AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER SLOVENIAN MORNING NO. 58 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 11, 1938 LETO XLL — VOL. XLI. John Lewis skuša priboriti politično preskušnjo z delavci pri primarnih volitvah v Pennsylvania Washington, 10. marca. Dne /J- maja se vršijo v državi "ennsylvaniji primarne volitve, katerih namerava John Leys predsednik unije premogar-in načelnik C. I. O. organizacij0, dobiti svoj prvi politični «rst. Lewis je javno izjavil, da' bo-010 delavci pri primarnih volitvah v Pennsylvaniji podpirali demokratskega kandidata Thomas • Kenne(jya za governerja. ^ slučaju, da Lewis prodre s ^ermedyem, bo seveda njegov vMv, zlasti v politiki silno na-J'astel in ga bodo morali ostali pridati upoštevati. Ako pa Lewis propade s Kennedyem, tectaj bo tudi njegov vpliv mo-Cn° trpel na ugledu. Thomas Kennedy je blagajnik Pi'emogarske unije in je sedaj l^dgoverner države Pennsylva-lli''e- Ima čist politični rekord, toda njegova izvolitev je dvom-Jlva iz enostavnega vzroka, ker. ^ Avstriji bodo volili glede neodvisnosti Luna j, 10. marca. Avstrijski ^ncler Kurt Schuschnigg je odredil, da se v nedeljo 13. mar-Vršijo volitve v Avstriji, pri katerih naj se državljani izjavi-j0> ali so za sedanjo obliko vla-te v Avstriji, za neodvisnost, ali se Avstrija "duševno" zedi-!)1 z Nemčijo. Poleg tega je kan-I er Schuschnigg obljubil, da se 0 V Avstriji letos začelo z več-javnimi deli. "Letos je le-0 dela," je rekel kancler. Najmanj 800,000 delavcev bo stalno ^Poslenih. Mnogi izmed teh se-nimajo dela in zaslužka. Omenjenih volitev se bodo sme-| udeležite le avstrijski državni, ki so 24 let ali več stari. S j^fti odpade mnogo tisoč prista-Hitlerja v Avstriji, ki' so vekoma mladi fantje in dekleta, ^dor bo volil za Schuschniggov ^edlog, bo dobil volivno listino v l'oke v volivnih prostorih, kdor ^ bo volil proti, bo moral sam Cediti svoj volivni listek in.se ^°dpisati. Na ta način bo vlada T^nala, kdo je za sedanjo vla-j0 v Avstriji in kdo je za. Hit-eria. "Volitve bodo dokazale, so Avstrijci za samostojnost Sv°3e države, ali so za pripadat k Nemčiji," se je izjavil attcler Kurt Schuschnigg. -o- Kompanijske unije . hladni delavski odbor v Wash-J^Stonu je včeraj zapovedalj ^riPlett Electrical kompaniji in ^er Manufacturing kompani-v Bluffton, Ohio, da morajo Judoma razpustiti kompanij-unije in ne smejo pod nobe-71 pogojem delavcem braniti |'riznati delavske zastopnike za j^jo. Kompanija mora tudi delavske zastopnike za sa pogajanja glede plač in de-'°vtiih ur. Zadušnica j. priliki 12-obletnice smr-1 Pokojnega Joseph Kastelica 6 bo brala v cerkvi sv. Vida v 't°b°to 12. marca ob 6:30 zju-. ai SV. maša zadušnica. Pri-pokojnega so prijazno hijeni. ^ "Naša zvezda" jamsko društvo "Naša zve- 0 a" priredi v nedeljo popoldne treh igro v Društvenem do-u Ha Recher Ave. Igra se ime-J^e "Kadar Ba »trga oblak." 1 :oPnina je 35c. k. je Kennedy katoličan. Poleg tega pa Kennedy nikakor nima podpore od strani predsednika Roosevelta, kot tudi ne od redne demokratske organizacije v Pennsylvaniji. Vse to seveda ustvarja največje zanimanje za primarne volitve, kajti od teh volitev bo odvisno, ali ima med demokrati v Pennsylvaniji Roosevelt več vpliva ali ga ima Lewis. Sedanji governer države Pennsylvanije, Earle, je naklonjen Lewisu, toda ne bo več kandidiral za governerski urad, pač pa za senatorja. Lewis je napram Earlu izjavil, da umakne kandidaturo Kennedya, ako ostane Earle nevtralen v primarnem boju. Toda governer Earle je loj alien napram predsedniku Roose-veltu in bo priporočal kandidata Jonesa, katerega je redna demokratska stranka postavila za go-vernerskega kandidata. Sodnik, ki krade Patrick J. Berry je mirovni sodnik v vasici Valley View, v bližini Clevelanda. Te dni so ga državni nadzorniki računov obdolžili, da je poneveril vaški upravi niči manj kot $8,400.00. Globe od kaznovanih oseb je namreč spravljal v svoj žep, namesto da bi jih pošiljal v vašo blagajno. Poleg tatvine so državni nadzorniki obdolžili mirovnega sodnika, da je "na sleparski način vodil uradne knjige."- Lansko leto je sodnik Berry obsodil do 300 oseb v denarne kazni, spravil denar v žep, v knjige pa ničesar zapisal. No, ta sodnik bo še izvoljen! Doma iz bolnice Mrs. Margaret Rožanc, 15714 Waterloo Rd., se je vrnila domov iz bolnišnice in jo prijateljice lahko obiščejo na domu. V bolnišnici V Lakeside bolnišnico se je podala Mrs. Mary Ljubi, 6412 Metta Ave. Obiski zaenkrat niso dovoljeni. Pet milijonov za popravo cest v Clevelandu Cleveland. — Mestna vlada namerava izdati bondov v svoti za $1,000,000. Kakor hitro bodo bondi odobreni, bo zvezna vlada prispevala nadaljne $4,000,000 za popravo cest in napeljavo novih odvodnih kanalov v mestu. Zvezna vlada namreč zahteva, da mesto prispeva 25 odstotkov za vsak WPA projekt. Poleg omenjenih $5,000,00'0 bo mesto izdalo tudi bonde za $1,000,000, za uravnavo Cuyahoga reke. Ves denar, namreč $5,000,000 za popravo cest in $5,000,000 za poglobitev in uravnavo Cuyahoga reke, se bo porabil še v tekočem letu. 55,000 WPA delavcev bo na delu do pozne jeseni. -o- Izvrsten radio program Slovenski radio program v nedeljo 13. marca bo nekaj izrednega. Kot nam sporoča vodja programa dr. James W. Mally, nastopita v nedeljo dva orkestra. En orkester bo pod vod-j stvom Mr. John Bambicha, dru-jgi pa pod vodstvom priljubljenega