Št. 1. Potantezui štev. — 2§ stotiak. V GORICF, due 4. januarja 19/2 '«* Poitno tekoCI račun fit 24. \ \«JwkV GORISKA STRAZA Iztiaja vsako srcdo ofx^diio. Volja xa cclo Icto 12 lir, zu cm mesv-c 1 L, zä inozemstvo 20 L; posamtmc stcvitko 20 sto*. Urednistvo ia uprav«: u!. Vctiurini 9. — — ODGOVORN1 ÜKUDN1K: HUMAN-CÜJ. Le vkup, ti ubojca gmajna! Baklc prižtfimo, pri- žtfimo jih sto, da nain bodo svetile do rabeljnev, do biričev. Nase meso jih je nasitilo. naša kri jih je na«- pojila. —- Tirjajmo svoje meso in kri! I. C. Ndr.iiikiraiKi pisma se nc sprcicmajd. Ojjt.'isi se plača.io najwej in staneio 1 lire v visočini one;.:.', cm v cjicm stoJpu. Ust izdaja konsorcij »GORlšKI: STJiAŽE«. ..... Tisk NARODNE TISKARNK* v GoricL Preteklost in bodočnost. Stoletje, v katcrem smo se Slovenci zavedli svoje narodne eelute — je .stoletje borbc, truda, trnjevi put naroda, ki si mo- ra sain s svojimi zmožnosimi in silami ustvarjati kulturno, političuo in gospo- ciarsko svobodo. Drzave in vlade, pod katerimi smo morali in moramu živeti proti svoji volji, so nam bile vedno nasprotne, razmah našega naroda na kulturnem, političnem, socialnem in gospodarskem polju niso podpiralc marveč s vsemi zakonitimi in protizakoflitimi silami in sredstvi ovirale. Kulturna in gospodarska višina, ki smo jo vkljub vsem neznosnim razme- ram in zloeinskemu pritisku od strani dr- žav in vlad dosegli, je plod nasega samo- stojnega dela, naših zmožnosti in sposob- nosti. Slovenci v Italiji smo narod samo- pomoči! Borili smo se in se borimo že sto- letjc proti državam in vladam, ki bi hotc- le ubiti našo narodno celoto, našo narod- iK) kuliuro, naše gospodarske sue. Države in vlade se uiorajo prisiliti, da spüslujc}o •kudtuirne, p.cj!,';irani Kincr in deia- vec, preko posamcznikov in posameznih neznatnih skupin. Načelo našega knieta in deiavca v bodočnosti naj bo: Zanpaj sebi in svojiin silam! Možje in fantje na plan! Avj se yw premaio zaivedamo vaziwj- s« obctnsssih zssraopov in ^dasti županov. /iipaii ima veiitao, zeilo veiiko obflast .to • ' ^ ^ nisrno Si'c^-enci doslej do-volj '•¦'i'ahili;; zal, J.a sjivo pre-puščali, da, so ppnmnötfe funikcije žuiijanske obkasti vr- siirf« kro^i iaven župan&livra. Pirepiišcafli •sir.o, dti so si zupanst'ke pjraväce prisvojaili Ostites^ orozjwkii, jutri cmliri 'kioinisarii, tn ^wipjasüyo, iajii m tarn po.Wi. obiliastvo. Mo- žjc in ian?t|je, to moraino prepreöiti. Mg ¦micirainro tioscöi, üssl bo županoviai Je žu- pan, karabincinoval le orožnik. IVeba pa it ludii, da bo župan v pollni men vršit «vojo döümost. Mi moramo priti do tega, Ua i>e bo zwpan v ipplni meri posluzeval vt^i'h pravk, tki mu jiili daje zalkion. Župan- ska oblaist je zadnja, ki smo jo oliranili pod novim režimum, vse druge pravice ^e nam kjratijo. Zato pa je tudi ntijmo, da ^zvohmo za župana niožii, ki bo znal :n bo tudi hoie^ vanxwaitii 6ast obeine in pra- vice ljudstva. Prii izbiiranju ne bomo gle- dali na cast, ne na bogas-t/vo, ne na zna- nie, ampak edino merodajno merilo nam bodi sposobmjst in značaj inoža. Izdajalcev nikar! Pnmorci imajTio premno&e župane, jü so žrtvovaii vsc svoje sposobnosti za ^}üKor občine in ljudstva. Tern vsa cast; l« župani bodo zoiJot izvoljeni. So pa v naži sreda župani, ki so smatfald za svojo ^rvo dia!žjios»t, da so sikrbcud za svoje za- sebne kjoristi, zanemaria|ii županske dol- znostd; in se vec: so tatkj, iki so župansko ^blasit Szrablijaili v svoje sebiene namene. ^e več: tudi izdajaloe imamo v svoji sre ^•i. Možije in fanitje! Kako se je moglo zgo- ¦Hitii, da so razni JDrajtarjd zidlo>ve zasebni- Hf.-.v in celio občinsike kisti na6eC%a!i z ne- ^zinntipivimd.pisarijami? Kako .se je mo- •^!() zgodiiti, da -je vsak ždeznnčarski lam- nist jprekrSčeval imena našili tirgixv in va- ?j? Zaito, ker se zupanä nisio brigali zato: K&r so zupami moJcaua, n-amesti da bi za, ^tavilj ^voje pröviice protri kr&itvi zakona. Kaikio se Je rnoglo goditi, da se je vsak yrugj oroznik 'vrtökiiä v občinskc rosie? ^a'to, ker so župani molčali, ko je bila | ^j'-hoiva dolžnost, da bi govotrili Žalcstnl ' <^asi, žakjsini sponiini! Celo iako daieC ^oijenje ali za obftna pripiist Miceno) pro datoii prance Ljudsfcva in naro.i izdajai^ ictfcin mož ne potrebujema več. AH hocemo narod pogubiii? Vsak Primorec. ki bo volil moža ki sc je izkazaJ za üjudskega Skodljivca' i'iud samo sebi m izdajal pi-^ice in' ko-sti "»o^va. iü i^Jaialec in ta tira narod v pogubo. V obeinski zastop bomo v3;H samo .]