenskega Posočja pripeljal v Gorico ob 15. uri; tu se bo sestal s predsednikom deželne vlade FJK Renzom Tondom, na goriški občini pa napovedujejo, da se bo z visokim gostom srečal tudi župan Ettore Romoli. Predsednik pa prihaja predvsem med tukajšnje Slovence: v Gorici bo sprejel delegacijo slovenske narodnostne skupnosti, v kateri bosta deželna predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka, nakar bo obiskal Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom, središči kulturnega utripa goriških Slovencev. Ob 17. uri pričakujejo predsednika v Doberdobu. Svečan sprejem zanj bodo priredili na Gradini, kjer mu bo dobrodošlico izrekel župan Paolo Vizintin. V kraško občino prihaja zaradi pomnikov prve svetovne vojne, saj je bil Doberdob »slovenskih fantov grob«, opozarja župan. Türk bo že dopoldne obiskal nekatere kraje na Poteh miru v slovenskem Posočju, znano pa je, da je italijanskemu predsedniku Giorgiu Napo-litanu med državniškim srečanjem v Rimu januarja lani predlagal, da bi na celotnem območju Soške fronte, v Sloveniji in Italiji, uvedli skupno evropsko pot miru. gorica - Pridobitev v splošni bolnišnici Odprli sobo za okrevanje V njej bodo zagotavljali zdravniško oskrbo bolnikom, ki se bodo prebujali po komaj prestalem kirurškem posegu V goriški splošni bolnišnici so včeraj s krajšo svečanostjo predali namenu novo sobo za okrevanje (v angleščini »recovery room«), ki predstavlja pomembno pridobitev za zagotavljanje boljše oskrbe in večje varnosti bolnikov. »V novi sobi za okrevanje bomo nudili oskrbo bolnikom, ki se bodo prebujali po anesteziji in kirurških posegih. Na ta način bodo pod boljšim nadzorom, saj je prvo obdobje po prebujanju najbolj nevarno za nastanek komplikacij,« pojasnjuje zdravnik Luciano Sivestri, ki je odgovoren za anestezije in oživljanje v goriški bolnišnici. Po njegovih besedah vsaj trideset odstotkov komplikacij nastane v prvih urah po kirurškem posegu. V večini primerov gre za težave z dihanjem in s srcem, za katere je pomembno, da je bolnik pod stalnim nadzorom zdravniškega osebja. Zdaj bodo ta nadzor zagotovili v novi sobi za okrevanje, ki bo zagotovila bolje pogoje dela, saj so se doslej bolniki prebujali po operaciji kar v operacijski sobi. Zaradi tega so bile operacijske sobe dalj časa zasedene in ni bilo mogoče opravljati drugih kirurških Nova soba za okrevanje bumbaca posegov, dokler niso bolnikov odpeljali v svoje sobe. Po novem se bodo bolniki po kirurških posegih prebujali v sobah za okrevanje, kjer bodo njihove življenjske funkcije stalno pod nadzorom in opazovanjem. V sobi za okrevanje bodo bolniki preživeli nekaj ur, odvisno od zahtevnosti operacije in njihovega zdravstvenega stanja. »Občasno se še vedno najde kdo, ki trdi, da je goriško zdravstvo v razsulu. K sreči ni nikakor tako, saj se zdravniško in bolniško osebje vsak dan maksimalno potrudi, da zagotovi bolnikom čim boljšo oskrbo. Z novo sobo za okrevanje se bodo naše storitve še dodatno izboljšale, zagotovljena bo tudi večja varnost,« poudarja di- rektor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli. Včerajšnje svečanosti ob predaji namenu nove sobe za okrevanje sta se udeležila tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in župan Ettore Romoli, ki je poudaril, da so storitve goriške bolnišnice vse bolj kakovostne, »zato so lahko Goričani nanjo ponosni,« je dodal. 16 Sreda, 7. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / vipavska dolina - Po burji še suša Kmetje z veliko skrbjo gledajo presušeno zemljo Po vremenski napovedi sodeč tudi v prihodnjih dneh še ne bo odrešilnega dežja Kmetje na Vipavskem in Goriškem s skrbjo gledajo presušeno zemljo na svojih njivah in težko pričakujejo padavine. A namesto oblakov, ki bi obetali dež, se je v teh dneh znova pojavila burja. Polja so že tako prizadeta po februarski orkanski in celo vrtinčasti burji, ki je kot nalašč prišla v sušnem obdobju in je kot za šalo odnašala vrhnjo prst s posevki vred. Po vremenski napovedi sodeč tudi v prihodnjih dneh še ne bo odrešilnega dežja. »Tistim, ki niso doslej nič ukrepali, ki so pustili stvari kot so bile, ta burja znova odnaša zemljo. A gre le za nekaj primerov. Sicer pa se zelo pozna suša. Še vedno upamo na padavine,« pravi Marta Koruza, vodja kmetijsko-svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice v Ajdovščini. Tistim kmetom, ki pričakujejo kolikor toliko dober pridelek, se pravi, da jim februarska burja ni uničila več nekako polovico pridelka, bodo svoje njive pustili kot so. Tistim kmetom, ki pa so utrpeli veliko škodo, torej da jim je v veliki večini odneslo pridelek - ječmen ali pšenico - ni preostalo drugega, kot da polja preorjejo in da posadijo koruzo. »Nekateri so se sicer odločili, da ponovno posejejo jarino, kar pa je draga investicija, saj je prvi posevek odneslo, drugo seme je v bistvu še dražje, zato so kar v škripcih, ko ne vedo, kaj bi naredili. Na lokavškem-ajdovskem polju je kar veliko takih, ki so morali preorati. Sicer bi ostale prazne površine,« dodaja sogovornica. Kmetijske površine, prizadete po februarski burji, ponekod še vedno sanirajo. Zemljo, ki jo je odneslo v melioracijske jarke in struge potokov, vračajo nazaj na njive, kar pa v nekaterih primerih povzroča tudi negodovanje. Svoje zemlje namreč kmetje ne bodo dobili nazaj, na nekatere dele njiv so z "novo" zemljo dobili tudi štore in kamenje, kar bo treba še očistiti. Predvsem pa trenutno vse skrbi suša, ki je že izredna. »Letos je v primerjavi s prejšnjimi leti situacija vsekakor hujša. Gre za tak splet okoliščin, da je zemlja najprej pomrznila, nato je nastopila še dolgotrajna suša. Drugačna kot v prejšnjih letih pa je bila burja, ki je tokrat nenavadno vrtinčila in bila nasploh drugačna. Morda so bili daljši sunki - skratka, ni bila takšna, kot običajno. Tudi območja, ki jih je zajela, doslej niso bila na udaru. Bil je res splet okoliščin, ki se ne ponovi vsako leto,« dodaja Marta Koruza. Na kmetijsko gozdarski zbornici ostajajo pri ocenah, da je burja odnesla več kot polovico žit, svoje bo dodala še suša, torej bo izpad pri pridelku velik. Zaradi poznega časa in neugodnih vremenskih razmer pa druge izbire, kot da zasadijo koruzo ali izpad nadomestijo z jarino, ni. Katja Munih tržič - A2A Mobilizacija delavcev termocentrale Sindikati CGIL, CISL in UIL so razglasili protestno mobilizacijo vseh delavcev, ki so zaposleni v termoelektrarni družbe A2A v Tržiču. »Odločitev o mobilizaciji smo sprejeli, ker vodstvo termoelektrarne stalno odlaša s pripravo razvojnega načrta za obrat in financiranje njegove obnove,« poudarjajo sindikalisti in opozarjajo, da so s pripravo resnega razvojnega načrta odlašali nekdanji lastniki - podjetja Enel, Endesa in E-On, zdaj pa se s podobnim obnašanjem proslavlja družba A2A. »Obnova termoelektrarne je bila že večkrat najavljena, predvsem kar se tiče linij št. 3 in 4. Tovrstna naložba bi omogočila občuteno znižanje učinka na okolje, ki ga ima termoelektrarna, zato pa zahtevamo, naj se obljube enkrat za vselej uresničijo,« poudarjajo sindikalisti in pojasnjujejo, da zahtevajo tudi okrepitev organika. »Če vodstvo termoelektrarne ne bo pozitivno odgovorilo na naše zahteve, se bomo odločili za 12-urno stavko delavcev, seveda upoštevajoč določila zakonov 146 iz leta 1990 in 83 iz leta 2000,« poudarjajo predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL. Na Vipavskem so večino odnesene prsti že vrnili na polja km. civilna zaščita nova gorica - Propadel tudi posel z Ikeo S Šempetrci na pohod tudi Goričani Letošnje srečanje ob prvem marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, bodo v občini Šempeter-Vrtoj-ba zabeležili v petek, 9. marca, z organizacijo regijskega kondicijskega pohoda po občini in prikazom usposobljenosti društev, ki so v sestavi enot civilne zaščite. Letos s to prireditvijo povezujejo vse štabe civilnih zaščit v severnoprimorski regiji, prvič pa tudi kolege iz civilne zaščite iz Gorice. Ti bodo aktivno sodelovali pri organizaciji pohoda in predstavitvi dejavnosti v Gorici. Petkova obeležitev svetovnega dneva civilne zaščite ima tri cilje: kon-dicijsko usposabljanje pripadnikov civilne zaščite, medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj. Poleg gostiteljev, civilne zaščite občine Šem-peter-Vrtojba, bodo sodelovali še Društvo reševalnih psov Nova Gorica, Radioamaterji Burja iz Šempetra, Športno društvo Mark, prostovoljni gasilski društvi iz Šempetra in Nove Gorice, Gasilski zavod Nova Gorica, novogoriško območno združenje Rdečega križa Slovenije ter civilne zaščite občin Nova Gorica, Renče-Vo-grsko in Gorica. Petkov pohod bo krenil izpred nekdanjega mejnega prehoda v Vrtojbi, po vrtojbenskem polju se bo nadaljeval do prostorov civilne zaščite v Ulici San Michele v Gorici, kjer bo 30-minutna protipožarna vaja v gozdnem okolju, med vrnitvijo po vrtojbenskem polju bo predstavitev vaje psov, pri stražarskem stolpu pa prikaz specialnega vozila in opreme radioamaterjev. Pri objektih bodočega doma za starejše v Vrtojbi bodo pri prikazih nekaterih reševalnih tehnik sodelovali gasilci. (km) Meblo a+a v stečaj Družba zaposlovala 50 delavcev - Stečajni upravitelj razdelil odpovedi delovnega razmerja Okrožno sodišče v Novi Gorici je za novogoriško družbo Meblo a+a uvedlo stečajni postopek. Direktor družbe Tomaž Ocvirk pojasnjuje, da je razlog za stečaj deloma v neuspehu pri pridobitvi novega posla, deloma pa tehnične narave, saj januarja niso uspeli zbrati dovolj finančnih sredstev za plačilo vloge za prisilno poravnavo na sodišču. »Obenem pa so se nam podrli tudi nekateri pomembni elementi po programu prisilne poravnave, kar pomeni, da že pridobljeni posel z Ikeo ni bil izvedljiv,« je še dejal Ocvirk. Problemi za nekoč uspešno novo-goriško podjetje iz skupine Meblo, ki je izdelovalo prometno signalizacijo in vrtno opremo, so se začeli zaradi nepla- čanih del za gradbena podjetja, prav tako so se precej skrčila dela na slovenskem avtocestnem programu. Lani so morali tako odpisati 1,2 milijona evrov terjatev, poslovno leto pa so zaključili z 1,5 milijona evrov izgube. Večina izgube je poleg odpisa terjatev nastala v zadnjih treh mesecih leta, ko po Ocvirkovih besedah niso poslovali v zastavljenem obsegu, ker ni bilo denarja za nakup materiala. »V januarju in tudi za naprej nam ni uspelo zagotoviti potrebnih obratnih sredstev, da bi lahko tekoče pozitivno poslovali. Tudi zaposlenim nismo uspeli izplačati polnih delovnih plač, pač pa le akontacije,« je še povedal Ocvirk. V družbi Meblo a+a je bilo zapo- slenih 50 delavcev, ki so zadnje mesece tako prejemali le akontacije plač, delodajalec pa jim je ostal v celoti dolžan dve zadnji plači. V ponedeljek jim je določeni stečajni upravitelj Uroš Jutraž že razdelil odpovedi delovnega razmerja. Ocvirk sicer računa na to, da se bo za podjetje, ki je imelo dovolj naročil in dela, vendarle našla kakšna rešitev in bo po stečaju lahko delalo naprej. Meblo a+a je v večinski lasti zaposlenih in bivših zaposlenih, ki podjetja niso bili sposobni do-kapitalizirati. Tudi ob dobrem poslovanju v preteklih petnajstih letih lastniki namreč niso dobili izplačane nikakršnih dividend, s stečajem pa so izgubili tudi lastniški delež v družbi. (sta) ajdovščina »Država išče rešitev za obstoj Primorja« Slovensko ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - po besedah ministra Radovana Žerjava - vlaga vse napore za rešitev ajdovskega gradbenega podjetja Pri-morje. Osnovni pogoj za pomoč je, da se obstoječi lastniki umaknejo iz celotne zgodbe, rešitve pa iščejo v smeri pomoči preko SID banke. »Ne vidim možnosti, da bi znotraj ministrstva našli kakršenkoli vir, ki