Eddie Simmsa. Tudi dva dueta nastopita. Popularni Slo-'venki iz Loraina, Mrs. Jennie in Mrs. Angela Tomšič, imati na programu nekaj prav lepih pesmic, in poleg nju bosta pela tudi Joe Janchar in John Bam-bich. Končno pa nekaj izrednega: Jimmi Adamič, eden današnjih najboljših rokoborcev v Ameriki — in to dejstvo priznavajo vsi ameriški športni pisatelji — nastopi v nedeljo na slovenskem radio programu. Slišali boste zanimiv pogovor med Adamičem in Eddy Simmsom glede športa. Seveda bo prvič v zgodovini slovenskega radio programa, da se znajdeta dva slovenska športnika na isti radio postaji. Slovenski radio pro-, gram se bo oddajal kot običajno v nedeljo 13. marca, od 1:00 do 1:30 popoldne na WGAR radio postaji. Gozdna taborišča Zvezna vlada namerava zapreti z dnem 30. junija nadalj-jn-ih 300 gozdnih taborišč, kjer so se dcsedaj vežbali mladi fantje. NAJNOVEJŠEVESTI Washington, 10. marca. Poslanska zbornica kongresa je včeraj odglasovala, da se zviša davek na žganje. Sedaj znaša davek $2.00 od galone, novi davek bo pa $2.25. .To bo prineslo vladi nadaljnih $35,000,000 dohodkov na leto. Cleveland. — V četrtek se je začela namestili sodni j i v Cleve-andu sodnijska obravnava proti nekemu Lee Bradleyu, katerega je governer države Ohio obtožil, da je krivoprisežnik. Brad-ey je pred več tedni trdil pred senatnim preiskovalnim odsekom, da mu je governer Davey naročil, da naj dobi $25,000 od General Motors korporacije za volivni fond. Če bo General Motors korporacija plačala $25,-000 Daveyu, bo državi Ohio lah-co prodajala avtomobile. Gov. Davey je absolutno zanikal, da je kdaj kaj enakega obljubil in tudi zastopnik G. M. korporacije je enako zanikal. Razprava, pri cater i priča tudi governer Davey, se bo daftes nadaljevala. Sacramento, Cal., 10. marca. Včeraj je nastopil pred poslansko zbornico državne postavoda-je Tem Mooney, znani delavski vodja, ki. je bil radi bombnega napada obsojen v dosmrtno,jejo. Zbornica je skušala priboriti Mooneyu pomiloščenje, toda za pomiloščenje ni glasovalo dovolj poslancev in Mooney se je moral vrniti v ječo. Sicer pa je feneralni državni pravdnik izjavil, da zbornica sploh nima oravice izdati pomiloščenje. -o- Pokojni Tekaučič Po štiriletni bolezni je umrl rojak John Tekavčič, star 48, let, doma iz vasi Retje, fara Hinje. V Ameriko je prišel pred 30. leti. Bil je član društva sv. Jožeta št. 140 K. S. K. J. in društva Bled št. 20 SDZ. Poleg žalujo-5e soproge Ivane, rojene Nose, zapušča hčer Jennie in dva sina, Franka in Johna, brata Martina v Pueblo, Colo., v starem kraju pa sestro. Pogreb ranjke-ga se vrši v soboto ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 10206 Reno Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Naše globoko sožalje preostali družini. Državljanska šola Pcuk o ameriškem državljanstvu, ki se vrši vsak četrtek v dvorani javne knjižnice na 55. •;esti in Št. Clair Ave., bo trajal še 17., 18., 24., 25. in 31. marca ter 7. aprila. Po tem dnevu se pouk prekine za štirinajst dni in se zopet začne v četrtek 21. aprila. Pouk bo trajal potem do 2. junija. Kdor misli postati državljan, naj se vpiše takoj, ker tekom poletja bodo državljanske šole zaprte. Osleparjena stara ženska V stanovanje Mrs. Sare Gordon, 10607 Morrison Ave. je prišel neki fino oblečeni moški, ki je povedal ženski, da jo čaka njen sin na vogalu ceste in bi rad z njo,govoril. Svetoval ji je tudi, da predno gre iz hiše, da dobro skrije svoj denar, ženska je res prenesla $235.00 v gotovini in knjižico poštne hranilnice v vrednosti $1,400.00 iz enega prostora v drugega, kar je tujec seveda opazil. Ko je šla ženska ven, se je lopov splazil nazaj v stanovanje in odnesel ženski vse premoženje. * Vlada je odredila preiskavo proti radio postaji WNYC v New Yorku radi sovjetske propagande. __ , MATI ZADAVILA DVA SVOJA OTROKA V POSTELJI. ENEGA JE DUŠILA 20 MINUT Babylon, N. J., 10. marca. Mrs. Margaret Thomsen, 25 let stara mati, je zadavila oba svoja otroka včeraj v tem mestu, potem si je pa izposodila pet centov, da je korakala šest blokov daleč do bližnjega telefona, odkoder je poklicala policijo, da jo zaprejo. Mlada mati, ki je videti duševno popolnoma zdrava, je pripovedovala policiji, da je izvršila svoje nečloveško dejanje, ker je bil mož brez dela, zlasti pa, ker ji ni dovolil, da bi hodila v filmska gledališča. Družina stanuje v lastni hiši, katero je mož nesrečne morilke sam zgradil. Policija je pozneje našla trupla mrtvih otrok v postelji v kuhinji hiše pod veliko težo odej. Mrtva sta 3-letna Elizabeth in sinček Henry star 5 mesecev. Včeraj zjutraj, ko je mož odšel na delo, je mlada mati sklenila ubiti oba svoja otroka. Mrs. Thomsen je bila znana, da je rada veseljačila v družbi in tudi pila je rada. Ker pa finančne razmere v družini niso dopuščale kaj takega, je sklenila, da umor otroke. I Kot je pripovedovala policiji je najprvo vzela 3-letno hčerko in jo nesla na postelj v kuhinji. Na njo je vrgla dva koca. Z eno roko in s pomočjo kocov je mati davila otroka 20 minut, predno je nastopila smrt. Druge roke ni mogla rabiti, ker je roka ohromela od druzega poroda, ki ga je žena imela. Mrs. Thomsen je pripovedo vala policiji, da se je otrok silno boril za svojo življenje. Na peti je morala vse moči ene svo je roke, da ga je končno zadušila. Ko je bila mati prepričana, da je otrok mrtev, je šla po dru zega otroka