Štajerske vesti. —š— Z Gromllskega nara pišejo: Jubilejska slavuost dne 22. maja tek. leta v proslavo lOOletnega obstanka tukajšnje šole je vkljub neugodnemu vremenu kaj lepo uspela. Že prejšnji večer ao pokali topiči ter napovedovali vsi okolici ta dan veselja in radosti. Sola si je nadela praznično obleko. Bogato so jo okitila dekleta iz Grajske vasi z zastavarai, cvetlicami in zelenjem, dočim so gomilska dekleta 8la?nostni proator izpremenila v praveati poraladanski hram, fantje pa so priredili napise. Pred šolo ae je blestel rek: Pravo učenje da lepo vedenje, odpira stezico v srefno živIjenje. — Pred vhodom na sla?nostni prostor se je nahajal napis: Iskren pozdrav našim blagim raladinoljubom! — Na drugi strani pa y opomnjo biyširu učencem in učenkam: 0, srečoi ča-i, kje ste vi preteklih mojih mladih dni ? Zaman vas kličem zdaj nazaj, minil mi je detinstva raj! — Ob 10. uri predpoldne je bila alovessna zahvalna služba božja, pri kateri je braalovški g. dekan v lepem govoru in šoli prijaznem amislu razložil pomea današnjega jubileja. Ob 3. uri popoldne pa se je pričela šolska in obenem ljudska veselica. Vovkov kozolc je bil kraalu dupkoma poln, dasi je največji y celem okolišu. Navzoči so bili poleg domačinov še gostie iz Braslovč. Vranskega, Polzele, Št. Pavla, Št. Jurja, Mozirja, Nazer, Eečice itd. Žal nam je, da nekateri odlični gostje, ki so zaradi silnega deževnega naliva nekoliko pozneje došli, sploh niso več mogli dobiti primernih prostorov. Dotični goapodje naj nam to blagohotno oproste. — Najprej je nastopila šolska mladina ter naprej deklamovala in potem zapela več triglasnih za šolo pripravnih narodnih pesmie tako ubrano in z občutkom, da se ji je yse občinstvo divilo. Potem je šolski voditelj v spominskem govoru ocrtal delovanje šole v poučnem in vzgojevalnem oziru. Oraenil je, da šteje tukajšnja šola med svoje bivše učence lepo število mož, ki zavzemajo danes ugledna mesta v človeški družbi. Svoje temeljno znanje so si tu pridobili 4 duhovniki, 2 zdravnika, 5 c. kr. uradnikov, 4 učitelji in obilica nadebudnega dijaštva. Tudi ni danes y vsem gomilskem okolišu odraslega človeka-domačina, ki bi ne bil ysaj nekoliko vešč eitanju, pisanju iu računanju. Šola pa ni sarao učilnica, marveč tudi vzgojevalnica. Napačno je torej mnenje, da je otrok, ki se zaradi slabe nadarjenosti ni mogel doati naučiti, zaraan hodil y šolo. Saj se deca v šoli navaja tudi k spodobnemu vedenju in krepostnemu življenju. Tu se vcepi otroku smisel za red iu enago, tu se mu zbuja zavest, da je človek ustvarjen za delo in da je vsako koristno delo zanj častno, brezdeluo pohajkovaijje pa poniževalno in pogubno. Tu se rau predočijo tudi mični vzori, po katerih mu bo v življenju stremiti, oziroraa jih posnemati. Tu 86 mu skratka ogreva srce za vse lepo, dobro in plemenito, da 8i pridobi idealno naziranje o svetu in da, stopivši iz šole, ne smatra gonje po posvetnem blagu kot edini srnoter človeškega življenja. Tako je delovaDje šole v yzgojevaluem obziru. Ali ni to vsaj toliko vredno kakor priučevanje potrebnega znanja? Potem je govornik podal zgodovinske črtice o postanku in razvitku tukajšnje šole. U tanovil jo je leta 1810. tačasni tukajšnji kurat Andrej Juh, ki je pozneje postal prošt y Dobrli vasi na Koroškem. Izposloval je namreč v to svrho potrebno podporo deloma od