bi lahko rešil to situacijo oz. da bi zgodbo zapeljali v prave vode, in mislim, da bi tudi signal "podr-žavljenja" takšnih podjetij bil napačen,« je povedal minister in dodal, da vlagajo vse napore, da vendarle najdejo rešitev in da podjetje ne propade. »Zagotovo je treba v vsakem nadaljnjem koraku, tudi če pride do dogovora z bankami, ne le s SID banko, ampak tudi z bankami, ki so vključene v to zgodbo, iskati strateškega partnerja,« je še poudaril. Primorje je februarja na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podalo vlogo za državno pomoč. Ajdovska družba bo brez novih obratnih sredstev in bančnih garancij za nove posle konec marca izpolnjevala pogoje za začetek postopkov po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Uprava Primorja je po besedah predsednice upravnega odbora družbe Marjane Novak naredila vse, kar je bilo možno in pričakovano: pripravila je sanacijski program, izvedla prvo zmanjšanje števila zaposlenih, predložila vlogo za sodelovanje države pri sanaciji, dala vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja, naredila seznam poslovno nepotrebnega premoženja, ga ocenila in dala na trg. Naredili so tudi ocene, koliko bi stečaj Pri-morja stal državo v roku prihodnjih petih let. O konkretni številki Novakova sicer ne more reči ničesar, je pa ta »zelo, zelo visoka«. Po njeni oceni obstajajo vsi ekonomski razlogi za to, da bi ministrstvo podprlo prispevek države k sanaciji podjetja. Marjana Novak je prepričana, da še nobeno gradbeno podjetje ni bilo tako blizu možnosti za preživetje, za obstoj Primorja pa bodo odločilni prihodnji dnevi. O tem, kje vidi Primorje čez pol, eno ali več let, pa pravi: »Odgovorila bom s prispodobo. Če greš iskat zlato z mislijo, da ni vse zlato, kar se sveti, ga ne boš našel niti tam, kjer resnično obstaja. Prišla sem v Primorje s pozitivno voljo in s prepričanjem, da bomo, če je to le mogoče, našli sanacijski program oz. sklop ukrepov, ki bodo omogočali preživetje te družbe. Menim, da lahko letošnje in prihodnje leto preživimo predvsem z delom na tujih trgih, v tem času pa se lahko v Sloveniji razmere bistveno spremenijo. Zagotovo pa Primor-je ne bo več tako veliko, kot je bilo doslej. Trudila se bom obdržati predvsem tiste strokovne kadre, ki so nujno potrebni za ohranitev družbe in razvoj v prihodnjih letih.« Marjana Novak šempeter - Sejem priklical preko tri tisoč ljudi Vojaška oprema privlačna, revija Na fronti med bralci Tudi tokrat je sejem vojaške opreme v Hitovem centru v Šempetru naletel na izjemno zanimanje. Dvakrat letno ga prireja novogoriško društvo Soška fronta, dvakrat pa sorodna organizacija iz Ljubljane. Po oceni prirediteljev se je v nedeljskem jutru v dveh velikih halah šempetrskega prizorišča zbralo od 3.000 do 3.500 obiskovalcev iz raznih evropskih krajev. Tudi med prodajalci opreme, razglednic, grbov, značk, knjig in marsikaj drugega so bili ljudje iz kakih desetih držav srednje Evrope, kar pomeni, da je šempetrski sejem postal eden izmed najbolj privlačnih v tem prostoru. Pobuda sprošča tudi fantazijo obiskovalcev, ki se na sejmu pojavljajo odeti v najrazličnejše uniforme. Največ je še vedno uniform avstro-ogrskih vojakov, pa tudi kozakov in alpincev ne manjka. V zadnjih letih so prisotni tudi uni-formiranci iz druge svetovne vojne. V objektiv smo uje- li navdušenca v uniformi ameriške vojske, ki sta se v Šempeter pripeljala na originalnem jeepu iz Ronk. Ravno v nedeljo je v javnost prišla 7. številka revije Na fronti, ki jo že vrsto let izdaja novogoriško društvo Soška fronta. Revija je seveda naletela na veliko zanimanje med obiskovalci sejma, tisti pa, ki se ga niso udeležili, jo bodo našli v knjigarnah ali pri članih društva Soška fronta. Revija je posvečena različnim vidikom prve svetovne vojne, v tokratni številki, ki je kot vedno bogata s fotografskim gradivom (v mnogih primerih še neobjavljenim), bo bralec našel članke o letalstvu, o manj znanem orožju, o življenju in nevarnostih ljudi v zaledju, o vojaških značkah in grbih, o glasbenih utrinkih med bojnimi predahi, pa še o begunskih zgodbah pregnanih civilistov. Kot rečeno je revija že v knjigarnah; v Gorici je na voljo v Katoliški knjigarni na Travniku. (vip) Obiskovalca v uniformi ameriške vojske foto vip / GORISKI PROSTOR Sreda, J. marca 2012 1 J gradež Izsledili tatu avstrijskega avtomobila Karabinjerji iz Vidma so pridržali dve osebi, ki sta osumljeni, da sta v nedeljo v bližini golf kluba v Gra-dežu ukradla avtomobil avstrijskega turista. Sandra Hudorovicha in Luciano Hudorovich, oba 55-letna in z bivališčem v kraju Campoformido na Videmskem, so izsledili med poostrenim nadzorom na cestah dežele FJK. Z avtomobilom vred so okra-denemu lastniku vrnili še vse to, kar je bilo v njem shranjenega - modna oblačila, tablični računalnik in digitalne fotografske aparate, skupaj vredne 12 tisoč evrov. Tri prometne nesreče V ponedeljkovi prometni nesreči na križišču v Novi Gorici so bila udeležena tri osebna vozila, vzrok pa je bila prekratka varnostna razdalja. Prometni policisti so 40-letne-mu vozniku, ki je nesrečo povzročil, izdali globo. Zaradi nepazljivosti pri vzvratni vožnji 62-letnega voznika sta trčili tudi vozili v Kromberku. Popoldne pa je v Ajdovščini 28-letni Bolgar zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal desno čez robnik pločnika, kjer ga je nato dvignilo čez varovalno ograjo, tako da se je z vozilom prevrnil po strmem pobočju. Voznik je bil lažje poškodovan. (km) »Habemus papam« Modra's galerija kulturnega društva Jezero iz Doberdoba prireja nocoj ob 20.30 ogled filma »Habemus papam« Nannija Morettija. V svojem zadnjem delu italijanski režiser prikazuje zgodbo o hromečem občutku tesnobe pred odgovornostjo, ki lahko doleti tudi »izvoljence«. Ženske, politika, morje Jutri, 8. marca, ob 11. uri bo v dvorani palače Attems Petzenstein v Gorici okrogla miza na temo žensk, politike, dela in prostovoljstva; razpravo bo vodila publicistka Margherita Reguitti, spodbujale jo bodo pokrajinska odbornica za delo, socialo in enake možnosti Bianca Della Pietra, pokrajinska svetnica Fulvia Raimo, članice pokrajinske komisije za enake možnosti, podjetnice, predstavnice društev itd. Tržiški program ob dnevu žena pa se začenja danes z odprtjem razstave »Ženske in morje« v dvorani Antiche mura; v občinskem gledališču bo ob 20.30 sledila predstava »Buona notte mamma« avtorice Marshe Norman ter z Ariello Reg-gio in Marcelo Serli v glavnih vlogah; srečanje z igralkama bo ob 17.30. Pošta s prevlado žensk V družbi italijanske pošte je zaposlenih 74 tisoč žensk, kar znaša 53 odstotkov vseh uslužbencev. Kar 59 odstotkov je direktoric poštnih uradov. V goriški pokrajini ženske vodijo 24 na skupno 35 poštnih uradov, med osebjem pa je 82,5 odstotkov žensk. Večer posvečen Atiju Sossu Jutrišnji večer v novogoriškem Kulturnem domu bo posvečen enemu najpomembnejših predstavnikov slovenskega jazza - Atiju Sossu, klarinetistu, saksofonistu, skladatelju in aranžerju. Ob 20.15 bodo nastopili vokalisti Iva Stanič, Katja Šulc, Nuška Drašček, Lado Leskovar in Blaž Jurjevčič na klavirju; gost bo Vid Jamnik na vibrafonu. (km) H Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 120.000 evrov; tel. 3288872507. gorica - Od 23. do 25. marca Sejem Zelenih prstov se vrača v razstavišče Teden kasneje bodo stojnice namestili po Korzu Verdi Sejem Sejem Zelenih prstov (»Pollice verde«) se letos vrača v razstavne prostore sejmišča v Ulici Barca. Potekal bo od 23. do 25. marca, svojo udeležbo pa je že potrdilo okrog sto razstavljalcev iz goriške in drugih italijanskih pokrajin ter iz sosednje Slovenije. Na sejmu, ki bo tudi letos s prostim vstopom, si bo mogoče ogledati stojnice z opremo za vrtnarjenje, cvetlicami, sadikami, knjigami in drugimi kmečkimi pripomočki. V okviru sejma bodo tudi letos potekal razne spremne prireditve, na ogled bo več razstav, poskrbljeno bo tudi za otroke s pobudo »Verde Pol-licino«. Zaradi obnovitvenih del sejemskega razstavišča so lani sejem Zelenih prstov priredili v središču Gorice, kjer so bili z odzivom ljudi zelo zadovoljni. Zato so se na občini v dogovoru z družbo »Udine e Gorizia Fiere« odločili, da se bo del razstavljalcev udeležil tudi občinskega pomladnega praznika, ki bo potekal v soboto, 31. marca, in v nedeljo, 1. aprila. Med tem vikendom bodo stojnice z opremo za vrtnarjenjem in cvetlicami namestili na Korzu Verdi. krmin - Za ljubitelje žganih pijač V vinoteki tečaj za pokuševalce žganja Niz petih srečanj se začenja nocoj in se bo zaključil v aprilu Ljubitelji žganih pijač bodo prišli na svoj račun v vinoteki v Krminu, kjer prirejajo tečaj za po-kuševalce žganja. Predvidenih je pet srečanj, ki bodo potekala ob sredah med 20. uro in 22.30. Prvo srečanje bo že danes, zadnje pa 4. aprila; interesenti se lahko prijavijo pri Enzu Di Zorziju (tel. 328-0081542) ali Brunu Fortunatu (tel. 0481-532369 ali 338-9490408). Tečaj prireja združenje pokuševalcev žganja ANAG, ki deluje od leta 1978. Ustanovili so ga v mestu Asti v Piemontu, od tod pa se je z ustanovitvijo krajevnih sekcij razširilo na vso Italijo, ki velja za eno izmed največjih proizvajalk žganja na svetu. Združenje pokuševalcev žganja ima že nekaj let svojo sekcijo tudi na Goriškem, ki tečaj za po-kuševalce v Krminu prireja v sodelovanju z videmsko sekcijo. V zadnjih letih je žganje pridobilo na ugledu ravno po zaslugi nekaterih proizvajalcev z ozemlja dežele Furlanije-Julijske krajine, zato pa ima vse več oboževalcev. Med potekom krminskega tečaja bodo spregovorili o proizvodnji žganja, o njegovih glavnih značilnostih, razložena pa bo tudi razlika med kakovostnim in manj kakovostnim žganjem. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu- gno 36, tel. 0481-410340. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 7. marca, ob 20.45 »Buo-nanotte mamma« (Marsha Norman); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfal-cone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 7. marca, ob 20. uri (Tamsin Oglesby) »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »The Artist«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 - 22.10 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »Viaggio nell'isola misteriosa« (digital 3D); 21.40 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Safe House - Nessuno e al sicuro«. H Šolske vesti JEZIKOVNI TEČAJI NA AD FOR-MANDUMU - na razpolago so še prosta mesta za tečaje: angleščina A2 (36 ur, začetek 19. marca), angleščina B2 (42 ur, začetek 12. marca), slovenščina A1 (30 ur, začetek 14. marca), slovenščina B1 (30 ur, začetek 26. marca); informacije: Ad formandum Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org. DELAVNICA ZA STARŠE v okviru projetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezi-čnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkulturnost v sodobni družbi bo potekala 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: teco01@jezik-lingua.eu ali tel. 3456303255. M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 9. marca, ob 20.45 koncert kvarteta Barutti; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 9. marca, ob 20.45 nastopa FVG Mitteleuropa Orchestra; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfal-cone.it. M Izleti SPDG prireja od 29. junija do 6. julija planinski izlet v narodni park Pollino med Bazilikato in Kalabrijo z vzponom na najvišje vrhove, ogledom arheoloških in paleontoloških ter naravnih znamenitosti. Prevoz z avtobusom, nastanitev v hotelu v kraju Rotonda; informacije in prijave: Vlado 0481-882079 v opoldanskem ali večernem času. Prijave veljajo ob vplačani akontaciji. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040-365473) ali na mohorje-va@gmail.com. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni avtobusni izlet s kosilom z ogledom Škocjanskih jam, Hrastovelj in Kubeda v nedeljo, 18. marca; informacije in prijave po tel. 0481- 482015 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Do-sloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-le-tnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Prvi avtobus bo odpeljal ob 7.30 iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v So-vodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači in nato v Štandrežu na Pilošču, od koder bosta oba avtobusa odpotovala v Slovenijo. Organizatorji priporočajo točnost in obveščajo, da je pisovanje še v teku po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta ob dnevu žena v Istro in Rovinj v soboto, 10. marca, da bodo avtobusne postojanke ob 7.45 v Ronkah (picerija Al gambero), ob 8. uri v Doberdobu, ob 8.10 v Jam-ljah (pri spomeniku), ob 8.15 v Štiva-nu in ob 8.25 v Sesljanu. Obvezna je veljavna osebna izkaznica; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem urad, ko je odprt za javnost (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30). KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 7., 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE društva Karnival: 1. nagrada srečka s številko 420 (bon v vrednosti tisoč evrov za nakupe v veletrgovini Megastore Expert Marco Polo v Tržiču); 2. srečka 8599 (22 palčni led televizijski sprejemnik); 3. srečka 1008 (mobilni telefon »smartphone«); 4. srečka 8643 (večerja za dve osebi v priznani gostilni); 5. srečka 8436 (naprava za cestno navigacijo); 6. srečka 3545 (digitalni fotoaparat); 7. srečka 4986 (mikrovalovna pečica); 8. srečka 447 (likalnik s kotličkom); 9. srečka 5632 (žarna plošča) in 10. srečka 8770 (sto kilogramov cementa). Za prevzem nagrad klicati v roku tridesetih dni na tel. 048121193 oz. javiti se sedežu društva Kar-nival v Gabrjah. VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje) v Trstu. 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE je razpisala od 1. marca dalje javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva, ki je Piaggio Ape Car, klasificiran kot tricikel za prevoz blaga, z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://albopretorio.regione.fvg.it/savo-gnadisonzo. Občinski uradi so na voljo za katero koli informacijo. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na srečanje z naslovom »Vloga ženske v politiki in javni upravi« danes, 7. marca, ob 19. uri v dvorani Galerije ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici. Spregovorile bodo poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije in občinska svetnica v MO Nova Gorica Patricija Šulin, podpredsednica pokrajine Gorica Mara Černic in občinska svetnica v občinskem svetu Gorica Marilka Koršič. DRUŠTVO F.B. SEDEJ iz Števerjana prireja v četrtek, 8. marca, ob 20. uri Prešernovo proslavo pod naslovom »Sveta, si zemlja«. To je projekcija kratkometražca »Zemlja gostov« v režiji Marca Devetaka. Večer bo nagovorila Luciana Budal, sledile bodo poezije, ki jih bo recitiral Nikolaj Pintar. FILMSKI FORUM »INCHIOSTRO E PELLICOLE« v centru Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 19.45: 8. marca »Good night and good luck«; 19. marca »Quarto potere«; 29. marca »Ilaria Alpi: il più crudele dei giorni«; 19. aprila »Fortapasc« in 26. aprila »Tutti gli uomini del presidente«. NA SEDEŽU DRUŠTVA NUOVO LA-VORO v Raštelu v Gorici bo ob dnevu žena v četrtek, 8. marca, ob 18. uri pesniško srečanje. OB DNEVU ŽENA vabi občinska knjižnica Sovodnje na srečanje z modno oblikovalno Leo Pisani, ki bo predstavila svojo knjigo »Obleka: kaj, kdaj, kako« v četrtek, 8. marca, ob 18. uri v prostorih knjižnice v Sovodnjah. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v četrtek, 8. marca, ob 20.45 nastop dijakov klasičnega li-ceja Dante Alighieri iz Gorice z recitalom »Dedicato ad ogni donna, pen-sata come amore«. NA KMETIJI ALEŠA KOMJANCA na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 9. marca, ob 18. uri javno srečanje z naslovom »Tista meja med hišami in grozdi v časih prepustnice«. Sodelovali bodo Roberto Covaz, časnikar, pisatelj, avtor vodnika o Gorici »Il lasciapassare« in odgovorni na uredništvu dnevnika Il Piccolo v Gorici in Tržiču, Hadrijan Corsi ter Giovanni Latini, upokojen finančni stražnik, ki je opravljal svoj poklic na mejnih prehodih v Števerjanu in Štmavru. Sledila bo zdravica. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v soboto, 10. marca, ob 20. uri v ŠKD Danica na Vrhu. Nastopile bodo članice KD Oton Župančič s kratko veseloigro; informacije po tel. 3397484533 (Dolores). MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek je namenjen višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fešta z DJ-jem Filipom; vstop prost, prijava do zasedbe mest na mla-dapresernovaproslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 19. ure. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00, Romana Tomsič vd. Dominko (ob 13.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Franco Quargnal (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Sebastiana Consili vd. Presti na pokopališču; 12.00, Carmine Bruno iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Mafalda Macorini vd. Zorzetti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 7. marca 2012 ALPE-JADRAN / ljubljana - Veleposlanica pri ministru Žigi Turku Italija si prizadeva, da bi Montijeva | V • • I I «v« krčenja ne prizadela manjšine Na sestanku govor o problemih italijanske manjšine v Sloveniji - Sestanek tudi z Erjavcem LJUBLJANA - Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je včeraj sprejel veleposlanico Republike Italije Rossello Franchini She-rifis. Na srečanju sta izmenjala mnenja o sedanjem političnem stanju in o pripravah na medministrsko srečanje, ki bi moralo biti že preteklo jesen, vendar so ga zaradi vladne krize v obeh državah odložili. Italijanska veleposlanica je ministru Turku uvodoma čestitala za imenovanje in poudarila odlične odnose med državama, ki gojita dobro sosedstvo in imata veliko skupnih interesov. Sogovornika je seznanila s sedanjim stanjem v Italiji, ki se prav tako kot Slovenija sooča s premoščanjem hude finančne in gospodarske krize, omenila pa je tudi reformo univerz v Italiji. Zagotovila je zanimanje Italije za zaščito slovenske manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini in potrdila, da si italijanska vlada prizadeva, da sedanja finančna krčenja manjšine ne bi prizadela, opozorila pa je tudi na nekatere pereče probleme šolstva italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji ter na finančne težave italijanskih radijskih in televizijskih sporedov v Kopru. Veleposlanica je tudi seznanila ministra Turka s pobudo Italije v okviru Evropske prestolnice kulture. Italija bo v Mariboru v aprilu pripravila vrsto prireditev, ob koncu pa je slovenskega ministra opozorila na dokument o rasti, ki ga je na pobudo italijanskega pre- miera Maria Montija podpisalo 12 držav članic EU, med katerimi pa ni Slovenije. Minister Turk se je veleposlanici zahvalil za čestitke in poudaril, da se z veseljem spominja na sodelovanje z italijanskim premierom Montijem, ki je bil član Skupine za razmislek o prihodnosti EU, katere tajnik je bil sam. Soglašal je z ugotovitvijo, da sodelovanje med državama dobro poteka in da se dobro razvija tudi sodelovanje z deželo Furlanijo- Julij -sko krajino, pri čemer je izpostavil skupne pobude na področjih znanosti in raziskovanja. Veleposlanico je minister tudi seznanil s srečanjem s poslancem italijanske narodnosti Robertom Battelli-jem in poudaril, da si Slovenija prizadeva, da se rešijo nakazana vprašanja, prav tako pa je opozoril na zanimanje Slovenije za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Med konkretnimi vprašanji dvostranskega sodelovanja je minister Turk opozoril na dogovor, da se na univerzi La Sapienza v Rimu ponovno odpre stolico slovenskega jezika in na še nerešeno vprašanje radijskih frekvenc na slovensko-italijanski meji. Italijansko veleposlanico je sprejel tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Priložnost za poglobljen pregled aktualnih tematik, ki povezujejo sosednji državi, bo sicer konec tega meseca, ko se bo Erjavec sešel z italijanskim kolegom Giuliom Terzijem. Veleposlanica Italije Rossella Franchini Sherifis s slovenskim ministrom Žigo Turkom slovenija koper - Razprava na Fakulteti za managment Zaradi suše velika požarna # . . . B ogroženost potencial za slovensko gospodarstvo Indija predstavlja premalo izkoriščen TOLMIN, NOVO MESTO, NOVA GORICA - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zaradi sušnega obdobja na območjih brez snežne odeje odsvetuje uporabo odprtega ognja oziroma kurjenje na prostem, posebno ob vetrovnem vremenu. Občina Ajdovščina je februarja na svojem območju že razglasila veliko požarno ogroženost, sledili sta ji občini Tolmin in Kanal, s ponedeljkom tudi Mestna občina Nova Gorica. Požarna ogroženost naravnega okolja je povečana tudi drugod po Sloveniji. V občinah Ajdovščina, Tolmin, Kanal in Nova Gorica je tako do preklica v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Prav tako je prepovedano odlaganje gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je za nadziranje prepovedi kurjenja uvedel tudi požarne straže, ki bodo enkrat do dvakrat dnevno z gasilskim vozilom prevozili območje. Občane, ki ne bodo upoštevali predpisov požarne ogroženosti, bodo opozorili ali pa jih prijavili policiji ali inšpektoratu za požarno varnost. Tudi s Policijske uprave Novo mesto so sporočili, da so bili minuli konec tedna na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju obveščeni o devetih travniških požarih. Policisti zato opozarjajo, da je ob kurjenju treba kurišče urediti in ga ves čas nadzorovati. Po končanem kurjenju pa je treba ogenj in žerjavico pogasiti. Opozarjajo tudi na prepovedano uporabo gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. Področje ureja več predpisov. Uredba o varstvu pred požarom, ki velja v primeru razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti, predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za kurjenje v naravi. Za prekršek, ko posameznik požiga traviš-ča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, je predpisana globa od dvesto do šeststo evrov, kazenski zakonik pa določa, da se v primerih, ko je zaradi požara v naravnem okolju nastala večja materialna škoda, telesne poškodbe ali druge posledice, dejanje opredeli kot kaznivo dejanje. KOPER - Indija s svojo velikostjo in stalno gospodarsko rastjo predstavlja izjemen potencial za slovensko gospodarstvo, ki pa je še premalo izkoriščen, so ugotavljali udeleženci tematske razprave o poslovnih izzivih v Indiji na Fakulteti za management v Kopru. Predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije Nataša Turk je pokazala na izjemen potencial, ki ga predstavlja indijski trg. Država z demokratično ureditvijo zagotavlja politično stabilnost, 1,2 milijardi Indijcev, katerih kupna moč nenehno narašča, pa pomeni velik potencial rasti. Nenazadnje k investicijam opogumlja stabilna gospodarska rast v zadnjem desetletju, ki je denimo lani presegla osem odstotkov, je dejala. Med prednostmi indijskega trga je Turkova omenila tudi mladost in visoko izobrazbeno raven populacije, kjer je znanje angleščine splošno razširjeno. Kot spodbudno za prihodnost slovenskega izvoza v Indijo pa je navedla naraščanje deleža visoko tehnoloških proizvodov. Slovenija mora za izpolnitev