in ga na enak način zadušila v postelji. Ko je izvršila neznosno delo, je šla k svojemu stricu, kjer je prosil za 5 centov. Korakala je do bližnje farme, kjer je plačala 5 centov za telefon in obvestila policijo, kaj je naredila. Policija je bila takoj na mestu in skušala oživeti oba otroka, toda je bilo že prepozno. Kot naznanja policija, je bila mlada mati že pred poroko dvakrat kaznovana radi potepanja in tatvine. V cerkvi ni bila nikdar in Bog ji je bil nepoznan. Državni pravdnik je obtožil žensko umora prve vrste. Roljševiki so ubijali iz ljubezenskih vzrokov Moskva, 10. marca. Tekom včerajšnje obravnave napram Henriku Jagodi, ki je bil svoje-časno načelnik boljševiške tajne policije, je prišlo na dan pričevanje, da je Jagoda ubijal "iz ljubezenskih vzrokov." Ubil je nekega Maksima Peškova, ki je bil sin slavnega pisatelja Maksima Gorkija, ker je bil zaljubljen v Peškovo ženo. Veliko začudenje tekom obravnave je povzročilo čitanje nekega pisma, ki ga je napisala žena obtoženca Ro-sengoltza, bivšega komisarja za tujezemske zadeve. V pismu se čita, da je žena Rosengoltza prosila svojega moža, naj se vendar spreobrne in prosi Boga, da ga reši nasprotnikov. Rosen-goltz je izjavil, da se je smejal pismu, toda sedaj, ko se mu gre za glavo, veruje, da bi bilo bolje, če bi verjel v Boga. -o— Delavske organizacije v Clevelandu obsojajo sodnika (orlelfa radi prehitre razsodbe Listnica uredništva Več članom S. D. Zveze. Zadnje čase se je zglasilcrt več članov" raznih društev S. D. Zveze v našem uradu. Vprašali so nas, kaj je država Ohio ukrenila glede pritožbe proti glavneu odboru Zveze, katero je dvignilo članstvo številnih društev in urednistyo glasila. Tem članom 3. D. Zveze odgovarjamo sledeče: Zadnje zaslišanje o pritožbi se je vršilo 28. januarja, v glavnem mestu države Ohio, v Co-iumbusu. Načelnik Mr. Beals je tedaj obljubil, da bo točen report zaslišanja poslan v glavni urad in v naše uredništvo. Ker pa ni bilo nobenega reporta, je uredništvo "Ameriške Domovine" pretekli teden pisalo na State Insurance Department v Cclumbuš in zahtevalo odgovor. Tajnik državnega glavnega eksaminerja Mr. Bealsa nam je odgovoril, da se nahaja Mr. Beal izven države Ohio, toda kakor hitro se vrne, dobimo report. Od tedaj je preteklo že 10 dni. Odgovora še ni. Včeraj se nam je pa sporočilo, da je Mr. Max Traven, pomožni tajnik S. D. Z. vprašal glavni odbor S. D. Z., če naj1 gre v Columbus in zahteva odgovor od države glede kršitve pravil S. D. Z. od strani gl. odbornikov. Bratu Travnu se je povedalo od strani gl. tajnika in gl. blagajnika, da ne sme iti v Columbus. Torej imajo sedaj oni besedo, ki skušajo stvar "potlačiti," a mi bomo skrbeli, da dobimo odgovor od države Ohio. Vinogradniki v Ohio Oni naši farmarji v Lake in Ashtabula county, ki imajo vinograde, se opozarjajo na važno sejo, ki se vrši 8. aprila v Madison šoli. Gre se za korist vinogradnikov, ki zadnja leta vedno bolj propadajo, ker se preveč tujega vina uvaža v državo. V vašo korist je, ako sodelujete z odborom, ki je na delu, da pomaga ohijskim vinogradnikom. Glasna vdova Mrs. AgnejS Carroll, 60 let stara vdova, ki stanuje na 1939 E. 90th St., je bila včeraj napadena od nekega lumpa, ki ji je hotel vzeti denarnico iz rok. ženska je pa začela tako kričati, da se je, lopov prestrašil in v naglici pobegnil. Konvencija lažnikov V Clevelandu se vrši od 19. do 27. marca konvencija lažnikov. Kot poroča The Plain Dealer dobi dotični lažnik, ki bo izpovedal "najboljšo laž" na konvenciji, sto dolarjev nagrade. Cleveland. — Cleveland Industrial Council delavska organizacija, ki obstoji iz raznih C. I. O. delavskih skupin, je včeraj protestirala napram nagli razsodbi sodnika Alva Corlett, ki ni dovolil, da bi delavska voditelja McGee in Campbell postavila varščino, pač pa sta bila še na dan obsodbe poslana v državne zapore. C. I. O. delavska organizacija nikakor ne kritizira obsodbe same, niti porotnikov, ki so spoznali oba delavska voditelja krivim, pač pa kritizira le naglico sodnika Corletta, ko je poslal oba obsojenca v ječo, ne da bi dobila priliko zahtevati novo obravnavo ali vložiti priziv. Vodstvo C. I. O. citira razne druge obsodbe tekom zadnjih let, ko so bili razni bankirji spoznani krivim radi nepoštenega vodstva bank. Obsojeni so bili v zapor od pet do 30 let, toda po vsaki obsodbi so imeli priliko od šestih mesecev do dveh let, da so zahtevali in dobili novo obravnavo, dočim so delavski organizatorji morali nemudoma v ječo. "Jaz se popolnoma strinjam z obsodbo, kakor jo je izrekla po- rota in sodnik Corlett," je rekel Elmer Fehlhaber, tajnik C. I. O. organizacije v Clevelandu. Sodnik je storil prav, ko je na podlagi dokazov obsodil oba delavska voditelja. "Toda nikakor se ne strinjam s tem, da je bila- obsojenim od-rečena pravica pritožiti se, zahtevati; novo obravnavo in položiti varščino do prihodnje obravnave. Vsak morilec ima to pravico, toda sodnik Corlett ni priznal te pravice delavskim organizatorjem. Meni se zdi, da je nameraval, sodnik Corlett ustvariti histerijo napram organiziranemu; delavstvu ,v Clevelandu. Tekom zborovanja C. I. O. organizacije včeraj je bila podana tudi resolucija, ki zahteva, da se iz javnih knjižnic odstranijo vse knjige, ki so pisane proti delavcem. Toda predlog je bil poražen, ker je eden izmed navzočih povedal, da če bo ta resolucija sprejeta, da ji bo sledila takoj druga, ki bo zahtevala, da se odstranijo iz javnih knjižnic vse knjige, pisane za delavce. "Kcnčno v naših knjižnicah ne bomo imeli nobenih knjig," se je i izjavil delavski vodja Fehlhaber. Farmarji v Zedinjenih državah nazadujejo. Vedno vež lastnikov farm prosi za relif, Vlada pomaga 3,508,009 družinam Washington, 10. marca. Cor-rington Gill, pomožni administrator WPA urada, je včeraj izjavil pred senatnim odsekom, da prede ameriškim farmarjem vedno bolj trda. Danes mora vlada podpirati že 3,500,000 far-marskih družin, da se preživijo. Ena izmed vsakih treh far-marskih družin v Ameriki je danes odvisna od vladne podpore. Zadnje čase se je položaj sicer nekoliko izboljšal, toda vlada mora prispevati še vedno milijone, da preživi farmarje. 