>oslenja(ke, nesebične moz,% k\ s-u s syojim dosedanjmi žnvljenjem itokaza- K da jim je pH srcu dobrobit objin- in konist Ijudistva. Za discipiinirano zupünsko zvczo. Župani iiiiso Ie poklicani, da varuiejo uus/t sivole oböine. in s&;üjo pravice oö- cinarjev, ampaik se mona>o zavoditi, da so daro sloveiLskega -ljudistva. Zaro Je Nijih sveta dolžnost, da sčitijo pravice svo )cga l'judstva. Ce pa hocejo dob'ro iu dö- sk-d'no vrsi'ti to jjvoIjo cliülzniost, je potreb- no da se b:>do žiupani zdru/Mi v maino žu- punsko zvezö. Vsi, prav vsl naši yupani bodo morali pristöpiti ik tej zvezi. IJa ni zadosti, da prisfcopiiio. Držati sc bodo rno JraiM navodiil zup-anske ziveze, ujjr-gniti se vsaikeimi povelju zveze. /.upanska zve ::.i hodi disciplinirana armada, ki se bo borila za pravice našega ljudstva in ki to varovada čast našega naroda. T> žeiimo, to hoč^mo. to moramo closeči. Za vsako ceno! Možje, fairtje! Vaša na! )ga jt-, da j to dosezete! j Ob enajsti iiri. Možje iu fantje! Ore za uaše (•hčine, za našo dezelo, za liaše l'.uds;/.-), za naso bodioenost Vzclrantnio se ob enaj.^i url Pojdite kikoj nu dele, previdno in zopet prcvidno! Bodire izbircni kar >e da. üre za štiri zahib^ve: 1. Za ustanovitov discl- P"]irane župans^e ::>re?,e. 2. I'a ^pspudar- siko obnjovo nasih .)l>čin. X Za varstvo ¦časti (iiasih trgov ;n vasi. 4. /a brambo ljndßliiri pravic. Možije in fantje, na plan! VftrgUiji ŠCek, poslanec. S Nekaj pripomb za občinske volitve* | l:isateij čkuika «Glaivne poteze občiai- ; skega volilnegia xeda^, ki -ga je priobčila i vuoriška Straža» dnc 2. novembra 1921 v §tev. 48, jc napisal dedecc: Na giasovnici se danena sisarešin, :ko Ukor se jih ima voliti v dotični občini. \iihko napiše na gliisofvnico 4-^rat istc- ga starešina. A&o se voli v dotiern siku- pini 5 ali več kot 5 starešin, lahko napiše istü- ime stareš^nc »samio zci Stirih petm ; štcvjla stvmci.- Slučaj da bi se volilo pet ali manj svetovalcev, nima menda za naše obči- ne prak^čne vrednosti, ker je število a- nnlfabctov pri nas jako pičlo in ker niso ! občine z vcč oddelki (frakeijami), koli- kor mi je znano, zahtevale, (izvzemši dva slučaja), da bi se porazdelilo celo za občino določeno Stevilo svetovalcev na posamezne oddelke občine (člen 47.). V tem zadnjem shičaju bi prisla v poštev tudi določba glede pristetja ulomka nad stiri petine. V naših slovenskih občinah bodo obstojali občinski sveti po največ ali •skoro izklučno iz 20 in 15 svetovalcev in sicer iz 20 v občinah. ki štejejo od 3001 do 10.000 ter iz 15 v obeinah, ki štejejo oOOO ali manj svetovalcev. Duh ali sinisel novega, jako demo- Ivraticnega violilnega zatopna, 'ki temöiji na načelih splošne, enake, tajne, direkt- ne iu deJoma proporene voJilne ipravice in ki ne pozna treh volilnih razredov po Plačcvanju d^wikov starega volünega re- da za občinske volitve, je ta, da hoče iz^Jjučiti, da bi cna ali üniga straiilka z yecinskim izidom volitev postala neome- jena gospodarica v občinskem svetu, ampak hoče, da pride v občinski svet tu- di zastopstvo katerekoli manjšine, da nadzira ali kontrolira delo večine. Zato ie določeno, da ne more noben volilec yoliti več kot štiri petine t. j. 16 odnosno \'L svetovalcev, tako da ostanejo manj- Sini najmanj 4 odosno 3 svetovalci. — Vcčini je določeno §tiri petine svetoval- cev radi tega, da je zagotovoljeno redno delo občinskega zastopstva. Pri volitvah se volilei lahko razde- lijo po političnih strankah, po gotpo- ciaiskih interesih dgtiene oböine ali pa po driigih raznovrstnih kriterijih ali vi- dikih. j Seveda napne vsaka skupina vse si- j le oziroma poskusi opotočno volilno sre- čo, da bi izvojevala vse štiri petine sve- tovalcev in izda v ta namen glasovnice | s 16. (idnc-sno z \2. imeni Prosto je pa vsakeimi volilcu, da eno ali vec imen prečrta in napise drugo ali druga imena ali pa. da zapiše ali piisti na glasovnici | manj kot 16 odnosno 12 imen. Možno je tudi, da nastopijo v kaki obeini tri ali štiri ali več skupin (stranke), vendar le ti.stc glasovnice bodo imelr y?ri rc«r.i kombinaci.v r:-?j:jSi;isko zastopstvo, ki bodo imele za večinskim zastopstvom največ glasov: kajti po cl. 76, se srnatra- jo za izvoljenc tisti, ki so dobili največ glasov in pri enakem številu glasov je izvoljen tisti, ki je po letih starejši. | Ce bi pa v kaki občini hoteli nastopiti ; volilei konipaktno t." j. skupno v eni sa- ini skupini oziroma z eno samo stranko, ne bi mogli doseci v obeinah z 20 sveto- | valci več kot 16 in v občinah s 15 sve- j tovalci vec kot 12 svetovalcev, tako da j hi 4 ali 3 svetovalci bili izgubljeni, ker ! bi se število nad štiri petine črtalo, gla- j sovnica bi pa ostala veljavna do štirih j petin. (čl. 71.). V takih občinah, kjer bi ! nastopila kompaktno ena stranka z eno j samo listo svetovalcev, bi zadostoval en sam volilec, ki bi zapisal na glasovnice najmanj 4 odnosno 3 imena, da bi spravil v obč. zaztopstvo 4 odnosno 3 svetovat- ce kot zastopnike nianjsine. To je jako važno in velikega po- mena! Ker je teorija siva in je življenje ze- leno, je kljub namenu /akona, da naj bi prišla manjSina do zastopstva, ' dami moznost stranki večine, če ima v naj- slabsem slučaju nad dve tretjine vseh (v boijs/h slucajih tudi manj) volilcev na | svo.il strain da spravj vseh 20 odnosno | In svetovalcev v obeinski svet in s tem takorekoc zadavi manjšino. Ce nc bi vlada v zadnjem hipu izda- «a novega tozadevnega zakona, se bode v sinislu Č1. 