svojih ambicij iskati dodatna tržišča, meni vršilec dolžnosti direktorata za gospodarsko diplomacijo pri zunanjem ministrstvu Boris Sovič. Pri tem so po njegovem posebej zanimiva prav gospodarstva držav skupine BRIC. Med drugim je med državama že v veljavi sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, obstaja pa tudi skupna komisija za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, je navedel Sovič. Slovenski uvoz iz Indije je bistveno večji od izvoza in je po podatkih, ki jih je nave- del Sovič, leta 2010 dosegel rekordnih 171 milijonov evrov. Sicer pa je Indija tudi eden najpomembnejših trgovinskih partnerjev celotne EU. Podobnih misli kot Sovič je bil Aleš Cantarutti iz Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je poudaril, da v času zmanjšane domače porabe slovensko gospodarstvo poganja oz. bi moral poganjati izvoz. Kljub temu pa pri rasti izvoza Slovenija zaostaja za primerljivimi državami. Slovensko gospodarstvo namreč doseže kar 70 odstotkov prihodkov na domačem trgu. Zgovoren je še en podatek, ki ga je navedel Cantarutti, in sicer da je izmed 11.000 izvoznikov več kot 9000 takih, ki izvažajo le na trge jugovzhodne Evrope. Vodja službe trženja pri Luki Koper Sara Morato je navedla, da se je njihov skupni pretovor z Indijo v zadnjih letih precej povečal, s 67.000 ton v letu 2008 na 175.000 v lanskem letu, da pa to za koprsko pristanišče predstavlja še vedno zanemarljiv delež. Po drugi strani te številke kažejo na velik potencial, ki se skriva v Indiji. V podjetju Robotina so že konec leta 2008 ugotovili, da Slovenija zanje ne bo več nudila neke rasti in da se bodo morali obrniti na tujino, svojo priložnost pa vidijo prav v državah BRIC, pa je svojo izkušnjo povzel direktor družbe Andrej Vrbančič. Kot je dodal, pa je za uspeh na tamkajšnjem trgu nujna tudi fizična prisotnost, zato bo njihov naslednji korak vzpostavitev proizvodnega obrata v Indiji. (STA) Sloveniji več nepremičnin v Braziliji in Afriki ZAGREB - Pet držav naslednic nekdanje Jugoslavije si je na ponedeljkovem srečanju skupnega odbora za nasledstvo v Zagrebu na podlagi pogodbe o vprašanjih nasledstva diplomatsko-konzular-nega premoženja bivše skupne države razdelilo več nekdanjih jugoslovanskih diplomatskih poslopij. Slovenija je nasledila več nepremičnin v Braziliji in Afriki. Kot so včeraj sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva, je Slovenija nasledila rezidenco bivše skupne države v Braziliji in stavbo nekdanjega jugoslovanskega generalnega konzulata v Sao Pao-lu ter veleposlaništvo bivše SFRJ v Rabatu v Maroku. V lasti slovenske države bo tudi veleposlaništvo in rezidenca bivše Jugoslavije v Dar es Salaamu v Tanzaniji ter rezidenca v Maliju. Države naslednice so si razdelile šest poslopij v Latinski Ameriki in na Karibih, pet v Severni Afriki ter 12 v afriški regiji južno od Sahare. Predstavniki skupnega odbora za nasledstvo diplomatsko-kon-zularnega premoženja so se tudi dogovorili, da bodo nadaljevali postopek skupne prodaje stavbe nekdanjega jugoslovanskega veleposlaništva v Bonnu v Nemčiji. Vse stroške kot tudi končni izkupiček od prodaje bodo medsebojno razdelili na podlagi dogovorjenega razmerja za vsako državo naslednico. Kot so še sporočili z zunanjega ministrstva v Zagrebu, so udeleženci ponedeljkovega srečanja potrdili tudi zapisnike strokovne skupine za nasledstvo kulturnih dobrin bivše Jugoslavije s srečanj v Skopju oktobra lani in v Ljubljani januarja letos. Dodali so, da primopredaja kulturnih dobrin že poteka. Naslednje srečanje skupnega odbora za nasledstvo bo v Skopju. Vrata odprl sejem Dom LJUBLJANA - Pod sloganom Ključne rešitve se na 51. mednarodnem sejmu Dom, ki so ga odprli včeraj, na 24.000 kvadratnih metrih predstavlja 628 podjetij iz 26 držav. Odprt bo do nedelje. Sejem Dom je mednarodni sejem gradbeništva, kjer si je mogoče ogledati ponudbo stavbnega pohištva, izdelke za notranjo opremo, urejanje doma in njegove okolice, opremo za ogrevanje in hlajenje, materiale in proizvode za gradbeništvo in izdelke, ki tehnično varujejo, nadgradijo ali pa poživijo domove. Sejem je do sobote mogoče obiskati od 9.30 do 19.30, v nedeljo pa od 9.30 do 18. ure. droge - Osumljena sta spletne prodaje nedovoljenih dopinških preparatov Višje sodišče v Gradcu potrdilo izročitev zakoncev Karner Združenim državam GRADEC - Višje sodišče v Gradcu je včeraj potrdilo sklep sodišča v Celovcu, da se zakonca Karner, ki sta osumljena spletne prodaje nedovoljenih dopinških preparatov, izroči ZDA oz. zvezni državi Massachusetts. Kot je povedal odvetnik Karnerjevih Roland Grilc, bo o izročitvi odločalo še avstrijsko pravosodno ministrstvo, je poročal spletni Večer.Grilc je še povedal, da pritožbe na sklep ni bilo, ob tem pa dodal, da bo o izročitvi, ki so jo zahtevale ZDA, odločalo še avstrijsko pravosodno ministrstvo, saj da gre za bolj politično odločitev. To pomeni, da bodo k avstrijskim tožilcem in zakoncema Karner prišli ameriški tožilci in se skušali z njimi pogoditi, kar so nekako že nakazali. To bi lahko pomenilo, da bosta zakonca plačala nekakšno "kazen", Američani pa se bodo odpovedali njuni izročitvi. Tak obisk bi se lahko zgodil v roku treh mesecev, je še poročal Večer. Predstavnica avstrijskega pravosodnega ministrstva Britta Tichy pa je v nasprotju s tem povedala, da ministrstvo v morebitno dogovarjanje Karnerjevih z ameriškim pravosodnim ministrstvom ni vpleteno, saj da je to stvar obrambe slovenskih zakoncev. Dodala pa je, da pravosodno ministrstvo običajno zgolj poda dokončno dovoljenje za izročitev. Kot je pojasnila, bo ministrstvo v primeru Karner predvidoma prihodnji teden prejelo uradno kopijo odločitve višjega sodišča v Gradcu. Nato bo, če bo vse potekalo v skladu z običajno prakso, predvidoma v tednu oz. 10 dneh dalo dovoljenje za izročitev in primer vrnilo na sodišče v Celovcu, ki bo nato izročitev izvedlo. Do izročitve seveda ne bo prišlo, če bi se ji ZDA odpovedale, kar bi bilo mogoče v primeru nekega dogovora z osumljencema, je še povedala Tic-hyjeva. Postopek izročitve pa bi ustavila tudi morebitna pritožba Kar- nerjevih na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Višje deželno sodišče v Gradcu je včeraj dopoldne odločalo o tem, ali naj Avstrija slovenska državljana, 33-letno Alenko in 36-let-nega Mihaela Karnerja, izroči ZDA. Alenka Karner je v svojem govoru povedala, da je nedolžna in da z zadevo nima nič, Mihael Karner pa, da neskončna razprava o tem, kdo bi ju lahko komu izročil, ne bo pripeljala nikamor, je še poročal Večer. Izročitev zakoncev Karner ZDA je že 11. januarja odobrilo deželno sodišče v Celovcu, na kar je obramba vložila pritožbo. Zato je o izročitvi včeraj znova odločalo višje sodišče v Gradcu. Obtožnico za Karnerjeva je 3. marca 2010 izdalo okrožno sodišče v Massachusettsu, v njej pa zakoncema očitajo, da sta med letoma 2000 in 2008 prodala več sto tisoč doz ana-bolikov. Na podlagi obtožnice je bil izdan tudi nalog za prijetje. Mihaela in Alenko Karner je avstrijska policija aretirala 27. decembra lani v okviru sodelovanja z ameriškimi in italijanskimi oblastmi zaradi domnevne prodaje dopinških preparatov prek interneta. Karnerjeva naj bi vodila mrežo preprodajalcev anabo-ličnih steroidov, z njihovo prodajo pa sta po ocenah avstrijske policije zaslužila okoli 38 milijonov evrov. Odvetnik Grilc je januarja po odločitvi sodišča v Celovcu menil, da Mihaela in Alenke Karner iz povsem formalnih razlogov ne bi smeli izročiti ZDA. Kot je pojasnil, ne gre za ista kazniva dejanja v ZDA in v Avstriji, poleg tega je po mnenju obrambe zadeva zastarala, sodišče pa tudi ni upoštevalo nesorazmernosti zagrožene kazni - v ZDA jima grozi do 40 let zapora, v Avstriji pa največ tri leta. Pri slednjem gre po mnenju Grilca tudi za kršenje človekovih pravic. (STA) PRIREDITVE Sreda, l. marca 2012 1 O /- GLEDALIŠČE GLASBA gledališče - V soboto v SNG v režiji Aleksandra Popovskega Na mariborskem odru tokrat premiera Nevarnih razmerij Ansambel Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor je te dni v zaključnih pripravah pred sobotno premierno uprizoritvijo drame o erotičnih intrigah Nevarna razmerja, ki je nastala pod peresom Choderlosa de Laclosa. Predstavo je režiser Aleksan-dar Popovski pripravil na podlagi odrske uprizoritve Christopherja Hamptona. Francoski vojaški oficir Choderlos de Laclos iz Amiensa je konec 18. stoletja v svoji psihološko precizni, fasci-nantni in večno aktualni literarni mojstrovini razgalil ciničnost, hipokrizijo in hladnokrvnost aristokratske družbe. Leta 1985 je angleški dramatik Christopher Hampton opravil odrsko dramatizacijo romana, po kateri je nastala tudi mariborska uprizoritev, ki bo pre-miero doživela v soboto ob 20. uri v Stari dvorani SNG Maribor. Zgodba se začne z željo Markize du Merteuil po maščevanju nekdanjemu ljubimcu Gercourtu, ki jo je zapustil zaradi debele metrese. Gercourtu je gospa de Volanges v zakon obljubila svojo hčer Cecile, ki je pravkar zapustila samostan. Mertuilova se s prošnjo, da za- pelje bodočo nevesto in s tem njenemu nekdanjemu ljubimcu pripravi poročno presenečenje, obrne na preizkušenega zapeljivca, svojega bivšega ljubimca, vi-konta Valmonta. O njem ima gospa Vo-langes, pred katero hči Cecilija skriva seksualne učne ure z vikontom, izdelano mnenje. Kot pravi, je sicer ljubezniv in zapeljiv, a je še v večji meri hinavski in nevaren. Oborožen s svetohlinstvom se Valmont loti tudi očarljive, pobožne in krepostne gospe Tourvel. Markiza du Merteuil dvomi v vikontovo zmago pri Tourvelovi, a v Valmontu beseda "nemogoče" prebudi strastno željo, da osvoji nedosegljivo. V boju za moč in oblast se bivša ljubimca in zaveznika spopadeta na "biti ali ne biti", od koder oba izstopita kot poraženca. V vlogi markize se bo predstavila Nataša Matjašec Rošker, gospo de Volanges bo odigrala Ksenija Mišič, v igralski zasedbi pa so še Branko Jordan, Milada Kalezic, Eva Kraš, Maša Zidanik, Matevž Biber ter kot gostja Barbara Ribnikar. V Sloveniji so Nevarna razmerja v prevodu Radojke Vrančič doča- kali leta 1963, leta 1988 pa je bila Hamptonova istoimenska drama v Mariboru že uprizorjena, takrat v režiji Mira Medjimorca. S tokratno predstavo se po desetih letih v mariborsko gledališče vrača Aleksandar Popovski, prodoren makedonski gledališki režiser srednje generacije, ki režira v Sloveniji, Makedoniji, Srbiji, Italiji, na Hrvaškem in Švedskem. Kot je včeraj povedal Popovski, ga zelo zanima zgodovinski kontekst, v katerem se dogaja zgodba. Odnosi znotraj tega literarnega dela se na koncu zaključijo z vojno. Kmalu po Nevarnih razmerjih je prišlo do francoske revolucije, zato se Popovskemu zdi, da so nevarna razmerja v nas na nek način lahko tudi napoved vojne. "Medtem ko mislimo, da se samo igramo, v bistvu pripravljamo teren za tisto, kar se zgodi pozneje. Enako se mi zdi, da je tudi v današnjem svetu, v katerem je veliko popolnoma nerešenih odnosov in vprašanj med spoloma ter ljudmi nasploh. To je torej vedno lahko nekakšna napoved vojne ali revolucije," je dejal režiser predstave. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 7. marca, ob 21.00 / Laura Bussani, Sefano Dongetti, Alessandro Miz-zi in Ivan Zerbinati: »Tingeltanz ovve-ro Essere diversamente scemi in tempi di forte idiozia percepita« / Nastopajo: Laura Bussani, Sefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Ivan Zerbinati voce off od Giuseppe Battiston / Ponovitve: do petka, 9. ob 21.00 v soboto, 10. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 11. marca, ob 17.00. V torek, 13. marca, ob 21.00 / Alberto Bassetti: »I due fratelli« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od srede, 14. do petka, 16. ob 21.00, v soboto, 17. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 9. marca, ob 20.30 / Massimo Lopez: »Vari-età«. / Režija: Massimo Lopez / Ponovitve: v soboto, 10. ob 20.30 in v nedeljo, 11. marca, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 7. marca, ob 20.45 / Marsha Norman: »Buonanotte mamma«. / Prevod: Laura Curino / Režija: Serena Sinigaglia. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 7. marca, ob 20.45 / Teatro Circo: »Psy« / Režija: Shana Carroll / Ponovitve: od četrtka, 8. do soboe, 10. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Mala dvorana Danes, 7. marca, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. / Ponovitev: v četrtek, 8. in v petek, 9. marca ob 20.00. V soboto, 10. marca, ob 20.00 / Edita Frančeškin: »Ali ženske kdaj odnehajo?«. V ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 / So-fokles & Co: »Antigona / Antigone«. / Ponovitev: v torek, 13. marca, ob 10.00. V sredo, 14. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V četrtek, 15. marca, ob 17.00 / »Le petit théâtre«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 9. marca, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic, Mitja Čander, Eva Mahkovic: »Bobby in Boris«. V petek, 16. marca, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. Mala dvorana Danes, 6. marca, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitev: v sredo, 14. marca, ob 20.00. Danes, 7. marca, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev« / Ponovitve: v četrtek, 8. ob 20.00. V petek, 9. marca, ob 20.00 / György Spiro: »Prah«. V soboto, 10. marca, ob 20.00 / David Mamet: »November«. V ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya« / Ponovitev: v torek, 13. marca, ob 18.00. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana Danes, 7. marca, ob 19.30 / BernardMarie Koltès: »Nickel Stuff« / Režija: Ivica Buljan. / Ponovitev: v soboto, 10. marca, ob 19.00. Jutri, 8. marca, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« / Režija: Vito Taufer. V soboto, 17. marca, ob 17.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov« / Režija: Vito Taufer. Stara pošta V torek, 13. marca, ob 19.00 / Avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak: »Diva svetnica mati prasica«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 7. marca, ob 20.30 / muzikal / Matthew Bourne: »Matthew Bourne's Nutcracker« / Glasba: P. I. Tchaikovskij / Režija: Matthew Bourne / Ponovitve: v četrtek, 8. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 9. ob 20.30, v soboto, 10. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 11. marca, ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 9. marca, ob 20.45 / Koncert / FVG Mitteleuropa Orchestra / Digirent in solist: Giovanni Sollima - violončelo. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 13. marca, ob 20.45 / Koncert / Nastopata: Julian Rachlin -violina in viola ter Itamar Golan - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 7. marca, ob 20.00 / Koncert / Koncert ob dnevu žena: »Eroika«. V ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 / Koncert / Zoran Mitev - fagot, z godalnim kvintetom. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 8. marca, ob 20.00 / Nika Vipot-nik: »Radio Yu Tup«. / Koprodukcija: Glas-Haus, CD / Pojeta in garata: Ni-ka Vipotnik in Rima Rampre / Ponovitev: v petek, 9. marca, ob 20.30. Jutri, 8. marca, ob 19.30 / koncert / »Orkester Slovenske Filharmonije« / Slovenski komorni zbor / Ženski komorni zbor Čarnice / Dirigent: sir Neville Marriner / Ponovitev: v petek, 9. marca, ob 19.30. V soboto, 10. marca, ob 19.00 / koncert / »Tri Dive« / Nastopajo: Gabi Novak, Radojka Šverko, Zdenka Kovačiček / Spremljava: Big Band DOM in dirigent Braco Doblekar ter pianist Matija Dedie / Café teater v sodelovanju s CD. V ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 / Odprtje 27. slovenskih glasbenih dni / »Bojan Adamič - Poklon Mojstru -Koncert ob 100. obletnici rojstva« / Nastopajo: Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija / Dirigent: Žare Prinčič / Solisti: Anja Bukovec - violina; Hinko Haas - klavir; Nuška Draš-ček, Oto Pestner - glas; povezovalka: Bernarda Žarn. V torek, 13. marca, ob 11.00 in 13.00 / Dopoldan s Simfoniki RTV Slovenija / »Operni Dvoboj« / Simfonični orkester RTV Slovenija / Dirigent: Simon Krečič / Solista: Jerica Steklasa - sopran; Martin Sušnik - tenor; povezovalca: Tanja Dimitrievska in Dejan Pevčevic. / Srebrni abonma in za izven / koncert / Nastopa: László Fassang - orgle. Štihova dvorana Jutri, 8. marca, ob 20.00 / glasbena klov-nijada / Radio Yu Tup: »Nikoli ni prepozn za slavo« / Pojeta in nastopata: Nika Vi-potnik, Rima Rampre; Glas-Haus, CD / Ponovitev: v petek, 9. marca, ob 20.30. Kosovelova dvorana V soboto, 10. marca, ob 17.00 / koncert / Wolfgang Amadeus Mozart: »Bastien in Bastiena« / Ponovitev:v torek, 20. marca, ob 10.00 Klub CD V torek, 13. marca ob 20.30 / koncert / Nastopajo: »Resonance ensemble« (Švedska, Poljska, Ukrajina in ZDA) / Nastopajo: Magnus Broo - trobenta; Dave Rempis - altovski, tenorski saksofon; Mikolaj Trzaska - altovski saksofon, basovski klarinet; Waclaw Zim-pel - klarinet; Ken Vandermark - tenorski, baritonski saksofon, klarinet; Steve Swell - pozavna; Per-Äke Holmlander - tuba; Mark Tokar - bas; Devin Hoff - bas; Tim Daisy in Michael Ze-rang - bobni. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuo-co della natura / The flash of nature«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulp-ture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): Fotoklub Skupina 75 prireja ob mednarodnem dnevu žena pobudo »Zenski pogledi -Obiettivo femminile« v petek, 9. marca, ob 18.00 z odprtjem fotografske razstave z naslovom »TempoFuoriLuogo - ČasIzvenProstora« Lorelle Klun. O razstavi bo spregovorila Katarina Bre-šan iz Nove Gorice, nastopili bodo gojenci Glasbene matice; na ogled bo do 28. marca. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom:je na ogled razstava kipov Matejke Belle z naslovom »Verjamem v umetnost - Umetnost preživetja?«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. 1 V vV V prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 20 Sreda, 7. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Na povratni tekmi osmine finala lige prvakov v Londonu Milan se je močno prestrašil, a napredoval Arsenal - Milan 3:0 (3:0) Strelci: v 7. Koscielny, v 26. Rosičky, 43. Van Persie iz 11-m. Arsenal: Szczesny, Sagna, Koscielny, Ver-maelen, Gibbs, Song, Rosičky, Walcott (Park), Oxlade (Chamakh), Gervinho, Van Persie. Milan: Abbiati, Abate, T. Silva, Mesbah (Bonera), Nocerino, Van Bommel, Emanuel-son, Robinho, Ibrahimovic, El Shaarawy (Aquiliani). LONDON - Milan je očitno stopil na igrišče preveč sproščeno. Visoka zmaga na prvi tekmi s 4:0 ni zadoščala za brezskrbno uvrstitev v četrtfinale lige prvakov. Rdeče-črni so trpeli vse do zadnje minute. Po trikratnem sodnikovem žvižgu slovenskega sodnika Damirja Skomine razlogov za veselje ni bilo veliko. Al-legrijevi fantje so si vseeno oddahnili. V če-trtfinalu bodo igrali oni in ne Arsenal. Že začetek tekme je nakazal, da MIlan ne bo imel lahkega dela. »Topničarji« so namreč v 7. minuti povedli. Po strelu s kota je iz bližine z glavo zadel osamljeni Laurent Koscielny. V nadaljevanju se je dvakrat izkazal vratar Milana Christian Abbiati. Nemočen pa je bil še drugič v 26. minuti, ko je napako storil Thiago Silva, podal žogo na nogo Tomašu Ro-sickemu, ta pa je povišal na 2:0. Tri minute pred koncem prvega polčasa je v kazenski prostor prodrl Alex Oxlade-Chamberlain ter se znašel v »sendviču« med Djamelom Mesbahom in Antoniom Nocerinom. Padel je na tla, slovenski sodnik je upravičeno pokazal na belo točko. Z 11-metrovke je suvereno zatresel mrežo Robin van Persie. Tik pred odmorom je imel lepo priložnost za znižanje zaostanka Stephan El Shaarawy, vendar je iz ugodnega položaja meril mimo vratnice. Na začetku drugega polčasa je bil van Persie blizu novemu zadetku za londonsko ekipo, vendar je Abbiati prebral njegovo namero in neposredno pred njim ubranil spodkopan strel. V isti akciji je že pred tem z nogo odbil žogo po preusmerjenem strelu Gervinha. Nato je počasi začel prevzemati pobudo Milan. Najlepšo priložnost je v 77. minuti zapravil Nocerino, ki je z nekaj metrov namesto mreže zadel vratarja Wojciecha Szczesnyja. Gostitelji niso bili več tako nevarni, pošle so jim moči in na koncu so ostali praznih rok. ZENIT KO - Na drugem obračunu Zenit v Lizboni proti Benfici ni uspel ubraniti prednosti s 3:2. Portugalci so na domačem stadionu zmagali z 2:0 in so drugi četrtfinalisti. Danes: Barcelona - Bayer Leverkusen, Apoel - Lyon. Biatlonsko SP: Jakov Fak Sloveniji priboril zlato medaljo na 20 km RUHPOLDING - Slovenski biatlonec Jakov Fak je na svetovnem prvenstvu v nemškem Ruhpoldingu osvojil zlato medaljo na 20-kilometrski preizkušnji. Fak je z enim zgrešenim strelom za sedem sekund premagal Francoza Simona Fourcada. »Vse je naredil prav, razen enega strela, ki je šel na rob tarče. Vedeli smo, da je Fak eden od 15 biatloncev, ki so v igri za medaljo. Konkurenca je takšna, da na noben način ne moreš izključiti nobenega,« ni skrival navdušenja trener Uroš Velepec. Pariz-Nica: Špilak za visoko uvrstitev PARIZ - Povratnik v kolesarsko karavano Španec Alejandro Valverde (Movistar) je na začetku sezone 2012 očitno odlično pripravljen. Potem ko je dobil dirko po Andaluziji, je bil najhitrejši tudi v tretji, 194 km dolgi etapi preizkušnje Pariz-Nica. Skupno vodstvo je zadržal Britanec Bradley Wiggins, ki ima šest sekund prednosti pred Američanom Levijem Leipheimerjem. V igri za visoka mesta pa ni več Luksemburžana Andyja Schlecka, ki je pred etapo odstopil zaradi želodčnih težav. Od Slovencev je bil tudi v tretji etapi najboljši Simon Špilak (Katjuša). Z istim časom kot zmagovalec je zasedel 21. mesto, v skupnem seštevku pa je napredoval na deveto, za vodilnim zaostaja 33 sekund. V vodilni skupini je na cilj prišel še Jani Brajkovič (35. mesto), ki se po slabi predstavi v drugi etapi posveča le še pomoči klubskemu kolegu, Hrvatu Robertu Kišerlovskemu, medtem ko je Grega Bole zaostal 23 sekund, zasedel je 75. mesto. HOKEJ NA LEDU - Prva polfinalna tekma lige EBEL: Linz - Olimpija 4:2. Acegas Aps gosti danes vodilnega Tržaški AcegasAps bo drevi v dvorani na Čarboli (začetek ob 20.30) gostil Bitumcalor iz Tridentinskega, ki je trenutno na prvem mestu severovzhodne skupine. Ekipa trenerja Buscaglie velja za enega favoritov celotne lige in razpolaga z izredno dobro igralsko garnituro. Krilo Santarosso (200 cm), organizator igre Forray (186 cm), center Pazzi (203 cm) in bek Conte (193) imajo bogate izkušnje v tej in višjih kategorijah, a zelo solidni so tudi mlajši igralci, med katerimi je tudi Trža-čan Spanghero (bek, 186 cm). Tržačani morajo nujno zmagati, če hočejo naskakovati prvo mesto v skupini. (Marko Oblak). JUNAŠKI UDRIH - Slovenski košarkar Beno Udrih je v ligi NBA z Milwaukee Bucks v domači dvorani Bradely s 97:93 premagal goste iz Philadelphie. Udrih je bil eden ključnih košarkarjev za zmago, saj je manj kot minuto pred koncem po podaji Drewa Goodena zadel odločilni koš. Skupno je odigral 24 minut in k zmagi prispeval 6 točk, 3 skoke in 4 podaje. Tesser spet trener Novare NOVARA - Attilio Tesser je spet trener Novare, saj je vodstvo pie-montskega nogometnega kluba včeraj prekinilo pogodbo s trenerjem Emilianom Mondonicom. Mondonico je klub vodil le 37 dni, v tem času pa v šestih tekmah zabeležil le eno zmago. Tesser je No-varo vodil od leta 2009 in z njo dosegel