800,000 farmarjev in njih sinov se nahaja danes pri raznih vladnih WPA delih. Ljudje mislijo, da vlada pomanjkanje samo v industrijskih mestih. V resnici pa so farmarji enako prizadeti kot mestni delavci. Za silo imajo sicer, kar potrebujejo za jesti, toda davke plačujejo z največjo težavo, oblek jim ni mogoče kupovati in druge življenske potrebščine, katerih ne morejo pridelati na farmi, so skoro nepoznane danes na farmah. Večina farmarskih družin, ki se nahajajo tekom zime na javni podpori, bo moralo dobivati šei nadaljno podporo, dokler ne pride nov pridelek. Vendar cene pridelkom nikakor niso tako visoke, da bi odgovarjale cenam, ki jih morajo farmarji plačevati za dnevne potrebščine. Moški stenografi Te dni bo zvezna civilna komisija imela skušnje, katerih se I lahko udeležijo samo moški, ki znajo stenografijo. Vlada potrebuje kakih 50 stenografov. Plača je od $1,450 do $1,600.00 na leto. Natančna pojasnila tozadevno dobite v uradu U. S. Civil Service Commission, v starem poštnem poslopju na Public Square. Smrtna kosa Včeraj. popoldne je preminula Mrs. Katarina Leposchak, rojena Sykora. Stara je bila 62 let, rodom Slovakinja. Tu zapušča soproga Josepha, štiri sinove in dve hčeri. Pogreb ranjke se vrši v pondeljek zjutraj iz hiše žalosti na 3799 E. 78th St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Poceni šivalni stroji Slovenska tvrdka Kremzar Furniture na 6806 St. Clair Ave. naznanja, da ima veliko zalogo moderno prenovljenih White šivalnih strojev. Vsak stroj nosi 5 letno garancijo. Poslužite se lepe prilike! Električne ledenice Mandel Hardware, 15704 Waterloo Rd. sporoča javnosti, da ima v zalogi najnovejše Frigi-daire ledenice. Zdaj je že čas, da si tako ledenico preskrbite. Oglasite se pri Mandelnu in videli boste, kako z lahkoto boste plačevali tako moderno -električno ledenico. Mandel jih ima v zalogi vsake velikosti, ki vam pri j a. Koncert g. šublja? Ali imate že mogoče vstopnico za, koncert, ki ga poda priljubljeni operni pevec g. Anton ?ubelj dne 20. aprila v Clevelan du? Vstopnice lahko dobite pri dekletih raznih vežbalnih krož-kcv Slovenske ženske Zveze ali pa pri članicah. Za nadaljne informacije se lahko obrnete tudi na Mrs. Albino Novak, 1135 E. 71st St. Prvorojence!« Vile rojenice so podarile družini Mr. in Mrs. Frank Mervar Jr., 1278 E. 170th St. krepkega fantička prvorojenca. Mati in dete sta v St. Luke's bolnišnici. Dekliško ime mlade matere je bilo Alice Suštaršič. Prav iskre-ne čestitke! ^^ jP^^^^ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _______________ Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. __ Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 58, Fri., March 11, 1938 Zanimivo pismo V eni izmed zadnjih številk tednika "Liberty" priobčuje znani ameriški časnikar Reuben Maury odprto pismo na John L. Lewisa, načelnika C. I. O. delavskega gibanja^ v Zedinjenih državah. Maury je član Lewisove unije časnikarskih uslužbencev, in zanimivo je kaj ima član C. I. O. povedati svojemu predsedniku. Pismo se glask "Dragi John: — ''Nikdar se nisva še srečala v življenju, toda klical' vas bom John, kajti jaz sem član C. I. O. unije. Ko je najvišja sodnija Zed. držav odobrila Wagnerjevo postavo sem bil mnenja, da je najboljše, da sleherni uslužbenec postane član unije. Pridružil sem se torej časnikarski organizaciji, ki je bila tedaj združena z A. F. of L., ko je narodna konvencija se naenkrat odločila, da se pridružimo C. I. O. "Kam nameravate voditi, John, stotisoče, ki se pridružujejo C. 1. O.? Javno se je govorilo, ne da bi se zanikalo ali tožilo, da so vaši najbolj priljubljeni organizatorji komunisti, zavedni ali pa samo po mišljenju. Ali nameravate te komuniste v kratkem pognati od sebe? Do danes tega še niste naredili. "Kar se mene tiče ne verujem, da vi delate zaroto, da ustanovite sovjetsko Ameriko. Toda rad bi vedel, če se zavedate, koliko milijonov Amerikancev je takega mišljenja. V njih očeh, John, tvorite vi rdečo nevarnost. Če je kaj1 sigurnega v Ameriki je to pribito, da Amerikanci nikdar ne bodo dovolili, da komunisti igrajo kako vlogo v Ameriki. Če bi kdo le skušal kaj enakega, dobimo preko noči milijone članov ameriške fašistovske mladine. Tako se je zgodilo v Nemčiji, John, in tako se je, zgodilo v Italiji. In masni temperament Amerike je mnogo bolj sličen nemškemu in laškemu kot pa ruskemu. "Ali z drugimi besedami: fašizem bi imel ogromno za-slombo naroda na svoji strani, če bi prišlo do spopada med fašizmom in komunizmom. Torej, John, ;ili ne bi topogled-no v kratkem povedali nekaj definitivnega, namreč, da vi ne