119, druiri ostavek dt zakc ri«? ?-im !tcv župana in županstva po dolocihh drugega poglavja (§ 33 do A>) starega občinskega volilnega reda -A kpna z dne 7. aprila 1864-lt. de OdozI- nax) se pa vsi tisti, ki imajo stareÄe rn^Ä'ir- da Sta bila Paraffrafa 33 noMi z dne 23.4.1908 St.'13 I Koncčno omenjiim, da je iiradm sin i ;^?k?.prcst'äJ? k- '««oka z"d„e 7 Ki n°'™d"'^:™ "??ter\ ae'" tudi med n'-l šim.ljudstvom vzbudila siäno zanimante za narodno-«ospodiir«ka vprasanja- I jiid- ¦tvo se zaveda. da ga tudi i.aü€D.?e"*fra- ze ne morej-o rešitt pred proreiMii ä^Po- dwrsk.im polomom in vedno iw^os-^je se rjojavljato zalutefve po SfospotJarskih 'član- kilrv poiVl(tkxr|ih cafrD-Ä {n rio pred^varWh | <:a«s.*)dars(Ve vsohlnc. «Vojna nam je vse nurči!l;-j'f. p,iše »Go«rK>diarski list« na u- vadnem mestu v »v^oW prvi števfFki, na?n srospodarstva «o .razruSeiia, TTise blago- j stanje je nizpršeno na sedietti vc*iw. PrU ceti moramo takoreikoc iz poceika: iz rit- sevän in razvaflfin m-oramo oričarati nove ^ospodanske Arrcidmioite.' Obn:>v'iti in raz- T^-or:1.::: rrh^errje rrc::rcdit: ^icr^r"^ vse öarioge na?>ei:a «gioispodarskcKa žSvlJenja*. »Ako pa hnfče.in^ to ttfko in ojr-rom- no deto irvrš;i;t/i, nujnto rabirrro krepkejja in «pirctnesf-a vodii'ka. Ta, M3tmiik naj nam bo »Gospodarsiki List«, s kalorim »topa- ino pred naso javnost-«. Iz ten kratikiih vmsijši vspeh, kar ddcazuie mnojro&te-valna. naročiia, ki prl- hajajo od vseh strand naše cfcesžele. »Oo- spodairski tlrst Ictfo. UpfavniS-tvo in uredtiišAvo &e .liahaja v Good, Oorso Q$useipoe Verdi, št 32. Kaj mora znati volilec pri občinskih volitvah? Kako se glasuie pri občlnskih volitvah? Clen. 67 določuje, da sme volilec gla- sovati za vse občinske svetovalce, ako je njihovo število manjše kot 5. Ako pa je število občinskih svetoval- cev 5 ali pa več kot pet, potem sme voli- kic glasovati samo 4-5 občinskih svetoval- cev! V naših obcinali se voli po yeliki ve- Čini 15. občinskih svetovalcev: Zato smc v teh občinali volilec glasovati samo za 12 občinskih svetovalcev! Lahko uapiše yseh 15, toda zadnji trije kandidati ne pridejo v poštev. N. pr. Izvoliti je 40 sve- tovalcev glasovati sine za 32, izvoliti je 30 svetovalcev, glasovati sme 24; izvoliti Je 20 svetovalcev, glasovati sine za 16. Ako tvorijo 4-5 uloniek, potem sme vsak volilee glasovati za cno celo Stevilo več or 4 petin občnskih svetovalcev, ki naj se iz voli jo. Na pr.: zvoliti je 36 občinskih sveto- valcev — volilec sine v tem slučaju gla- sovati za 29. občinskih svetovalcev. Zaupniki nase organizacije dobijo ra- di naeina glasovanja okro/uice in se na- prošajo, da jih točno izvedejo. Kdo sme voliti? Voliti sine samo oni volilec, ki je vpisan v volilni imenik. Kaj mora imeti volilec, da lahko izvrši svoio volihio pravico? Vsak volilec mora imeti glasovnico, ki mora biti na belem papirju in brez vsa- kega znaka, da bi se jo lahko spoznalo. Kaksna mora biti glasovnica? Qlasovnica je lahko pisana, tiskana, ali pa dcloma pisana, deloma tiskana. Kaj mora biti aapisano (uatiskano) na glasovnicl? a) Volilec napiše (natisne na glasov- tiici) imciia onili oseb, ki jih želi izvoliti za občinske svetovalce; poles; imeii kan- didatov sme volilec napisati samo očetov- stvo, poklic, častni-rojstni in akademic'ni naslov; vsaka druga označba je zabrauje- «a. b) (jlasovnica je tudi takrat vetjav- na. ako je volilec glasoval za ni/Je število obe'inskih svetovalcev, kot je bil upra- vičen. c) Ako bi napisal volilec na glasov- nico več imen kandidatov, kot je predpisa no po čl. 67. se smatrajo za nepisaua, gla- sovnica pa ostane v drugih delih ve- Uavna. Kako se voli? d) Volilec stopi s pripravljeno gla- sovnico v volilno dvorano; ko se je usta- novila njegova istovetnost, se poda v ka- bino, pripognc stirikrat glasovnico. se vr- ne v volilno dvorano in izroči stirikrat pripognjeno glasovnico predsedniku vo- lilnega nrada. e) Predsednik volilncga urada položi glasovnico v žarnico in eden skrutinator jev mora istočasno zabele/Jti, da je volilec glasoval, skruiinator mora zabeležki pri- staviti svoj podpis v zato prirejeni koloni v volilnem imeniku oddelka, ki je potrje- tia no politiOni oblasti. f) Po dnkoiičanern glasovanju se mo- ra volilec iakoj odstraniti iz vo.lilne dvo- rane. Kai mora se imeti vsak volilec? a) Vsak volilec mora imeti volilno iz- kaznico. ker brez te izkaznice ne more glasovati. b) Volilno izkaznico mora županstvo dostäviti vsaj 5 (pet) dni prod volitvami vsakemu volilcn in sicer tiskano na belem papirju. c) Volilna izkaznica mora označiti volilni oddelek, k kateremn pripada voli- lec, volilni pro5itor, dan in uro ulasovanja. c) Volilci, ki stanujejo v občini morajo sami potrditi prejem volilne izka/iiice ali po družinskem članu ali po lislu/bencu. d) Ako noče