dvojno napredovanje iz C v A-ligo. Danes tudi Bologna - Juventus V nogometni A-ligi bodo danes odigrali zaostale tekme Cesena -Catania, Bologna - Juventus in Parma - Fiorentina. Vse tri se bodo začele ob 18.30. Zelo razdrobljen bo tudi prihodnji krog. Tekmi med Chievom in Interjem ter Napolijem in Cagliarijem bosta že v petek ob 20.45, v soboto ob 20.45 pa bo dvoboj med Palermom in Romo. Ostale tekme bodo v nedeljo. Udinese bo v Novari gostil ob 20.45. Udinese v težavah VIDEM - Pred četrtkovo tekmo evropske lige na Nizozemskem proti Alkamaarju se Udinese ubada s poškodbami, na tej tekmi pa ne bo mogla računati niti na di-skvalificiranega Fabbrinija, pod vprašajem je Abdi, v slabi formi pa sta tudi Basta in Asamoah. Univerzijade ne bo: zaušnica FISU Sloveniji LOZANA - Po številnih zapletih in ugibanjih je zdaj dokončno jasno: Maribor leta 2013 ne bo gostil zimske univerzijade. To je sporočila Mednarodna univerzitetna športna zveza, ki je v svojem obvestilu javnosti zapisala, da Maribor do predvidenega roka ni poslal odgovora na vprašanje, ali bo po finančnih težavah zmožen prirediti tekmovanje ali ne. Fisu je sporočila, da bo nesojene organizatorje tožila na Mednarodnem športnem razsodišču (Cas) v Lo-zani, pri katerem bo zahtevala odškodnino. Napovedala je, da bo za igre poskušala najti nove organizatorje. Še včeraj v dopoldanskih urah je župan Maribora Franc Kangler trdil, da rok za odpoved univerzijade ni potekel, pač pa so v Mednarodni univerzitetni športni zvezi (Fisu) do petka pričakovali odgovor... Na Goriškem praznuje 10-letnico ustanovitve klub privržencev motorjev Ducati Desmo Owners Club Gorizia, ki ga znamenita tovarna dvokolesnikov tudi uradno priznava. Predsednik kluba je od lani 37-letni Mario Korečič, Slovenec iz Gorice. Klub šteje okrog 60 članov, pretežno z Goriškega, vse bolj se širi tudi na tržaško pokrajino, več njegovih pobud pa se udeležujejo tudi nekateri novogoriški »fansi« Ducatija. »Večina izmed naših članov ima seveda doma ducati, vendar to ni pogoj za članstvo. Nekateri so lastniki motorjev drugih znamk,« je pojasnil Korečič in dodal, da je med člani kluba okrog deset zamejcev. Prvo desetletnico obstoja so pred dnevi praznovali v pubu La Madia v Mošu, kjer se srečujejo vsak zadnji petek v mesecu, sicer pa je njihov klub veja goriškega Moto Cluba Pino Medeot. Tokrat jih je obiskal poseben gost, to je Giancarlo Falappa. »Lev iz Jesija«, kot mu pravijo, je med letoma 1989 in 1994 z ducatijem osvojil kar 16 dirk svetovnega prvenstva superbike. Med privrženci ducatija je prava živa legenda, sa je veljal za izjemno drznega motociklista. Na srečanju je Korečič izročil gostu častno izkaznico kluba, Falappa pa je odgovarjal na vprašanja o letošnjih možnostih Carlosa Chece in Valentina Rossija. Med mnogimi pobudami kluba je obisk konec tega tedna muzeja in tovarne Ducati, ogled dirke prvenstva superbike v Imoli, septembra pa 3. zbor Ducati fest. »Lani smo zbor organizirali v Vrtojbi, prišli pa so prijatelji iz vseh nam bližjih držav,« je povedal Korečič, nekdanji odbojkar pri Briškem griču, Valu in Našem praporju. Stike vzdržujejo tudi s člani Ducati klub iz Ljubljane. Več informacij na spletni strani www.ducatigorizia.it nogomet - Turnirja Narodov in Rocco V ospredju dvoboj med Slovenijo in Italijo GORICA - V Gorici so izžrebali skupine 27. nogometne Trofeje Rocco (za starostno kategorijo naraš-čajnikov U16), ki bo letos sovpadala s stoletnico rojstva tržaškega »Parona« Bruna Rocca. Organizatorji so tudi objavili skupine 9. Turnirja narodov, ki bo tudi letos potekal na igriščih v naši deželi, Sloveniji in Avstriji. Trofeja Rocco se bo začela 24. aprila (prva tekma bo ob 18.30 v Gradišču) in končala 1. maja, medtem ko se bo Turnir narodov končal dan prej. V skupini A »mundialita«, svetovnega prvenstva v malem - kot so mediji označili turnir -, bodo igrali Empo-li, Deportivo Cali, Aarhus in Ryukei Kashiwa. V skupini B Juventus igral proti ekipi Deportivo Guadalajara, Olimpii in Lusitani. V skupini C so Udinese, Milan, Kaernten in Colo Colo, v skupini D pa Napoli, Atlas, Trie-stina in Rijeka. Od naših društev bosta tudi letos gostitelja tekem Trofeje Rocco štandreška Juventina in So-vodnje. Na lanski izvedbi je zmagal Empoli. Na Turnirju narodov, na katerem igrajo državne selekcije do 17. leta starosti, bo v skupini B zanimiv dvoboj med Slovenijo in Italijo. V isti skupini sta še Izrael in Kanada. V skupini A bodo igrale Hrvaška, Črna gora, Finska in Mehika. Zmagovalec lanskega turnirja narodov je bila reprezentanca Črne gore. Trofeja Rocco je že od vsega začetka prava vitrina bodočih šampio-nov. V naši deželi so že igrali De Rossi, Pirlo, Raul, Ševčenko, Stankovic, Maicon, Cambiasso in Albertini. Nazadnje, pred nekaj leti, se je tu preizkusil tudi Milanov »faraon« El Shaa-rawy. Tudi letos bo turnir zanimiv za številne agente in lovce talentov, ki bodo v naše kraje prišli od vsepovsod. www.primorski.eu1 f ■ / ŠPORT Sreda, 7. marca 2012 21 naš pogovor - Obračun 36. kolesarske Trofeje ZSŠDI Pečarja navdušila ruska Katjuša in mladi Polanc Mimo je že šla tudi 36. izvedba. Tehnični direktor dirke Trofeje ZSŠDI Radivoj Pečar se je po odhodu kolesarjev iz Lonjer-ja oddahnil. Po napornem dnevu si je v športnem centru končno lahko privoščil kozarček domače kapljice in rezino pršuta. »Za nami je še ena uspešna dirka. Vse je šlo kot po olju. Organizacijski stroj je bil tudi letos brezhiben.« Ritem je bil visok, čeprav smo na začetku sezone. To me le delno preseneča. Razlagam pa si drugače: nekatere ekipe so bile prvič na dirki in kolesarji niso dobro poznali proge. Zaradi tega niso taktizirali in so od vsega začetka kolesarili na vso moč. Ali je zmaga Patricka Facchinija pravo presenečenje? Facchini v kolesarskem svetu ni novo ime. O njemu smo že slišali govoriti. V lanski sezoni je imel smolo in je moral celo sezono mirovati. Zanj je torej letošnja sezona zelo pomembna, prava odskočna deska. Če želi uspeti v kolesarstvu, je to zanj zadnji vlak. Zaradi tega se je zelo dobro pripravil. Facc-hini je taktiziral in je v ospredje stopil šele v zadnjih kilometrih. Zakaj pa sta slovenska kolesarja Blaž Furdi in Tomaž Nose pogorela pred ciljem? Dala sta vse od sebe. Na koncu jima je zmanjkalo moči. Letos sta nastopila že na več dirkah. Katere kolesarje oziroma katere ekipe so vas letos navdušile? Resnici na ljubo med dirko ne opazujem kolesarjev, ampak skrbim za druge stvari. Zame je zgolj pomembno, da pridejo do cilja vsi živi in zdravi. Vseeno vam lahko povem, da sem bil navdušen z nastopom in borbenostjo ruskih kolesarjev Teama Itera Katjuša. Rusi imajo zelo talentirane kolesarje. Tudi slovenske ekipe so bile dobro pripravljene. Poleg Adrie Mobil tudi Radenska, pri kateri tekmuje mladi Jan Polanc (letnik 1992), ki je že pred začetkom sezone podpisal profesionalno pogodbo z italijansko Pro Tour ekipo Lampre-ISD. Upoštevati moramo še, da se nekateri dobro pripravijo za začetek sezone, drugi pa za drugi del. Ali v zadnjih sezonah želite dati poudarek na kvaliteti? Absolutno, čeprav nimamo na razpolago veliko finančnih sredstev. Na dirko skušamo povabiti zgolj kvalitetne in ambiciozne ekipe. Kaka nova ideja za Trofejo ZSŠDI 2013? Pustite me pri miru vsaj kak mesec. Idej zdaj nimam, najprej so moram odpočiti. Do maja je treba vsekakor dirko vključiti v koledar za prihodnjo sezono. Konkretno z delom za dirko pa bomo začeli po svetovnem prvenstvu, jeseni. Pred tem je treba že iskati denar in pokrovitelje. (jng) Tehnični direktor dirke Radivoj Pečar »na delu« na startu v Lonjerju kroma košarka - Zaostala tekme deželne C-lige Visok poraz Bora □ Obvestila ŠZ SOČA v organizaciji in pod pokroviteljstvom ZSSDI-ja organizira v nedeljo 11 .marca 2012 v telovadnici v Sovodnjah ob Soči turnir miniodbojke. Od 14.30 do 16.00 ure tekme v mikroodbojki, od 16.00 ure naprej pa turnirja miniodbojke in U12. AŠD MLADINA vabi člane, da se udeležijo tekme Pokal Javornik, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 11. marca, na smučišču v Cerknem. Vpisovanje je možno do četrtka, 8. marca, na tel. št. 347-0473606 ali na mejl info@mladina.it AO SPDT prireja v petek, 9. marca ob 17.00 do 19.00 na umetni steni v Bazovici Dan odprtih vrat za otroke od 7. do 12. leta starosti. Pod vodstvom športnih plezalcev bodo otroci spoznali plezalno opremo in se tudi preizkusili v plezanju. Organizatorji bodo nudili popolno opremo, udeležba pa je seveda brezplačna. Za dodatne informacije in prijave pa lahko pokličete 3496648530 (Jernej) ali pišite po elektronski pošti ao@spdt.org. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Pokal Javornik«, veljavne za 7. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 11. marca, na smučišču Cerkno. Vpisovanje je možno do srede, 7. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). Bor Radenska - Don Bosco 70:88 (15:21, 40:48, 55:63) Bor: Bole, Madonia 7 (3:4, 2:12, -), Crevatin 9 (1:2, 1:3, 2:4), Štokelj 6 (1:4, 1:1, 1:2), Galocchio 2 (2:2, -, -), Meden n.v., Burni 4 (-, 2:3, 0:2), Zanini 16 (2:5, 7:10, -), So-sič 19 (11:11, 4:7, 0:2), Fumarola 7 (3:4, 2:6, -), Pertot n.v., Devčič (-, 0:2, -). Trener: Po-povič. PON: Crevatin v 35. min in Fuma-rola v 39. minuti. Proti mladi, a dobro trenirani ekipi je Bor Radenska prikazal eno slabših predstav in tako izgubil priložnost, da bi spet osvojil vrh lestvice z Bregom. Mladi Tržačani so že v uvodnem delu začeli diktirati ritem, borovci pa jih nikakor niso uspeli zaustaviti. »Pustili smo, da se razigrajo. Ponovno se je pokazalo, da če v obrambi ne igramo tako, kot je treba, ne bomo premagali nobenega,« je po tekmi razlog za visok poraz pojasnil trener Boban Popovič. Ob obrambi domačim igralcem ni šlo od rok niti v napadu, tako da je bil poraz na dlani. »Čeprav lestvica tega ne kaže, je Don Bosco odlično pripravljena ekipa, posamezniki imajo dobre tehnične kvalitete, manjka jim samo iz- alpsko smučanje - Na Cerknem tudi za goriško prvenstvo Tudi pet zmag Člani SPDG in SK Devin osvojili tudi tri druga in sedem tretjih mest Čezmejno goriško prvenstvo, ki so ga letos organizirali na Cerknem, je veljalo tudi za goriško pokrajinsko prvenstvo. Lovoriko letošnjih prvakov sta si nadela člana SC Due Matteo Mi-gotto in Nicole Bellotto, ki je pred nekaj leti tekmovala za SK Devin. Štirkratna pokrajinska prvakinja in trikratna čezmejna prvakinja Mateja Nanut, članica SPDG, pa je letos odstopila, brat Gregor, ki je naslov pokrajinskega prvaka osvojila leta 2010 pa je Prvenstva se je udeležilo tudi 18 članov Slovenskega planinskega društva Gorica in šest članov Devina. Člani slovenskih klubov so skupaj zbrali pet prvih mest, tri druga in sedem tretjih. Zmagali so Alice Valdemarin (SPDG, superbaby ženske), Nicholas Ciacchi (Devin, miški), Enrico Rožič (Devin, dečki), Fran-cesca Fantini (SPDG, mladinke) in Mattia Rožič (Devin, starejši člani). Na društveni lestvici vseh nastopajočih klubov iz Italije in Slovenije je zmagal US Acli z 2.977 točkami, SPDG je osvojil 6. mesto z 918 točkami (3. na pokrajinskem), Devin pa je bil deseti (386 točk, 5. na pokrajinskem). Na pokrajinskem prvenstvu Pordenona pa je v kategoriji miški 1 (letnik 2002) zmagal Stefano Frandoli, ki letos tekmuje za SK Devin. Skupno je SK Devin na treh pokrajinskih prvenstvih - tržapkem, goriškem in pordenonskem - zbral devet zmag. Francesca Fantini (SPDG, desno) z bratom Luco l. princic kušenj,« je goste opisal trener, ki kljub menjavam poteka igre skozi vseh 40 minut ni uspel spremeniti. Že v uvodnih desetih minutah je bilo jasno, da Bor ne bo imel lahke naloge. Nasprotniki so agresivno branili na celem igrišču, tako da je bil prehod pod koš zahteven. K temu gre pripisati še deset izgubljenih žog Bora (na koncu 24), tako da je imel Don Bosco pod taktirko organizatorja igre Alessandra Scutiera prosto pot do naskoka (po prvem delu je povedel na šest točk, v 16. minuti pa že na 13 točk, 23:36). Bor je pred odmorom le reagiral, z boljšo obrambno igro je zaustavil nasprotnike in v dveh minutah z delnim izidom 8:0 zmanjšal zaostanek na 5 točk (31:36), vendar je Don Bosco v zadnjih minutah spet povečal prednost. V tem delu je Bor obdržal stik z nasprotniki izključno po zaslugi Zaninija in Sosiča, ki sta skupaj dosegla 20 od 25 točk. Tudi po odmoru Boru ni uspelo zaigrati tako kot običajno. Prvi koš je po prostem metu šele po šestih minutah igre in po 11 neuspešnih napadih dosegel Zanini. Po slabem začetku se je Bor sicer z dvema trojkama Crevatina spet približal na 5 točk (55:60), vendar kaj več ni zmogel niti v zadnjih desetih minutah. Nasprotniki so še naprej ostro branili in napadali, Bor pa se je trudil v obrambi, v napadu pa zastal (iz igre je koš dosegel v zadnji četrtini samo trikrat). »Tako se pač zgodi, ko želja je, a ti pač ne steče,« je ob koncu tekme športno priznal trener. (V.S.) Jadran na 1. mestu Interclub - Jadran A 54:64 (9:18, 28:35, 43:44) Jadran A: Coloni 4, Orel 2, Devetak 2, Škabar, Krevatin 4, Petrovski, Danieluz-zo 1, Ušaj 34, Daneu 15, Tulliach 2. SON: 17. 