ciljate za tem, da strmoglavite ameriško demokracijo? Da želite le, da se delavstvo organizira, in da nosi to delavstvo tudi odgovornost, kot na primer v Angliji. "Mnogo prismod se je vtihotapilo v našo C. I. O., kot se to zgodi pri vsakem novem gibanju. Ti mislijo, da imajo licenco, da lahko naredijo vse, kar se pojavi v njih zmešanih glavah. Stvari, ki so se potom vaših zastopnikov zgodile pri General Motors, nikakor niso bile koristne za organizacijo. Ali nameravate torej, John, otresti se čimprej rdečkar-jev in drugih prismod (nuts) in začnete z resnim organiza-toričnim delom? "Kakšno je vaše mnenje o industrijski organizaciji, kar se tiče časopisja? Vzemimo, da poročevalec časopisa, ki je član C. I. O., naleti na novico, ki je neugodna za C. 1. O.? Ali naj zamolči ali obelodani resnico? To so važna vprašanja. Ameriški narod je napredoval do sedaj, ker je imel najbolj svobodno časopisje na svetu. "Če se prav spominjam ste svoječasno kot predsednik United Mine Workers batinali (slapped) premogarje, ki se niso strinjali z vašimi ideami. Ali bomo tudi mi časnikarji tepeni, če poročamo resnico o C. 1. O., dasi je neugodna za vas? Na primer, ali sem zakrivil zločin, ko pišem to odprto pismo? "A. F. of L. se ni nikdar hotela vtikati v politiko, toda American Labor Party, ki je združena s C. I. O., bo celo postavila lastnega predsedniškega kandidata v letu 1940. Ali je priSTljen sleherni C. I. O. član voliti za tega kandidata? Politikarji zmagajo pri volitvah z obljubami. Ako bo hotela Labor Party zmagati, bo morala obljubiti več kot demokratska in republikanska stranka skupaj. Ali je to mogoče? "In recimo, da American Labor Party leta 1940 ne bo zmagala pri volitvah, tedaj vas vprašam, kaj boste tedaj naredili, John, kakšna bo usoda C. I. O.? To so. stvari, o katerih je treba resno misliti in priti na dan z odkrito izjavo. In kaj glede ene velike unije. Recimo, daj gredo tekstilni delavci na štrajk, ker niso dobili izboljšanih plač. Ali naj to pomeni, da morajo potem iti na štrajk vsi delavci, ki pripada-! jo k C. I. O. in tudi mi časnikarji. Mislim, da ne nameravate iti tako daleč, toda dolžni ste javnosti, da to pojasnite. "Ne bom sugestiral, niti diktiral, toda po mojem mnenju je C. I. O. danes jako velika organizacija in bi morala kot taka tudi poslovati. Vaš odkritosrčni — Reuben Maury, American Newspaper Guild, Card No. 3-7123. BESEDA IZ NARODA To in ono iz Barbertona Barberton, O.—Upam, da mi g. urednik ne bo vrgel v koš teh par vrstic, saj iz Barbertona se tako malo sliši kaj novic. Pa vem, da cenjeni čitatelji radi berejo kaj iz drugih naselbin in iz Barbertona, kot sosednje naselbine Clevelanda, bi bilo potrebno, da bi večkrat eden ali drugi poročil novice. Seve, morda bo ta ali oni rekel, da nima kaj poročati, saj se ne zgodi nič posebnega. Se reče, saj res ni dosti novic, zlasti sedaj v postnem času, ker prireditve so minile. Zadnja večja prireditev je bila na pustno soboto večer, ko je tukajšnji lovski klub obhajal svoj 10 letni obstoj in je v proslavo tega dogodka priredil fino srnjakovo večerjo. Kadar pa naši lovci kaj napravijo, potem se že kar naprej ve, da bo prvovrstno. Na imenovano prireditev je došlo tudi večje število gostov iz Clevelanda, katerim se na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Vi, člani lovskega kluba pa skrbite, da prihodnje leto zopet napravite kaj takega, saj kadar lovci kaj priredijo, je vedno prijetno in čas mine dvakrat prehitro. Res da Jerryta drugi dan, ali bolj natančno, tisto jutro, nekoliko glava boli in da mora človek porabiti vse svoje znanje, da ga spravi v pravi tir. Pa to nič ne de, saj Jerry je še mlad in lahko nekaj potrpi. Kot zadnja predpustna ali naj rečem predpostna prireditev je bila pa od strani naše fare Srca Jezusovega na pustni torek večer. Plesna prireditev- na ta večer v Barbertonu pomeni, da se gre plesat za korenje. Pravijo namreč, in bo najbrže tudi res, da korenje dobro porat^i, če se gre na pustni torek večer na ples. (Ti, naj te kdo potiplje, ki mi nisi tega prej povedal in jaz nisem plesal na pustni torek, ne podnevi ne ponoči, torej adijo in zbogom moje korenje letošnjo sezono. Kam bom pa šel, ko je pa ona nekaj kločla in sem ji gre! cegu na vse mile viže. Zdaj me pa še Ti strašišl s slabo letino. Da bi le tudi pri vas ne ra-talo. Op. Jak.). In tudi jaz sem šel plesat, čeprav se težko pripravim. Pa je treba nekaj potrpeti, ker korenje včasih tudi prav pride in vem, da mora poratat, če ga bo stara kaj vsejala. In če ne bo, ne bom šel nikdar več na pustni torek podplate oblat. Kako pa kaj drugače pri nas? John Ujčič se že dlje časa nahaja v bolnici. Poškodoval se je v tovarni. Vsem prijateljem se priporoča, da ga obiščete. Vsi mu pa seveda želimo, da bi čim prej okreval in zopet zdrav prišel med nas. Z delom tudi pri nas ne gre na bolje. Dela se komaj 50 odstotkov. Pa kaj hočemo? Upajmo, da. bo kmalu bolje. Kar se pa tiče društvenega življenja, smo precej aktivni in tudi drugače napredujemo. Zadnji čas se je tukaj odprla nova slovenska trgovina, to je groce-rija in mesnica. Podjetje vodita Mr. Lah in Mr. Skul. Oba sta prišla iz Clevelanda, oba sta fest fanta. In ker že pišem o njiju, ni več kot prav, da dostavim še par besed. V barbertonski naselbini je do 400 slovenskih družin. In za vse te družine imamo komaj tri slovenske trgovine. Torej če bi bili mi