volilec potrditi preicrna izkaznice, izvrši to s satnostojno izjavo odposlanik sain. e) Za volilee, ki prebivajo izven ob- čine. sc izročiio volilne izkaznice potom županiitva n.Mhovcsa bivališča, ako jo to znano. f) VoHlcl lahko :<:ahtcvajo izročiiev vofUne izkaznice tri dni cred volitvami in dull na dan volitey osebno prj žtionti- stv«., oroti 7ah rabna, je volilec upravlčen, da zahteva pri županstvu izdane izkaznice dan pred ! volitvann ali pa tudi še na dan volitev j proti zabeleški v dru^eu» reRistru. fa iz- j Kazuica mora biti na zeleuem papirju in | mora biti tudi ozuacena Koi duplikat. : r) V to svrho mora biti obciuski nrad odprt pet dni pred volitvami vsak dan in tudi ua dan volitev — uajinanj od 9. do 5. ure svecer. Kaj ie volilni urad? e) Volilni urad je sestavljen iz jjied- sedmua, nje^ovetfa uatnesmika in skruti- uatorjev (stevcev j^lasov). b) Pri vsakem volilnu.. uradu mora biti tudi -violilni -ik-oiiiuisar, iu sra imeitujc politicna oblast 16 Uni pi\.u . v>litvami in sicer za obcino, ki je Stu... ;>okrajinske politicne oülasti in za obv.,iic .. samostoj- nim statutom, imeiiuje w ntiie komisarje pokrajinska politicna obl.ist, za druse ob- cine imenuje v. k. okrajiui politicna oblast, ki je zanje pristojna. c) Vsakemu volilncüiu uradu mwa biti prideljen tudi tajnik, Ki na uoloči vo- ljlui komisar iz vrst uradnikov sodnijskih pisani, notarjev, občinsKi tajnikov, ali pa obcinskih volilcev, ki so za to s^osobni. b) Vodstvo volilnih opravil je pa iz- ročeno volilnemu .uradu, ki je sestavljen iz 5 (petih) članov. Vsi čiani volUneÄa »rada morajo biti volilci v dotični občini. V roku med osinim in vključno četr- tiin due vom pred volitvami, mora občin- ski svet in za slučaj, da je ta razpuščen, pa oblast, kateri je izrocena občinska u- prava, določiti dva člana volilnc^a urada. Določitev mora biti naznanjena priza- detim v najkrajšem času in najpozneje dva dni pred volitvami. Županstvo mora prijaviti imena teh dveh članov tudi volilnemu komisarju v istem roku, da bi on slucajno ne imenoyal istih članov v volilni urad. .k, Dva člana volilueRa urada določi vo- lilni komisar sam, ki mora istotako obve- stiti pismeno prizadete, kakor tudi /.upan- stvo. Petega člana izvolijo ti štirje člaui. ki so določeni po županstvu in volilnem ko- misarju. Pri izvolitvi pete^a china odlo- čuje absolutna vecina, ako sc pri drugem Klasovauju ne dose/.e absolutna večini, določi peteffa člaua volilni komisar. Ko je izvoljei! peti član, izvolijo nav- zooi člani volilncKa urada izmed sebe predsednika in podpredsednika z relativ- no večin-o pflasov: v sh^čaju enakosti ^la- sov odloči žrcb. Driigi ostaii člani deluje- jo kot števci fflasov. Služba korr.isaria, tajnika. ekinov \ o- lilnega urada je obvezna. (l)alje.) Naši intolig'enci na- deželi. Novio 4eto nas ikliče ik novtcmni delu, Te vrstice so namenjene naši slo- venski iutelijjenci na deželi, da bi vzdra- ii;ile v njih ;ljul.>eze;]n do dekt za ijudsiko izobrazbo, ali pa jo utrdile, kjer že ub- stoja. Or.u'anizacija • Ijudske.iia tlela na de- zcLi jt. veiiike vaziuxsrtfi, je tailv<> rckoč predpoKoj uspešnevca dela v mestnih sre- disčih. V iirestih .se sptrožiio \reokran do- bre in velike misli, pa ne prodrejo, če ni dela na de/eli. Večkrat se započne kaka akcija v rnestili. s par inteligenti. pa ne gre ha- Drej, -ker manjka zii to podlaffo |.ri Ijuds- tvu, ui uaraščaja. Vzeniimo primer iz politike. Kaj po- niaga v mestih politizirati, snovati in skovati razne politicne načrte in progra- mc, če se pa te ideje in ti program! ne zanesejo v vsako vas. Program, in naj bo še tako lep, ostaue program, brez uspeha. brez zmage. ker — brez ljudi. Nič ^ie kpristi krasna svetlika sredi dvorane, če ostane tcma po kotih. — l^ežela mon». dati nodporo inestom. Z'ato je ivsakega iziobraženca na de- želi dolžnost, da dela za Ijmlsko izo- brazbo. To zahteva neizogibno — napredek naroda. Či? nočomo i)rop:isti, mora naše kul- turno delo prodreti do zadnje gorskc vasi. Na':i inteligt:Mca je biln. hvah Dogu, ' do zdaj se vzgojena v slovenskcni duliu. i Ta dull je treba zanesti in »ttrditi med ljudstvorn. Kar si prejel od slovenske ŠoL in od slovcnskega naroda, to moraš širit; laed ljudi v mcjali svojega dclokroga. Vsak inteligeiit, vsak bivsi iCctiec slovenske sole, oddajdj narodu tudi — davek dela! lzplačuj narodu dobrodel- nost. katero si prejel dustikrat le po slo- yenski požrtvovalnosti, da si se mogel izobraziti ,v slovenskem jcziku; izplačuj to narodu 's jjožrtvovalnim. gorečim in vstrajnim izobra/.evalnini deloiu med slovenskiin Ijudstvom. S tern storiš več, kakor če se ude- ležis vseh narodnih slavnosti in ban- ketov. Premnog mntdiigent zaikopiye svoje federate," jili n« porabljia. Gjne in izgine. ne da bi narod kaj imel od njegove inte- ligenjce. lzgine kakor cvet, ki pade bre/ sadu. Skoda! Lepi so darovi za narodui sklad, livaleredni so narodni davki, a