3 točke: Ušaj 1. Trener: Gerjevič. V zadnjem krogu je jadranovcem uspelo zadržati 1. mesto v pokrajinskem prvenstvu U15. Tekmo proti Interclubu so odigrali zelo prepričljivo in zbrano, tako v napadu kot v obrambi. Samo v tretji četrtini so dopustili nasprotnikom preveč manevrskega prostora, v nadaljevanju pa so spet prevzeli začetni ritem igre in zaključili s desetimi točkami naskoka. Med posamezniki sta spet izstopala Ivo Ušaj in Tomaž Da-neu, čisto vsi pa so pripomogli k zmagi. Po vsej verjetnosti bo Jadran A nastopal v nadaljnji fazi, o kateri pa se mora košarkarska zveza še domeniti. namizni tenis C2-liga: Tokrat oboji praznih rok MOŠKA C-2 LIGA Kras A - Trieste Sistiana 2:5 Bole - Bombace 1:3; Fabiani - Norri-to 3:0; Rotella -Pilotto: 0:3; Fabiani - Bombace 1:3; Bole - Pilotto 1:3; Rotella - Nor-rito 3:0; Fabiani - Pilotto 1:3 Povprečna igra ni mogla omogočiti krasovcem zmago, s katero bi utrdili drugo mesto na lestvici. Kras A je tako zdrsnil na tretje, v družbi ravno sobotnega nasprotnika Trieste Sistiana. Ta je v Zgoniku igrala dobro, vsi trije domačini pa, po besedah kapetana Boleta, pod svojimi sposobnostmi. Posebno uspešen je za Tržača-ne bil Pilotto, ki ga ni presenetil noben nasprotnik. V prvem delu prvenstva ga je Rotella premagal, tokrat pa mu ni šlo od rok. Njegova igra je bila preveč predvidljiva. Tom Fabiani je v treh dvobojih odnesel le točko, saj ni dobil pravega orožja proti izkušenim nasprotnikom. Sicer je njegova koncentracija nihala. S svojo igro je bil nezadovoljen tudi Bole, saj sta le dva dobljena seta zanj res skromen izkupiček. Kras B - D'Aronco Gemona 2:5 Ridolfi - Pozzuto 1:3; Giorgi - Cian-cio 0:3; Milič - Pischiutti 3:1; Giorgi - Pozzuto 0:3; Ridolfi -Pischiutti 1:3; Milič - Cian-cio. 3:1; Giorgi - Pischiutti 0:3 Ekipa iz Gumina spada med slabše, kljub temu pa je Krasu ni uspelo premagati. Najbolj uspešna je bila za nasprotnika nepremagljiva Sonja Milič. Igrala je odločno in napadalno. Ridolfi je igral nihajoče, nekaj točk resnično dobro, druge pa nekoliko nepremišljeno. Mlademu Simoneju Giorgiju pa se opazi, da manj trenira zaradi študijskih obveznosti. Škoda, saj bi bil lahko za marsikaterega igralca trd oreh, ker je tehnično dovolj dober, pa tudi hitrosti mu ne manjka. (R) Millenium cup v Žavljah Množično tekmovanje v navijaštvu in plesu Millenium cup, ki ga bo v soboto, 24. marca tretjič zapored organiziral Cheer-dance Millenium, bo letos v Žavljah. Športna dvorana Palatrieste, kjer sta stekli prejšnji dve izvedbi, bo zaprta zaradi popravil, v dvorani na Čarboli pa na dan tekmovanja igrajo redni krog hokejisti Edere v A1-ligi in premestitev tekme je nemogoča. Kljub posegu odbornika za šport Emielia-na Edere, ni bilo mogoče zagotoviti dvorane, zato bo skoraj 500 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije nastopilo v telovadnici v Žavljah. NOGOMET Zaradi napake sodnika bodo ponovili tekmo Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je odločila, da bodo tekmo 1. AL med Medeo in Esperio (1:0) ponovili zaradi tehnične napake sodnika, ki je dosodil zadetek, potem ko se je po enajstmetrovki žoga sprva odbila od vratnice, igralec, ki je izvajal najstrožjo kazen, je nato žogo preusmeril v mrežo. Izvajalec enajstmetrovke se lahko dotakne žoge le, če jo prej odbije vratar. Tekmo bodo ponovili 14. marca. Isti dan bo Primorec v polfinalu deželnega pokala igral ob 20.30 v Ogleju proti Terzu. V Bazovici Kokoš Trail V nedeljo bo na Tržaškem prva tekaška preizkušnja za ljubiteljske tekače. Tekaško sezono bo odprla gorsko-tekaška Kokoš Trail (Memorial Virgilio Zecchini), ki je obenem prva preizkušnja Trofeje Sport & Beauty. Start (in cilj) 13,5 kilometrov dolgega teka bo ob 10. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Proga bo šla mimo gozdnih poti Jezera, Drage, Peska, Gročane in Bazovice. Tekači se bodo povzpeli na hrib Steno in Kokoš. Premagati bo treba okrog 600 metrov višinske razlike. Organizatorji so za manj zahtevne in manj pripravljene tekače pripravili netekmovalni tek na 6 km in Mini Trail za najmlajše. Ob 12.00 bo Jota Party, pol ure kasneje pa še nagrajevanje. Za ostale informacije in vpisovanje lahko pogledate na spletni strani www.euroma-rathon.it in v trgovini Track&Field v Bazovici ter na telefonskih številkah: 3478355573 (Ferlora) in 0409221333 (Be-vilacqua). naše ekipe v starejših mladinskih ligah - Olympia U16 in U17 Med počitnicami trenirajo Odbojkarji Olympie nastopajo letos v dveh mladinskih prvenstvih in v D-ligi kroma TRENER Antonio Casarin Trener je Antonio Casarin, ki je istočasno tudi trener deželne reprezentance. Pri Olympii trenira prvo sezono, deželno izbrano vrsto FJK pa drugo leto zapored. Pred tem je z ekipo Trebaseleghe zmagal državni naslov Under 14 (moški), napredoval iz D- v C-ligo, vodil mladinske ekipe prvoligaša v Padovi, dvakrat pa je sedel tudi na klopi v A-ligi kot pomožni trener. Osredotočen je predvsem na mladinsko odbojko; privzgojil je več igralcev, ki igrajo danes v A- in B-ligi. Pri Olympii mu pomaga Walter Princi, ki tudi sam vodi enkrat na teden treninge. »Osnova je dobra, vendar veliko lahko še napredujemo. Tako na tehniki kot mentalno,« je povedal trener Casarin, ki z ekipo cilja na uvrstitev na državno fazo. Olympia U16 inU17 Filippo Bossi 1996 189 korektor Elia Burello 1996 188 center Andrej Čavdek 1996 173 libero/krilo Davide Cobello 1996 183 center Matija Corsi 1996 184 krilo Federico Dagnelut 1997 191 podajalec Oscar M. Guccione 1996 179 krilo Riccardo Leita 1996 170 libero Samuel Princi 1996 180 podajalec Edoardo Rossi 1996 189 krilo Pietro Righini 1996 183 center Jernej Terpin 1996 186 krilo Lorenzo Rigatti 1997 181 podajalec Trener: Antonio Casarin Pomožni trener: Walter Princi Spremljevalec: Simon Terpi n Mladinsko strukturo Športnega združenja Olympia dopolnjuje ekipa U16, ki pa ima poseben ustroj. Gre v bistvu za skupino igralcev, ki bodo po vsej verjetnosti sestavljali tudi deželno reprezentanco na Trofeji dežel. Trener je hkrati selektor deželne reprezentance, Antonio Casarin (stroške zato krije deželna zveza), pomaga pa mu Walter Princi. Jedro ekipe sestavljajo igralci Olympie, z njimi pa igrajo in trenira tudi osem mladih iz Tržiča, Butria, Pordenona in Gumina. Štirinajst- in petnajstletniki trenirajo ob torkih in četrtkih, enkrat tedensko vzdržujejo kondicijsko moč, igrajo pa v deželnem prvenstvu U16, v deželni D-ligi (po posebnem povabilu deželne zveze FIPAV), na štirinajst dni pa se odpeljejo tudi v Veneto, kjer zunaj konkurence nastopajo v elitnem prvenstvu Under 16. Tam srečujejo ekipe prvoligaških klubov, kot so Sisley, Verona in Padova. To prvenstvo igrajo ob nedeljah in tekme izkoristijo tudi za trening: v Venetu namreč poiščejo prosto telovadnico, kjer pred tekmo tudi trenirajo. »Predvsem zaradi pomanjkanja kvalitete v FJK smo se odločili, da igramo tudi v Venetu. Tam fantje spoznavajo zelo visok nivo, kar pa jim po eni strani daje tudi dodatnih motivacij,« pravi trener Casarin. Perspektivna skupina petnajstih mladih cilja na uvrstitev na državno fazo under 16: »Ko mladi, ki imajo enako predznanje, trenirajo skupaj, zelo napredujejo. Tačas so tu zbrani tisti, ki so fizično in tehnično najboljši, ni pa izključeno, da se bo pred Trofejo dežel letos junija pridružil še kdo.« Prav gotovo se bosta junija pridružila še dva igralca, ki letos nastopata v Rimu s Clubom Italia in libero Štefan Čavdek, ki igra s člansko ekipo Olympie v C-ligi. Priprave na sezono so začeli 18. avgusta, teden dni so tudi skupaj trenirali v Ajdovščini (dvakrat dnevno v telovadnici in še v bazenu), vsak pouka prosti dan pa izkoristijo za treniranje. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. marca 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha« - Danes prijatelja, jutri sovražnika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.50 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Aktualno: Porta a porta 23.45 Dnevnik -kratke vesti 23.50 Film: Amori e bugie (rom., Nem., '08, r. D. Kehler, i. E. Habermann) 1.15 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.55 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agorà 9.50 Dieci minuti di... 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Reportaža: Viaggio a... (v. P. Brosio) 0.15 Reportaža: I saluti di Viaggio a... 0.30 Film: Il miracolo di Berna (dram., Švi./Nem., r. S. Wortmann, i. P. Franke) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Souvenirs (triler, It., '11, r. E. Margheriti, i. D. Go-ritsas) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 2.00 Resn. show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 20.35 Nogomet: Liga prvakov, osmine finala, Barcelona - Bayern Leverkusen, prenos 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.25 Dnevnik 23.45 Aktualno: Matador 1.10 Dnevnik - Parlament Show (v. Piero Chiambretti) 0.15 Film: Lu-cignolo (kom., It., '99, r.-i. M. Ceccherini) 2.20 Nočni dnevnik 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico, 1. etapa, S. Vincenzo - Donoratico, prenos 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ride-re insieme con Stanlio e Ollio (kom., ZDA, i. S. Laurel, O. Hardy) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Gate C u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: I racconti di Melaverde 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Fikken coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 17.00 Film: Dream Hotel: Mexico (rom., Av-str./Nem., '05, r. M. Serafini, i. C. Kohlund) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (6. marca 2011) Vodoravno: martinovo, organizem, N. T., tekalo, Tetis, Rot, Samec, Nac, šal, Race, I. C., Patrese, Alesi, cvek, TNT, Als, afori-zem, tik, Brazilija, Omo, Tiny, OAS, nos; na sliki: Štefan Samec. ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.3015.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Dnevnik 9.05 Šport: Ski magazine 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Film: La vita e bella (It., '43, r. C.L. Bragaglia, i. A. Magnani, A. Rabagliati) 12.35 Aktualno: Mukko Pallino 12.55 Dok.: Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 15.30 Dok.: Bor-go Italia 16.00 Aktualno: Epoca... che storia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Ro-tocalco ADNKronos 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Chiambretti Wednesday 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il fischio al naso (grot., It., '67, r.