Slovenci količkaj zavedni, bi morale te tri trgovine prav izvrstno izhajati samo od Slovencev. Pa smo, ža-libog, Slovenci taki, da raje podpiramo tujca kot našega domačega človeka. Sicer nimam no-l.'3ne pravice komu nekaj zapovedovati kje naj kupuje in koga naj podpira, vendar pa me boli, zakaj nimamo Slovenci tiste zavednosti, da bi v prvi vrsti samim sebi najprej pomagali. Radi tega, dragi mi Slovenci, prosim vas, skušajte p|omagati temu novemu slovenskemu podjetju. Seve, s tem ne rečem, da škodujte prej obstoječim slovenskim trgovinam. Ne tega ni potreba. Saj nas je toliko, da bi se lahko ustanovili še dve slovenski trgovini, pa bi vse lahko dobro izhajale. Torej toliko se napisal glede! tega. Ne z namenom, da bi hotel koga žaliti, pač pa radi tega, ker vidim in ker me boli, da nismo Slovenci tako, kot bi morali biti. S pozdravom do vseh. J. -o- Od Matevža iz Collinwooda Vedi Jaka, da Tvoja kolona in pa Nitramov dopis od 5. marca v Ameriški Domovini, mi je ! ravno tako prav prišlo kot na električnem stolu že sedečemu in na smrt obsojenemu pomilo-ščenje. V moji zagati, v kateri sem se nahajal v kritičnem času, ko sem izrekel tisto nepremišljeno besedo, da vzamem Uršo, bi rekel, da sem enkrat prehitro zinil. Torej preklicem. Za vzrok in opravičilo mi je ravno prav prišel dopis g. Ni-trama, ki piše, da se je pri poročnih obredih Micke nekaj pozabilo in da ne velja. Da je treba popraviti, pravijo. In če tukaj ne, pa kje drugje. Če pri Micki ni kaj prav, potem tudi meni ni treba držati besede. Za Micko se je delalo po njenem receptu, z zvijačo, ustmeno, pismeno, po paragrafih, poročni obredi so bili in še ohcet povrhu. Pri moji obljubi pa vsega tega ni bilo. Pa Še nekako prisiljen sem bil zraven, ko je pa Urša tako silila vame in se mi ponujala. Aii ste videli, ljudje božji, v kakšno blamažo me je stlačila ta preteta Repla s svojim hudim mečem. Gotovo ste ga videli, saj ga je godcu celo prav pod nos pomolila. Videli ste tudi, kako huda polena so frčala proti meni od Urše pa od Reple, da kakšen sem bil v mladosti. "Pod okno si hodil stat, pa prstan si mi da),!" Kakopak! Ja križana gora, si mislim sedaj, to še ni greh. "Pa če hočeš še več, pa vse povem," je vpila Repla. Da sem kaznoval Micko pa Janeza za prevaro, pa da Repli ustavim jezik, sam sebe pa rešim iz zagate, sem v naglici obljubil Urši, da jo vzamem. Saj to je bil edini izhod zame. Da se pa pred javnostjo operem in ljudem jezike ustavim, sem napravil tisto veliko svatovanje. In zdaj, ko sem prišel nekoliko k sapi, pa prekličem. Absolutno preklicem. In ta preklic naj velja vam, , cenjeno občinstvo, ki ste bili priča, kaj sem v hudi.zmoti Urši obljubil in ko sem vas v strašni stiski povabil čez tri tedne na mojo ohcet z Uršo. Povem vam, da na tisti račun se vam ni- treba prav nič postiti. To rečem naravnost in brez ovinkov, če se je pa kdo | v ta namen že postil, naj pa obrne za one duše, ki se po tem svetu martrajo. G. Nitramu rečem, če se že črni oblaki zbirajo, naj se tudi razpode. Tebi pa, Jaka, iz dna moje duše zahvala za pravočasno opozorilo na mojo pamet. G. Nitramu pa hvala za točno kontrolo pri poročnih obredih, ker ste mene s tem rešili zakonskega jarma, Micki ste pa nakopali novih skrbi in zvijač. Kakšen recept si bo Micka zdaj naštudirala, vam bo gotovo bodočnost povedala. če ne v Collinwoodu, pa kje drugje. Za danes vam še ne povem, naj pa Jaka zine, če ve. Vas pozdravlja vse skupaj, Uršo in Replo pa nič, Matevž. S elevelandskega hriba Našega dobrega prijatelja Ja-kata v imenu vseh štaparjev prosim, da bi nam poslal kake karte, čeprav so že malo obrabljene. Zdaj itak nimamo drugega dela kot s kartami čas preganjat. Pa so naše karte že tako zdelane, da človek ne ve, če ima "solo" ali "plauder." Vsi vogali so že preč. Za nove pa nimamo denarja. Kako se igra s slabimi kartami, pa vsak dobro ve. še nikdar nisem videl v naši naselbini rojakov s tako lepimi rokami. Tam, kjer so bili včasih žulji, je zdaj lepa gladka kožica. Ampak utrjene žulje pa vidiš na gležnjih, s katerimi se dan za dnem tolče po mizi pri marjašu ali kaki drugi igri. In pa koliko trpijo v teh časih stoli. že vso barvo smo ž njih zri-bali. Jaz sem samega sedenja tako pločat postal, da se moram postrani obrniti, kadar grem skozi vrata, če bo šlo tako naprej, bomo postali ko deske. Tolažimo se in šale zbijamo, da gre hitreje čas naprej. Z vsem upanjem smo čakali na sv. Matijo, da nam razbije led. Oni dan sem videl Matijo Osvalda iz Garfield Heightsa in sem ga nagnal : "Pojdi se solit s svojim pa-tronom, ki nisi držal svoje besede in pa led razbil, pa zabranil severnim vetrovom v naše kraje. Da bi bila saj že skoro pomlad, da bi imeli kako tlelo na vrtu. Naše ženice so se nas že tako naveličale, ko smo samo v napotje, da imamo že kar regiment izbranih imen, kot: krota, zaspane, štapar itd. Pa le čakajte, kadar začnemo enkrat delat, bomo mi odločevali, za koliko dolarjev si boste klobuke kupovale. Mi moški nosimo klobuk toliko časa, da pokaže luknjo na vrhu. Boste tudi ve tako delale, če kaj vem. Vseeno jih moram toliko pohvaliti te naše ženice, da nam vsaj takoj zašijejo, kadar se pokaže pri hlačah luknjica. w ' Čakajte, vam bom povedal eno od Jesiharjeve mame. Ko je bil oče Jesihar na smrt bolan, je pritekla mama Jesihar k sosedi in ji potožila: "Ježeš, Marjana, liaš je pa tako bolan, da tudi fi-žolove