vec je vredno — izobraževalno delo za Ijud- st\o. V tem o/iru je po uekod pr^malo goreaiosti, premalo delavnosti. Zijvjjenie si preyed, žrvljenje od'dajpis naprej, deuar si prejel, denar oddajaš na- prej, tako tudi izobrazbo, ki si jo prejel, moraš oddajati naprej oniin, ki niso imeli prilozuosti in niso imeli sreče, da bi se bili izobrazili. LjudstvK) si zdi izohrazbe, torepeni pi) nji, kakor lačni po kruliu; zčslo(vek, bodisi ,me:čan ali zadnji bajtar v gozdu, bodi nam pri sreu; nils jilovek je, naš brat, ud uase slovens- ke družine. Vsak duSevno zanemarjen clovek pomenja liibo in rano na narod- nem telesu. Vse to treba ozdraviti in uevrstiti. bamo narod izobražen in poučcn bo uspeval in ostal. Nevedjiost je predhodnica pogina we i • • S'^,je Ullcntira»' če tudi mu vselej m bila dana prilika, da bi bil svo- je talente razvil.. Te talente je treba izkopati in dvigniti ter jih uvrstiti v i-vrste narodinc delavne vrsitc Narod. ki ne napreduje, nazaduje v /born dn«ih luirodov, a pot navzdot fc kratka m iiitra — do tal! . J>a se ta padec in pogin prepreči, to je ciolznost vsakega izobraženca Napredek ni ktvar edne ali druge stranke. ampak Je Xivljenski pagoj celS- ^ra naroda. ' Zato pa vsa naša inteligenca, nele v inestu. ampak tudi na dcželi, čvrsto in bnubo!na dd° Z:X ZdraVG W»d-sko izi- DopisL • St. Viška gora. OUuwni spreni-Mn oe Pravil se jc prosdiiila .knucka Iwanihii- ca in posoüi^Kca \z [^ na ^r< vmi}0 ¦ ¦no kjer ima Svx>j pravn-i sedež in posluje ob Tiedeljah po blajro'lovu. Hranilne v!t>?e se (,-brestuje po 4«, pasoJua po 5%. .„„r^; Ma7er- N^^> ijublieuo vasico samo ^.toplo solnce ]>rijazno pozdravlja arugace pa ie popohmma pozablicna. Kdai zoDiazi v iiašem narod»em ieziku Ti-di cenkye nam n.e popravjjo, da ne .\u.'nia- mo se vsega ostalega opustosenia iiek^iaj. t^wo lope in soiinoc A-asiice. Pac bi i)i! čas da bi se ozrti tiucU na nas. in nam pc-m a Pa- li. ~' Iz Baske doüne. Kmetovaicem davlfco plactvagcem se xdi mova obcims.1v; vofaln« Ted krivjčen, ics da se iim je od- vzclo i>ra\iico, da si äzv^lij'o oböins!, da bi imda ncizkusena' mladrinn, ki ni'sti ceirtßsiitma davfka iie pla- čuje, jedna-ko voBlno praiviioo Ik ako r dfrugi Nekateri se b^razifto, da se n*ti voYtcv ne udeleže. Sveonijo is-e pa davlkoplačevalccin _da se ;.c;:a ne stražiro in gredo ua vtfiiščc, toajtii slediLi jlini hod'ejo v konisl ikjirctiiskc- j?a gospodarstva .tiuti inaiijsi in mlajši po- sestiihkii ki s-o bisiffog^i uina, ¦¦m.ožie na pra vein mestu. V stareš/intftivo i>a na>] bi sc voiiilo nro- ze, v k'oje se itnia zaaipanje. d-a so' miwW- v-i hi delavni, ka^tii v obcini je šc mtii-csu z,a :izpopoihii.tii, »lastii ;avn-e Hapratve, tki <:- lajšajo veliko tnpljeiBja v ktmetiisk-MTi so- spodarstvu. Varovatr pa se je «reba i-aikiii, ki spri\icma5osta!ka mcsUi Ie r?di cvstK cla r.ič aK Mnalo. S takin;» je tr-'.-Jhi i:--> lnesti! Tuji glasovi. 1. Jok. »Piccolo« tadalkufle: »Iiosiezcna ! sporazuma mod Pra#o in. Varžavo tcr 11 }r;Hjgo in Bel^radom kaikor ttidi iianier«- 1 voita med PiaRK) in Sofijo 'ter Prajjo in ; Ak^k\o udejs-tvujejo nacrt sIcvxuks'kc pjo- ! Utrke —- zvezo rfio-van-akiiih nai-ociov ~-, i sestane.K' mod •Hfuiiiischcni in MasctTj'kom | !>a hi megn.il biti pinvd korak velikega rta- črt;i' s!ovaiis(fciO-n.c*nškc pol'-rike!' Čez Du- naj.bi tiLogla cehoisicwisaa ix>?dtiika d«spe- ti do s!cvaiiM'(o - nemske Aveze.« ! Da, da. )vnicc^!-:>-<, ^"«««''Cno poüiitHio 11» tri'ba začeti v Italic, a faasttTAr n;& pö- i?Ä'jati'za -sü-kkui-to. Mit^-cir ohne Wer^! ! \. Podmoniiki. O Ziuiiuiivtin boiu, kJ | se bijc radi UKKlmKicn^/Ov \ VaSinft-'-^nu. ri?-c i'Kdino-st«. 7. s^vTv>iü!o jladij so se p*>- ravnal', za p-odmornike 'se bije boj. Za- stopnik angleske drza;\rc ie -aporafsil v^io svo-Jo zgo'vornos't p-roli podmorriilk-Cim, iiaj se izkluč.30 iz r-oü.^nega bo.ia. Ami'?rik.a in Anglija sta si zagöftovilq iiajvcčje šte^ilo Jatlij, zdnj naj ubniiejo šc podm^ntVkc (moc iiiibojrih«), potem sia tä dvc cužavi v!a- darici vseh \rx!ra. »Male« dirziwc r^ y;rc-. ito radc na in lini. 1. Teinne oblake i>^)r>kuje I'ditKiSt« 00 -sikorajSTulcin p-olonui c.kskomptne ban- ke, ;ki ;o p res.il samo kraljfvi cU-krct, (Ut sme zahtevati m-Ofra'to^;} ue «la i>i naz«a nila koirkurza. Vendar yc ta krizn le ?-'., cT'krn.t reseiia. Ako p-ride do udoun eskomp-nc ban ke, l:odo tenin tvaioinii ?!odi!i ?e rešteti drugi večji ali THimjs» polcmi. \\ a'no sc im\i ix?srcči preo.-.