-i. U. Tognazzi, i. F. Bet-toja) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.00 Aktualno: I menù di Benedetta 18.55 2.40 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 3.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Reportaža: Gli intoccabili (v. G. Nuzzi) 23.15 Dnevnik in športne vesti 23.25 Film: 1 km da Wall Street (dram., ZDA, '00, r. B. Younger, i. G. Ribisi, N. Long) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Risanke 10.45 Ribič Pepe (otr. nan.) 11.05 Zlatko Zakladko 11.20 Nan.: Habib (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Glasba naj živi! - Po sledeh Glasbene Matice (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.40 Turbulenca 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film: Istanbulska kronika 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.25 Dok. serija: Branja 23.40 Turbulenca, svet.-izob. oddaja (pon.) 0.10 Nad.: Zdrav-ničin dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 13.45 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 15.00 Biatlon: SP, 15 km (ž), prenos iz Ruh-poldinga 17.00 Nordijsko smučanje: SP, sprint (m in ž), vključitev v prenos iz Dram-ma 18.05 Slovenci po svetu (pon.) 18.35 Dok. serija: Svet, kot ga razume Monsanto (pon.) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Slovensko olimpijsko stoletje 21.45 Bleščica -odd. o modi 22.15 Romska glasba in Big Band RTV Slovenija (pon.) 22.55 Big Band RTV Slovenija in Bill Holman 23.50 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvsl 10.00 Komisija za nadzor javnih financ, prenos 12.00 Globus (pon.) 13.00 Odbor za delo, prenos 15.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 1.10 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Back stage live 14.40 Ciak Junior 15.10 Biatlon: SP, neposredni prenos 17.00 Biker Explorer 17.30 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx Magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Nell 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.40 Jazz etno funky festival 22.15 Vas tedna 22.45 Artevisione magazin - pripr. Laura Vianello 23.15 Effe's Inferno 0.15 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 20.55 Film: You're killing me (triler, r. A. Stutz, i. Julie Bowen, T. Lords) 22.30 Musa Tv 23.02 Nočni dnevnik 23.22 Film: Fa-ri nella nebbia (It., '42, r. G. Franciolini, i. F. Giachetti, L. Ferida) 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.35, 17.10 Nad.: Zmagoslavje v ljubezni 7.55 10.35 Nad.: Pola 9.10 Dieta z domačega loga (resn. serija) 9.00 Moderni vrtovi (dok. serija) 12.05 17.40 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 20.00 Film: Jack in Sara (ZDA) 22.05 24UR zvečer, Novice 22.35 Nan.: Policijska družina 23.30 Nan.: Chuck 0.25 Nan.: Skrivnostni otok 1.20 24UR (pon.) 2.20 Nočna panorama A Kanal A 7.05 Ninja želve (ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.5013.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.40 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 Nan.: Policisti v Los Ange-lesu 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Prva tarča (Kan./ZDA) 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Policisti v Los Angelesu (nan.) 20.00 Uefa: Liga prvakov 23.00 Liga prvakov - Vrhunci dne- 23.30 Film: Delta Force 3 1.15 Top Gear (avtomob. serija) 2.15 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kju-der); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripravlja Peter Rustja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl, 22. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.45, 8.10, 19.45 Kronika; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamen-te, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 7. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 STOCKHOLM A -10/1 O 'v ' K0BENHAVN —' < 0/4 /9 ° — — _ - HELSINKI -13/-2 '>s 1030 BERLIN -3/9 O VARŠAVA O -6/3 MOSKVA -13/-4 ° O KIJEV -8/-1 OBRUSELJ 2/5 ŽENEVA MILAN O 5/11 DUNAJ -2/9 O LJUBLJANA O -4/10 A LIZBONA O 9/18 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. E , sr^ ■ C Nad našo deželo bodo pritekali suhi in hladni severovzhodni tokovi. Jutri nas bo zajela severna fronta z vlažnim zrakom v visokih legah. Nato nas bodo dosegali razmeroma hladno,a večino „ ma še vedno suhi tokovi. Nad severnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, ki pa ne bo imelo večjega vpliva na vreme pri nas. Od severovzhoda priteka k nam nekoliko hladnejši zrak. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.44 najnižje -36 cm, ob 9.37 najvišje 47 cm, ob 15.54 najnižje -63 cm, ob 22.17 najvišje 55 cm. Jutri: ob 4.16 najnižje -41 cm, ob 10.08 najvišje 44 cm, ob 16.19 najnižje -58 cm, ob 22.44 najvišje 57 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................100 Vogel..................80 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno................90 Rogla.................100 Mariborsko Pohorje . .70 Civetta.................70 Piancavallo ............4G Forni di Sopra ......... 5G Zoncolan ..............5G Trbiž...................6G Na Žlebeh.............65 Mokrine ...............9G Podklošter ............6G Bad Kleinkirchheim . . lG Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -4/5 CELOVEC O -4/7 TRBIŽ O -5/7 O -5/5 O-5/3 S. GRADEC O TRŽIČ -3/5 O KRANJ LJUBLJANA -3/6 POSTOJNA O-3/6 „ KOČEVJE REKA -1/9 CELJE -4/4 O MARIBOR o-4/5 PTUJ O M. SOBOTA O-5/5 N. MESTO -3/4 O ZAGREB -4/5 O ^NAPOVED ZA DANES Jasno bo ali pretežno oblačno po vsej deželi, ob obali bo zjutraj pihala močna burja, ki bo čez dan oslabela. Ponoči bo po nižinah in dolinah hladneje kot v prejšnjih dneh. Danes bo večji del dneva pretežno jasno, proti večeru pa se bo od severa zmerno pooblačilo. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C. CELOVEC O -2/9 TRBIŽ O -5/7 o -3/4 KRANJSKA G. O GRADEC -3/9 o-3/6 S. GRADEC MARIBOR O-2/8 M. SOBOTA O-3/9 O /V TRŽIČ C__) -2/8 O KRANJ O ' LJUBLJANA -2/9 POSTOJNA O-2/6 KOČEVJE REKA -1/11 PTUJ O CELJE -2/9 0 C^X- ZAGREB -3/10 or (NAPOVED ZAJUTRI ^Pretežno oblačno do oblačno po vsej deželi z možnostjo Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. rahlih padavin v gorah. glasba - Šigejoši Osaki že dolgo preučuje pajkove mreže Japonski znanstvenik izdelal violinske strune iz pajkovih niti slikarstvo - Verjetno bo zapustila Veliko Britanijo Picassova Deklica z golobico gre v prodajo TOKIO - Japonski znanstvenik Šigejoši Osaki je včeraj sporočil, da je izdelal violinske strune iz niti pajkove mreže. Zatrdil je, da v pravih rokah te proizvedejo čudovit zvok, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Osaki je skupaj povezal več tisoč tankih pajkovih niti in izdelal trdne, a prožne strune, ki so po njegovih besedah kot nalašč za tak inštrument, kot je violina. Osaki, sicer profesor polimerne kemije na medicinski univerzi v mestu Nara na Japonskem, pajkove mreže preučuje že 35 let, pred tem pa je že predlagal, da bi jih uporabili za medicinsko šivanje ali izdelavo neprebojnih jopičev. Pri procesu tkanja niti njihova oblike preide iz va-ljaste v mnogokotno, zaradi česar se mnogo bolje prilegajo ena drugi, strune pa so zato močnejše, je pojasnil Osaki in dodal, da je material za izdelavo strun priskrbelo 300 pajkovk vrste nephila maculata. Moč in vzdržnost pajkovih niti sicer nista novo odkritje, predhodne raziskave so namreč že pokazale, da lahko prenesejo visoke temperature in učinke ultravijolične svetlobe. Osaki je iz pajkovih niti nekoč celo izdelal vrv, ki naj bi po njegovih besedah lahko zdržala težo 600 kilogramov. Njegov najnovejši izum pa sedaj hvalijo tudi glasbeniki, saj naj bi imele strune iz pajkovih niti "mehek in globok zvok". (STA) Prebivalci Južne Evrope Vt* VI se učijo nemško BERLIN - Španci, Portugalci in mnogi drugi iz držav, ki jih je gospodarska kriza najhuje prizadela, so se množično začeli učiti nemščine in tako upajo, da bodo lahko dobili službo v državi z najmočnejšim in največjim gospodarstvom v Evropi, so po navedbah ameriške tiskovne agencije AP sporočili z nemškega Goethe Instituta. Podatki agencije za promocijo nemškega jezika in kulture Goethe Institut kažejo, da se prebivalci Južne Evrope, kjer je predvsem med mladimi stopnja brezposelnosti zelo visoka, množično začenjajo učiti nemško. Statistični podatki tudi kažejo, da je število priseljencev iz Španije, Grčije in Portugalske v Nemčijo močno naraslo. (STA) LONDON - Slika Pabla Picassa Deklica z golobico, ki je bila v Veliki Britaniji javno razstavljena vse od leta 1970, gre v prodajo. Zaradi visoke cene - ocenjena je na 50 milijonov funtov (59 milijonov evrov) -se je pri nekaterih ljubiteljih umetnosti pojavila bojazen, da bo slika zapustila državo, poroča britanski BBC. Slika, ki je v lasti velške družine Aberconway, je trenutno razstavljena v galeriji Tate Britain v sklopu razstave Picassovih del. Da gre slika v prodajo, so potrdili tako pri avkcijski hiši Christie's kot pri Angleškem umetnostnem svetu (Arts Council England). Delo je Picasso naslikal pri 19 letih. Na sliki iz leta 1901, ki jo je ustvaril v Parizu, je upodobil deklico, ki stoji zraven pisane žoge in v rokah drži golobico. V 70. letih minulega stoletja je imela sliko na posodo Nacionalna galerija v Londonu, zadnje leto pa je bila razstavljena v londonski Galeriji Courtauld. Ob napovedani prodaji slike se zastavlja vprašanje, ali si bo katerakoli britanska galerija lahko privoščila nakup tako dragega umetniškega dela. Londonska Nacionalna galerija je minuli teden razkrila, da je večino rezervnih sredstev porabila za nakup Tizianove slike Diana in Kalisto, ki je bila v lasti vojvode Sutherlanda. Skupaj s partnerskimi Nacionalnimi galerijami Škotske so leta 2009 kupili tudi motivno sorodno delo Diana in Akteon, še piše BBC. (STA) film - Zaradi nevarnosti širjenja aidsa V Los Angelesu pornografski filmi odslej le še s kondomi LOS ANGELES - V Los Angelesu je v ponedeljek začel veljati nov zakon, ki igralcem v pornografskih filmih nalaga, da med snemanjem filmov svojo moškost oblečejo v kondom. Pornografska industrija se je na nov zakon odzvala z grožnjo, da se bo preselila drugam, morda tudi v zvezno državo Arizono. Pornografska industrija za mesto Los Angeles ni šala, saj se na leto v tem poslu obrne več kot 10 milijard dolarjev in zagotavlja neposredno ali posredno delo 20.000 osebam. Zakon je prejšnji mesec podpisal župan Antonio Villaraigosa na pobudo organizacij, kot je Zdravstvena fundacija proti aidsu (AHF), ki so želele sprva zbrati dovolj podpisov za referendum. Mestni svet je nato že januarja odločil, da bo zakon sprejet tudi brez referenduma. Predsednik AHF Michael Weinstein je dejal, da gre za pomemben dan za Los Angeles, za igralce in za varne spolne odnose. Stroške za uveljavljanje določil zakona bodo pokrivali iz povišane takse za registracijo pred snemanjem pornografskega filma. Na sceno bodo lahko kadarkoli vdrli policisti in pregledovali, ali igralci upoštevajo zakon. Pornografska industrija trdi, da gre za neustavne posege v pravice posameznika. Ustanovitelj studijev Vivid Entertainment Steven Hirsch pravi, da gledalci nočejo pornografskih filmov s kondomi. Tudi igralci so prepričani, da bo upadlo zanimanje za njihove stvaritve. Poleg tega naj bi bil zakon nepotreben, saj ima industrija dobro urejene zdravstvene preglede in testiranja za aids ter druge spolno prenosljive bolezni. Kondomi naj bi kvečjemu škodili, ker bodo povzročali poškodbe zaradi trenja, ki med snemanjem traja po več ur. (STA)