župe ne more več." "Ti, morda bi mu šla pa kurja župca," ji svetuje soseda. Pa leti Jesihar jeva mama domov in vzame petelinu glavo, pa dene petelinovo stegno kuhat k fjžo-lu, da bo župca bolj močna in slastna. Stvadi Jesihar je župco pokusil in umrl. Naj v miru počiva. Pa da ne bo kdo mislil, da se ne potegnemo za ženski spol, naj bo tukaj javno povedano, da zlasti z zanimanjem beremo dopise od Mrs. Rozman in bi želeli, da s>a večkrat oglasi, posebno še, kadar krtači politikarje. Nihče jih ne zna tako kot ona. Pozdrav vsem čitateljem in pa da ne pozabiš, Jaka, poslati novih kart našim štaparjem. France s hriba. -o- Razgovor z našimi trgovci Piše A. Grdina V tisti mesnici ali prodajalni mesa, kjer je številno let vodil mesnico znani pionirski trgovec Frank Vesel, to je na 4030 St. Clair Ave., se nahaja že ravno deset let rojak in naš dobri prijatelj Ralph čebron. Ralph je vedno dobre volje. Njegov obraz je kot rdeča roža in vedno pripravljen v smeh. Ko sem skušal kaj zvedeti o njegovi življenski zgodovini, mi je rekel: "Eh, kaj boš popisoval! En petak bom dal še za kulturni vrt, pa velja; ni treba nič pisati!" "Saj ne gre samo za petak," sem rekel. "Vi ste dali že 25 dolarjev za kulturni vrt in s'te svojo narodno dolžnost več kot storili." Toda petak je ležal na mizi pred menoj in kdo bi se ga branil za naš narodni kulturni spomenik. Tako je dala Čebro- — f Kaj pravite! Prosveti še zda.i ne gre v glavo, da niso španski lojalisti nič drugega kot avantgarda ruskih boljševikov, zato z ogorčenjem piše: "S kakšno pravico smejo torej avtorji "poslanice" pisati v tonu, kakor da je Španija kolonija Sovjetske unije, kakor da vsa resnica izvira le iz Moskve, kakor da je Stalin nezmotljiv papež, za katerim morajo capljati delavci vsega sveta?" — Ja, ja, vrabci na strehi že čivkajo, da Stalin diktira madridski- vladi. Kaj mislite, da bi drugače pošiljal tanke in aeroplane v Španijo v pomoč rdečim? Za tako zabitega ne smete imeti Stalina. On ve že kaj dela. Ce verjamete al' pa ne Bilo je tiste čase, ko je Repla otepavala nad Matevžem in za Nadinega Nacka iskala nevesto. Prav tiste čase se je pa onkraj mostu, ki preseka Collin-wood na dvoje prigodila ena, ki ni kar tako in ki se ne urajma vsak dan. Veste, prav tisto nedeljo, ko je mislila Urša, da ima Matevža že v precepu (Matevž se jo zdaj otresa ko mačka vode), se je vršila v S. D. Domu na Waterloo lepa prireditev vežbalne-ga krožka podružnice št. 41 SŽZ. če bi imela dekleta en dan prej, aH pa en dan pozneje, nova družina za kulturni vrt že $30. Menda je to največ od posameznih družin. Ampak značilno je to, da imajo Čebronovi v kulturnem vrtu spomenik svojega sorodnika, našega goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Mati Mr. Čebrona je bila sestra Simona Gregorčiča. To je v Ameriki najbližje sorodstvo slavnega pesnika Gregorčiča. Gotovo smo vsi ponosni na Čebronovo družino radi njenega tako imenitnega sorodstva. Mr. čebron je doma iz Rihen-berka pri Gorici. Deset otrok je bilo v družini. Pri hiši se je reklo pri Toncevih. Že leta 1911 je bil namenjen, da gre v Ameriko, a oče so mu branili. Mati so mu pa dajali pogum, naj gre. Očetu je bilo ime Jože, materi Katarina. Njegova mati je bila tudi dlje časa kuharica pri bratu duhovniku in pesniku. Ralph je bil najmlajši v družini. čebronova rodovina je poznana od nekdaj. Izmed bratov in sester je samo Ralph prišel v Ameriko in sicer potem, ko so mu umrli oče, leta 1913. Prvo delo je poskusil pri N. Y. C. železnici. Star šele 19 let, je rekel: "Tako delo pa ni za mladega fanta, grem rajši v kako prodajalno za pomočnika." šel je v službo k Frank Ivančiču. Tam je ostal dve leti, potem je šel k Louis Lahu za leto in pol. Tedaj si je pa mislil, da se je že dovolj navadil te obrti, pa se je šel učit še mesarske stroke. Službo je dobil pri Kromarju in Kuharju. Po treh letih mesarskega dela, je bil pa Ralph izu-čen v vsem in odprl je prodajalno na svojo roko in sicer na St. Clair Ave. in 33. cesta. To prodajalno vodi sedaj Charles Mrhar. Mr. čebron je pričel s trgovini še samec. Tedaj je uvidel, kako zelo bi potreboval gospodinje in žene. Vedel je že od prej za pridnega dekleta, Kržiš-nikovo Kristinco, in je bila prav od tam doma kot on. Ampak križ je bil ta, da je bil Ralph tukaj, Kristinca pa onstran morja. Pa je šel do Mr. Bobka in mu naročil, naj tega dekleta dobi semkaj postavnim potom. Mr. Bobek je to rad napravil, saj je bil to njegov vsakdanji posel, in leta 1920 so mladi par vrgli s prižnice v cerkvi Marije Vnebovzete. Takrat je imel Mr. čebron prodajalno na 140. cesti. Pred desetimi leti so pa Čebronovi kupili sedanjo prodajalno na St. Clair in 40. cesta. Mr. in Mrs. čebron sta torej doma iz sončne Goriške, na kateri prelepi kraj jima radi uhajajo spomini. In kadar obiščeta svojega strica Simona v kulturnem vrtu, se jima še bolj porajajo misli na prelepa goriška brda. V veliko uteho pa jima je, da imata tako bližnje sorodstvo tukaj. Mr. čebron je vedno pripravljen pomagati pri prireditvah za naš kulturni vrt. V čebronovi družini sta sin in hči, ki pohajata v višje šole. Želimo Čebro-novim še nadaljnega napredka in iskrena hvala za naklonjeni velikodušni dar za kulturni vrf. bi jih bil šel tudi jaz gledat, tako sem pa imel z Replo že izgovorjeno, da bom za tisti večer pod njeno komando. Pa drugih Ampak s to prireditvijo tega vežbalnega