-1'iti r-olcm in se bo^o upriiki vsaj dolonv.i zadov>irili, r.o ta bnv.l na kr'za vendano zelo i-lalv> v;.!;\ala r¦-.» (oc>!o?ii irtaViian^KL' indnslrijo. in ?umd«n-- i ¦•¦;' 'jrcspodarstva ^plo*';. Politika. - ltalüanske zahteve zaradi dogod^ kov v Sibcniku. Nekateri listi so javili J da ie italiianski konzul v Splitu cav. U : predsedniku Daimacije te-le italijanske ; zahteve zaradi šibeniškili dogodkov: I. da jugoslovenska vojaska in civilna o- blastva obžalujejo dogodke v Šibeniku: 2. da se krivci brezpogojno kaznujejo; 3. da jugoslovensko vojaštvo izkaže cast italijanski zastavi; 4. da jugoslovenska vlada izda proglas na narod, v katerein bo obžalovala dogodke v Šibeniku. l>r. Metličič je odklonil te pogoje. Za obnovitev odnošajev s so- vjetsko Rusiio. -Petit Journal» javlja, da je gospodarska koinerenca včcraj so- glasno odobrila pogoje za obnovitev od- nošajev z Rusijo. ~ Avstrija. Meseca januarja se bodo zopet zvisab pristojbine za nekatere jav- ne obrate. Žtlezjiiske pristojbine se bode zvisale za 30.) ocistotkov. po^tne, brzojav- ne in teleioiuske pristojbine za 200 odscot- kov. Tramvajska vožnja bo stala bržkone 50 kron. Kilogram kruha bo stal bržkoue 300 kron. : Podmorniki. (ilede podmornikov ie na vaSingtonski konferenci zmagala f rancija. Podmorniki ostanejo. Tudi aine- riški listi stoje na strani Francije. " Avstriisko ogerski državni dolg bodo porazdelili med nasledstvene dr- žave. -- Sirija. Francija namerava dati Si- riji avtonomijo. ~ 9. komiinistlcni kongres v Moskvi. — Lenin za državnl kapitalizenz. Listi ja\- Ijajo iz Moskve: Lenin je izjavil ob otvo- ritvi 9. komunističnega kongresa dne 24. dec. med drugim, da se komunističnim ,v,,i,nCL»m m- povsem posrečila osvobo- ditev od kapitalizma. Danes pa je nemo- goče nadaljcvati boj. Lenin je zaključil z .ragolovitviio. da je prišel "do spoznanja, da ne gre danes več za to, da se kapitali- zcrn uniCi, tenuec za to. da se ohrani in izproiueni v državni kapitalizcm. Domače novice. ^ Ali sto že obuovili naročnino za prihodnje leto? Storite takoj, sicer vani bo list ustavlien. ¦T- Naš listek. Obljubljenega listka, radi pomanjkanja prostora nismo rnogH začeti priobčevaii v prvi številki; priliod- njič pride zagotovo. H- Drtištva naj si zapomniio! Odslei bomo prinašali brezplačno samo kratko naznanilo tega ali onega društva, kdaj i« kje se vcselica vrši. Kdor hoOe imeti vs- pored, nai ga plača. f Predilska železnica. Načrt za prc- dilsko železnico se bliža svoji rešitvi, kot poročajo iz Rinvj. -: Tragleen samomor, Ncki pomor- sčak se je vrgcl pri sv. Ivan 11 v Trstti '/, okna cctrtcga nadstropja na ulico, da W ostal na mestu mrtev. Bil je /e več časa otožeu, a ni povedal nikoniur, kaj mti tcži sree. -t- V »nravi boSnirko bla^ajne v Tr- stu ie biln ulomlj(iiio. Iz blagaine je zmanj- kalo 80.000 Ür. 0 tatovih ni duha ne slu- ha. Tudi v neko tiskarno v ulicl Trento so udrli in odnesli nad 24.000 lir. AH Lt,c obnovili |n plačali narpcnino »Goriške Straže« za leto 1922? jProsimo, da storite to čim prei. ker četrto števUko na^eea lista UoriosUernü le oniüi, od katerih bomo do takrat denar prejeli. Ceiia Hstu je siara. Na delo torej za nas list, za naso stvar! -f Povišek doklade na takse. Ri- '^iična durekcija objavlja: (Stov. 11-6571 126-20). Z najnovejšim ikr. odStokom se na vsčm anelefciraneni ozemlju zviša prispe- veK v korist iuvalidom borcem m vdo- v'am z lotnoci: od 5 na 15 ceiLtesfimov pr! ^niki lirri d-irokinega davka, in od 15 na •tt centesfinuov pri vsaki lid tooikcviie in i^töjbinske takse. Iz fesra sledi, da se ^visa s 1. jamiarjeni 1922, prodajna cerra ^iumix, fcolelkovanih lis^kfov, baiKkirolov katerJm se odpiraivlja z.vi- $an;}e ccn za nedetfjskk) vožnjo po 7/.;lez- ^eah. Za žcfleznice pa. ikii so v prävartnih fc\;>.h, xa tranuvaje 'in /vožnjo po rrforju z j^clmk-ajni. Odlcflv stopi v veljavo v nede-' 'jo 'oo objajvii 'v uraduem listn. ., -i- Postne določbe. Od 1. januarja da- '¦& -se nezadosüvo fraiitoirane razgledmce sPbh ne bodo veo odpjošiljate na nasScv- 1-totci\ Emako je tu-di z cistailirmi pošijjat- v-a.ro:i. v Nagizdni davek na žimndce. Cc t^s^ajo ziniiik'c vrednost 100 <\k, spa- ^fa pod ¦nagiz-dni darvük. tak.o jc sklen- !ew> v RimiL -•• Zvlšanjc poštnlh prfetujbin inora- JjUi piučakovati v ikiratkem. Pisma se i>o- ^f/Mo za 10 c. Posebno st? spremene (taistojbine za inozemstvc. Pisina do 20 & ^ cent.; 2a uad.aJjr.ih 20 g 40 ccrn.; ria- vil<$na dopismea 50 c., dvakratna 1 Mro f d.vaiicratno rj*>to. ¦f 40 letnica SkoSa Dobrile. »Pu5k I | ;'r'j?rtej« se i]c spGiiijri] v ¦c>bšii- ^traiiin« j. Talk koledar je hit ^too jpotrcbeii in jc pjrav, cte je iz-Sed. Pri- ^račatno j?a vserti. Ä -i- Z otoka Cresa poroiajo, da so v ^üju in Štiiivaitu, kjer .je bila vediüo hr- ^&ka Sola, to odpravi'K in so poslatli tja tui- učitelja. f Novc poštne prtsioibitie vcljajo od l-;jan. in siccr. Pristojbina za priporočena Wsma 50 c, za ekspresno pismo 60 c. Za- vo.jti do 1 kK 5 lir, od 3—5 kg 8 lir, od 5-10 ¦*L 13 lir. Za pošiljatvc naza.i .1 lire. Vred- '}^tna pisma od 100-2CK) lir stanejo 2 liri, f^ vsakih nadaljnih 100 lir 50 c. Tudi tele- Iosi!ske pristojbine so se zelo premenile; Ue nrinašaino jih, ker niso tako splošne Važnosti. N JUGOSLOVENSKI DRŽAVLJA- 'S Ki bivajo na Primorskein in so trpeli J2JÖ0 po vojni ali po orfcai^zirauih ban- 7*foi nai se s prosiijami za odškodnino 0- ^^üo do zastooništva Jutjoslavije v Tr- L11 in sicer na sledeči naslov: Delegacija "[¦^cvlne SHS. Tret, Piazza Venezia, a . Rojako'iu v znanje. Prcmnojfi vo- ].