verskega zaklada, deloma od soneškega graščaka Antona pl. Euhethala. Zaradi tega so se občani odločili za stavbo posebnega šolskega poslopja. Kot prvi posvetni učitelj je bil tu namešfien Lorenc Poznik, doma iz Št. Eancijana na Koroškem. Deloval je tu celih 50 let. Bil je vnet za svoj poklic ttr si znal pridobiti ljubezen svojih aoobčanov. Bil je dober šolnik, dokler mu niso opešale telesne moči. Imel je iz tujih fara otroke na hrani, da so se tu šolali. Leta 1865. se je preselil v boljšo domovino. Njegovi bivši učeuci so mu postavili karnenit nagrobni spomenik z napiaom: BTu y pravifnosti njih mnogo ste podučevali, da bi se tam med rajskim' zvezdam' radovali." Po njegovi smrti je šola jela izgubljati svoj dober slovea. Krivo temu je bilo pogosto raenjavanje učiteljskega osobja. V naslednjih desetih letih je službovalo namreč tu zaporedoma sedem učiteljev. Šele Ivan Eeich je vztrajal dalje niv svojera mestu. On je preosnoval šolo y smislu novega šolskega zakona, da je prišla v njej materinščina do polne veljave. Zaradi tega so se učni uspehi boljšali, in šola je jela polagoma, a dosledao napredovati, Leta 1887. se je razširila y dvorazrednico. Leta 1892. je dospel tačasni šolski voditelj na svoje mesto. Za njegove dobe je pridobila šola šolski in sadni vit ter se opremila s potrebnim telovadnira orodjera. Leta 1903. pa se je razširila v trirazrednico. 0 tej priliki se je šolsko posiopje popolnoma prenovilo in po higieničnih predpisih uredilo. Prskrbelo se je tudi za potrebo bodočnosti. Tako je šola dosegla sedanjo atopnjo svojega razvitka. Naposled se je govornik zahvalil vsem činiteljem, ki so — bodisi duševno, bodisi graotno — kaj pripomogli k procvitaDju šole ter zaklical presvetlemu cesarju kotnajvišjemD pokrovitelju šole trikratni ,,Slava!" Vse občinstvo se je temu pozivu burno odzvalo, šolska mladioa \a, je navdušeno zapela A. Eosijevo nMolitey za cesarja". — Zdaj se je s šolsko mladino uprizoril igrokaz BStar vojak in njegova rejpnka" iz J. Tomšičeve zbirke. Učenci so nastopali v igri tako sigurno in izrazito, da so marsikateremu poslušalcu stopile solze v oči. Vsa čast tukajšnjiraa gdč. učiteljicama, ki sta jih tako izborno izvežbali. Po igrokazu je mladina zopet nastopila s štirimi pevskimi to^karai, in sicer BVeselo dekle", BKukavica", ,,Želja" in BPomIad", ki so vse občiostvu jako ugajale. Zato je vsakokrat odlikoyalo mlade pevce z burnira ploskanjem. — Pri veselici je sodelorala šentpavelska godba ca pihala pod vodstvom učitelja Schmicda. Tudi ta je v splošno zadovoljnost rešila avojo nalogo. Po dognanem vzporedu se je šolska mladiDa izdatno pogostila ter pot°m razšla. Drugi udeleži.iki pa so se radovali še nadal.je ter oživljali spomine na svojo srečno mladost. Tako je ta alavnost popolnoma dosegla svoj oamen, vneti ljudstvo za šolo in mu nekako predočiti njen pomen in DJene zasluge za Ijudsko izobrazbo. Kot trajen spomin na to slavnost pa ostane jubilejski šolaki sklad v podporo tukajšnji ubožni šolski mladioi, ki bo morda narasel na 1000 E. —š— Roditeljski sestanek. V Čadramljah pri Konjicah prirede dne 29. junija t. 1. ob 3. uri popoldne trinajsti roditfljski sestanek, na katerem bo razpravljala domaea učiteljica gospica Gorjakova o temi ,,Kakršna setev, takšna žetev". Učiteljstvo sosednjih feol, posebno cenjene gdč. tovarišice, dobro dožle!