krožka je v zvezi imenitno zgodbica, ki jo bom lepo tukajle povaljal in v kožici serviral, če ne bo kake zamere pri junakinji tega romana. kaj bo zamera, če je pa res in ne bom prav nič zavijal. Veste, pri vežbalnem krožku podružnice št. 41 imajo jako agilno, vneto in požrtvovalno načelnico ali komandirko. Ona bi vse storila za svoj krožek in noč in dan misli, kako bi svojim pridnim dekletom bolj ustregla; No ja, dekleta jo imajo pa tudi rade. In ta načelnica je Mrs. Frances Dolinar. Bog te živi. Francka! čakajte, bom povedal prej. Torej Francki je šlo vse tiste dni hudo po glavi, kako se bo s svojimi dekleti postavila ou° nedeljo zvečer. Vse dni ni H11' slila na nič drugega kot na to-Kdo bi ji zameril? Jaz ji že ne- In tista sobota je bila ravn° predpustna sobota, pa je rekla Francka svojemu možičku, da mu bo spekla imenitno špehoV' ko, da ne bo v nedeljo godrnja'-ko bo ona ves dan imela opra-vila z dekleti. Ročno se spravi na delo in napravi fino testo, kot se spodobi' da špehovka rata. Seveda ie vse to le mehanično delala, kel njene misli so bile le pri vežbal' nem krožku in pri novem bal1* deru, ki ga bodo dobile deklet od Lusin Cadets. Roke so Pa kar same valjale testo in k"1 gnetle, da je bilo mehko ko svilena blazina. Ko dene testo na peč, d'1 vzhaja, hitro vzame v roke P1'0" gram za drugi dan in ga študij od prve do zadnje točke, zlas*1 pa, kar se tiče nastopa krožk*' Saj je Francka vedela že vse "" pamet, vendar si ga je še kal naprej in naprej ponavljala. »1 v tem^ko so bile vse njene mis'1 na proslavi prihodnji dan, P0' grne čez mizo lep bel prt, poten1 vzame nekaj moke in jo lep0 potrese po prtu. Potem nekaj cimeta in ga potrese Pa' vrhu. Pa pest stolčenega slad' korja in ga lepo raztrese na vp1' Potem pa vzame skledo s slast' nimi ocvirki, pa jih lepo na de' belo potrese na vse to, da so prešerno bahali, češ, tukaj & pa že nekaj za ugrizniti. To vse lepo z roko poravnav'1 in se ravno pripravlja, da skupaj zvije v kolač, ko stop1 kuhinjo njen možiček, ki začuden gleda to pripravo, m . ne more pomagati, da se ne vtaknil vmes, čeprav je vedel, da je življenska neva1 nost motiti ženske pri takei" opravilu. Pa reče: "Ježeš, Franca, kaj bo P' to?" "Kaj bo to? Kaj ne vidiš« delam špehovko. Pojdi no *>P0 ti!" j "Saj bom šel, ampak prej pa še rad zvedel, odkdaj se de špehovka iz namiznega P1 ' mesto iz testa?" q Francka je kar obstala-Marička ti meni pomagaj! " ^ šele vidi, da se je bila tako ^ maknila v nedeljsko slavn° da je pozabila razvaljati te ^ ampak je vse pripombe za SP hovko natresla kar po prtu- . "Jaz že vem kaj delam, * ^ pa vi moški veste, kako prav!" se razhudi Francka, ni hotela priznati Polo^J0 vpričo njega, kar je tudi ci prav. On se je naglo uma* in ko je bila Francka sama'f^ prišlo testo po vseh paragr*1^ pod ocvirke in enako druga lesna dobra dela. itn» No, vseeno je bila mit špehovka, čeprav je nisem .« jedel. Možiček pa le m pretuhtati, zakaj ni Fran prvi vrsti rabila testo, ami ^ namizni prt. Spv,e, reči si P upal nič. Ja^bisi tudi ne. KRIŽEM PO JUTROVEM P« ubUmi bTlrtlVi K. Km "n u «e, nista se nama smeja-a' Pa njuna nehvaležnost mi pravico, da ti povem, ka-1(0 je bilo v resnici." v. . 0 cim pa sta pokazala svo-J°jiehvaležnost?" ^ bičem. Pošteno sta na-^'atila tegale mojega svaka. Mene si nista upala, ker —." Užaljen mu je segel policij-sltl načelnik in svak v besedo. "0ho —! Ali ti ni Aladži ®n° prisolil za uho, da si se kar sesedel?" "Pač nisi dobro videl! Tema le bila in udarci so padali ta-7 nagosto po tebi, da vobče utegnil pogledati krog se-^ in paziti na mene. Tvoje esede torej nimajo pričeval-"S moči in tehtnosti." "Ne prepirajta se!" sem po-^gel vmes. "In kaj sta stori-la Aladžija?" ''unak z zurno je nadaljeval Sv°ie poročilo: , "Vprašala sta, čemu priha-la naša vojska. Povedala sva Jima, da bomo naj prvo nju Mjeli, pa šli po mrtvega Cu-raka in še po nekega druge-8a mrtvega človeka, ki oba 'ežita v gozdni soteski." "Sta vprašala tudi za Mu-"ai'ekom ?" "Seveda. In ko sta zvedela, da ni mrtev, sta bila zelo ve-Sela. Rekla sta, da poj deta nemudoma po njega, ker ti da ga ne smeš dobiti v pest. In potem je dobil tale moj Svak še pošteno brco in —." "Ne, ti si jo dobil!" je ugo-varjal svak in policijski načel-zbiganski. "Molči! Ali si jo dobil ti ali jaz, to je vseeno! Saj sva 81 v sorodu. Torej dala sta enemit izmed ftaju še nekaj brc in potem sta se plašna in prestrašena ^aknila v temne gube noč-^ga plašča." "In vidva sta se vrnila, da s! rakija in pečen koštrun?" "Da, effendi." "In nato ste se zbrali tule v gostilni?" "Da, effendi." "In odtod ste šli naravnost na bojno polje?" " Da." "Ste našli kako sled o Alad-žijih?» v "Ne, nobenega sledu o Alad-z'jih nismo našli." "Torej sta odšla?" "Ne. Aladžija sama smo Namreč našli." "Tako —? Kje?" "Na koncu vasi. In z njima 8ta bila še dva druga. Na konjih so čakali, dva na desni s^rani ceste, dva na levi. Tu-^ Mubarek je bil poleg. Z god-na čelu smo korakali mimo fcjih." "Ste šli po trupli v gozdno s°tesko?" "Da. Nikaka šala ni, effendi. Mrliče nositi po temnem gozdu!" . Pokazal je k vratom, kjer stala nosilnica. "Vse, kar si mi sedaj le po- VecJal," sem dejal, "sem že ®am vedel. Še preden ste od- 8li> sem slutil, da bo tako. Pa resnico si priznal, zato vam nočem kratiti pojedine." ^braz se mu je ves razjasnil. "Torej dobimo arpa suju?" "Da." <»*dln9 * ?R0 P