^1 se obračaio name za li-ajrazlič-nej.ša ^redcfvanja, včasi dobini na mm sio in , ^ r*isem jn prošenj. Sknšnji me uči, da ,.^rsrta! veli- j.n!^"o priosnjo za t^osfedevaujv, nave del j^^« nriimek in naslov. Pozneje se je iz- Ui*lZa^°» da dotičnika sploli ni, ter da ie bi- 3*1"^oSn-ja ki neunUCstna šaJa, ki je mene «^ * neštcito poti in uradn^ke mnogo ča- k.y ^ato prosiim, da si dajo rojaki. -kfi z Ocj11* ^fc-"1 osebno znan, ptoitrdftii pismo a je zelcri. da bi sla 7, n»sma iz. dotične kmetsko-delavskc Veze. Šček, poslanec. iy ;*- Dotfčiia gospa, kil se je vozida dne i">0; ^ccTiibra iz Podbrda do Oorice in jc ^/-ihila v ^etezniSkem vozu ikozuh, iiaj ! °^lasi pri upravi »Ooii". Stiraže«. ; tie- i^ 10° L nagrade d:obi omi, ki bi ve- '¦ ^" ^e »c* naihajfa .gomjli del šivalncga srtiro kui }^er(C za lkrcia^lC' 'kct'teri jc zmanlj- w a"je 12. decemtara. Kdor kaj «ve, naj t), r°Ö upravi »Oor. Straže,« Kupec dk)- ^vrnjen denar. vos . + Stalni odbor za intcresno varstvo va{"11 oškodovancev vabi vsc zadruge x:tsv '^'fodovancc-v, da požljefto svojc v '-strike k zbcircvanju, 'k'i «;c- ho \irai?-o ^c.rCtClt ^10 6- *• ni- ob 10 uri pred# v (J0rici ^Qtk .y*it!toriio Emanudle St. 10. 1. v pro- ^r i[l Zvcze rtrgovceiv w obrtnikov, in -ai- ! brit s ^edeoiin dnevnim redom: 1. Odo- ^y 1>r^vti'l Zatzc zctdru« -vojniih oälco- veü??oev in L• Sdifčajniosit». Z ozirom na v^'jj Comeii snujočc ^o Zveze zadrug Udri 1 0^!s>dovanc&v se ipri'cakujc obiilna tlc^ba. I ^niJ" Obcinske voIHve. Oener. dfvilnd za ofcč. v-'olhve v tolnTin^kern pcfäticiwm okrajii. -f Kol^ina neodačenega vlna se je, kakor Čujemo pretekli teden v fseji dež. odbora povisala na I hi in pol. Dr. Bescd- njak je zastopal staliSco »Kmetsko dclav- skih zvez«, ki zahtcvaio povisek na 3 hi i za ost'bo. |-----------------------__------_-------------------- Jugoslavija. Nova vlada. -— Krali v Sloveniji. — | Incident v Sibetiiku. Oblctnica Mahni- čeve sinrti. — Nove voiitve v inaiu. — Železniska konlereiica. — Obnovitev di- plornatskih zvez z BolgarUo. — Narod- na skupščhia. iNovu vladu so scstavili, a zdaj je po- iiüvno Uošla vest, da je odstopil vojni mi- nister. I Kralj Aleksander se je pripeljai v j Ljubljana da jc šel na lov na kamniške planme. V Ljuoljani so ga sprejeli namest- nik Uribar, poveljnik dravske divizije in drugi. li so ga spremili poleg drugega j spremsiva tudi na lov na planine. Baje pride kralj Aleksander še večkrat na lov | v Slovenijo, ki se mil je z ljudstvom vred I zelo priljubila. I Na tfožič se je dögodil v Sibetiiku kr- vav incident med mornarji tarn usidrane laške bojne ladije »Audace« in mestnim prebivalstvom. Italijani trde, da je bilo nekaj italijanskih mornarjev poklicanih v mesto. a so jih Hrvati napadli. Jugoslova- j ni trde, da so ital. mornarji izzivali, začeli prepir in streij::nje. Streljali so potcm tu- di z vojne ladije nia množico, zbrano na obali. V interesu obeh narodov je, da se taki incident! odpravijo, naj jih povzroči kdorkoli, ker morejo imeti za oboje lc sla- be posledice v sedanjosti in v bodočnosti. Obletnico smrti nadškofa Mahniča so praznovali v Jugosiaviji. F^o vseh cerkvah so peli svečane zadusnice. Zagrebški »Jutarnji List« doznava iz Belgrada, da skuša vlada čiinprej pripra- viti teren za Hove voiitve. ki bi se mogle vršiti že v mesecu aprilu, riajpozneje pa v ruesecu maju I. 1922. Dne 2. januarija 1922 prične v Bel- gradu poslovati konferenca, ki bo raz- pravljala o vprašanju železniških zvez med jugosl. kraljevino ter Orško, Bolgar- sko in Turško. Diplomatske zveze z Bolgarijo so se obnovile. Narodna skuscina v Belgradu se je že sestala. Scja je bila precej živahna. Qovo- ril je ProtK. a se ni dotaknil političnih vpraSanj. Društva. d. Medana. Izoba-azevailm) drustvo v Medani je ipriredifo na »Sfflvcs'trov vief- čer« vesülico. VräMe m se trozriovrstne 'sfli ke. moski mešani zbori ter solospevi so bili vedno na odru. Dobro nam je delo, da je bilo jned gledalci mniogo intelig^n- ce. Vscm posebna hv-ala. PripravLhiüni od- bor že ddiuje da piiiredii v tdku lotošniega oiKta šc eiK&o priirediterv. Med dirugim se nazimnja, da bo 11a Vd'konoeiiii piond-.lljeik veli-k iKirodiTd tabor, «racsi tega prosimo bnaitska briskia druStva, lraj se na to oz!- rajo. d. Braino in pevsko društvo »Kres« v Opatjeiriselu si steje '\r doJžniost, da se najlepšc zaiivtaM vseni, ki iso pripomr/s(i •k uspehu na SBkvestrav večcr. Hvaila tu- di godbi iz BreS'tovice ki jo priponocamo. d Ccrkno. Glasbeno-recitacijski ve- čer se bo vršil v nedeljo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldnc v dvorani gosp. Franca Kav- čiča v Cerkuem. Sadelujejo: Srečko Ku- mar, pijanist, Metod Peternel, vijolinist, Anica Cok, pevka. Na sporedu so skladbe L. v. Beethovna, Fr. Chopina, Arn. Gal- liera in Vas. Mirka. — Recitirajo se od- lomki iz Ivan Cankarievih del. (Skladbe bo obraložil Albert Širok.) Podgora. Skw. izobr. dritstvo »Pod- g-ara« se zahvailjuije vtseni, ki so priponto- gli do lepo -uspele ivesetice. Posebna hva- la ßre Števcrjamsfci imlladinn, k'i nam jc po- sodila dele odna lin se polnoStovihuo vde- ¦kižila prireditve. Oiirostife neredu, ki se ni wsil po naši ikrivdii. d. Gasilno drustvo v -Podbrdu. Obcn] zbar prost. igas. društvia v Podbrdu s«: vr- ši dne 6. I. 1922. d. KatoHško 'zobr. drustvo v Huda- južni-Oblokah naznanja, da se bo vršil II. redni občni zbor dne 22. jan. 1922 v dkruštveni sK)bi s sstedeöim dnevnim rc- dom: 1. Prcd&edtiiikov pozdrav. 2. Po-ro- öilo tajniika. 3. Foročifci blagajnika. 4. Po- ročik) kniižnftčarke. 5. V-aMtcv odbora. 6. SkičajnosC Odbor. Po svetu. s Gobelinske dragocenosti se dajo kot zaloe za posojllo. Uradno se javlja, da je avstrijska vlada dosegla od odskodninske komisije dovoljenje. da lahko porabi Go- belinske dragocenosti kot zalog za poso- jilo 3 miljonov Sterlingov. Gobelinska zbirka vsebuje nad 500 sijajnih draguljev, Knjige „Goriške Matice" za 1.1922 so še v zalogi. yrednost se ceni nad 250 miljonov zlatih fran kov. s. Steyilo Fraticozov. Skupno znasa štev. fraiic^kega prebivalstva 39,402.739, od katerill je 1,350.449 tujcev. Leta 1911. je znašaio število prebivalstva 39.604.902, med katerimi je bilo 1,132.696 tujcev. s PisateU Vladimir Korolenko utnrl. Iz tiarkuvega javljajo, da je dne 25. de- cembra umrl v Poltavi slavni ruski pisa- teli Vladimir Korolenko. Vladimir Koro- lenko je bil rojen 15. junija 1853, v Žito- miru v Yoliniji. Pozneje je študiral tco- logijo v Petrogradu in nato poljedelstvo v Moskvi. Leta 1879, je bil izgnan v Si- birijo, kjer je preživel 7 let. Vsa njegova dela, med kateriini sta najbolj znana »Slepi nmzikant« in »Makarov sen«, so pisana pod vtiskom doživljajev v Sibi- riji. ' j s Koncert na Eifelovem stoplu po- slus'^ii v Breuxellesu. Listi javljajo iz Bruxellesa: Koncert, ki se je izvajal na Kifelovem stolpu v Parizii, je bil sprejel ' potom brezzičnega telefona v Brexelles, j kjer se je prav lepo slišal. j Raznoterosti. * Smrt zaniinivega moža. Te dni je umrl v Londonu lord Mount Stephens, eden najveCjih bogatašev na svetu v 92. letu svojega iz.animivega zivJ^enia. Stephens je začel svojo karijero kakor pastirček, potem je bil učenec v manu- fakturni trgovini ter se je povzpel po- zneje tatoo visokjo, ga je postal zaii,ož- nik kanadske paciifiišike žole&itice. Rajni je bil prvi Kanadčan, ki je bil povzdig- njen v plemiški stan. Zapustil jc ogrom- i)O bogastvo. Tri leta v zverinskera brlogu. V nekä indajski vaisi iso tannošngi 'dioniačaiii pred tremi leti ubili dva mlada leoparda. Stara leopardka, ma/bi ubriifcih, je patem diva dtii liodiila in 'vohafei okTOg vasi, ¦fre- tji dan pa je ukradla na vasi triletnega dečka in zbežala z njim v brlog. Sele čez tri leta se je posrečilo iiajti brlog in dečka, ki je bil živ in zdrav, toda popol- noma povidjan. Vrgel se je na vsakega prišleca. Ko so ga s silo spravili doniov, se k zakadil med kokoši in jih jedel kar sirove. Le s težavo so ga priučili, da je začel hoditi pokoncu kakor ljudje, toda v nisi ni hotel spati za nobeno ceno. Razne živali zaduha že od dslcč. Gospodarstvo. g Svetovna žetev 1. 1921. Letošnja žetev je izpadla sledeče: Zedinjene drža- ve 96 miljonov kvarterov. Kanada 35 miljonov kvart, Indija 31 milj. kvarterov, Anglcška 9 miljonov kvarterov, Franctja 32V2 milj. kvart. — Ogrska 22.8 milj. kvart„ balkanske države 8 milj. kvarte- rov, Španija in Portugalska 19 milj. — Ostale evropeske pokrajine S milj. kvart., severna Afrika in razni kraji 9V-2 milj. kvart. g. Koliko denarja smeš nesti iz Ju- slavijje? Popötnlk sine nesti enkrait na mesec 2000 dnnarjeiv aM v tuji vahrti za 2000 (l*n. Vücjc A'tsate more idovoiliti Na- lodjna banka. Izvtoö? zlateiga in srebrnega lemirja ge pa L in 4 dinarje. Za Sklad Goriške Straže«: Gosp, Fr. Dekleva — Slavina Prestraniek 13 L. Za »Sloven, sirotišče«: V cast g. Fr. Špacapan v Gor. Tribusi odstopita g. An- gela Tomsič in Anton Silič 15 L. Prosveta* MLAD1KA'. Na nojvo naročbo vas toliöemo! Ppp- pričani smo, da smo starilä srvoio dolž- nost v prcrtokUem letu iin smo daffi vse, kur smo mog-li diaiti, še več. neigo smo obljufy- IJaK. Obülo smo sftiSaSi mnenj, ;kaik naj bo Kst, da bo še p-opoliiejsri, še lep§«. V&e do- rwe misü, vse pametne nasiveste snio rar •de volje sprejelii in jih ptoizdlravljamo. List bo posta'l pester in mnogiorvrsten, da mu ne bo mogeil niihče (kaj oöitatu, priijatelj slov. družin na Priniwtskeon. Naročnina se je res dia zvi§ala za ätini *ire letno, a list bo obšiiniojši, z viočjo mnoiäno g^adi- va. Dolznost vsakterega izmed nas je, da za list aigittiira in pniptomaiga ik temu, da 5« list ohrani še nadailje. Poäiljajte naglo na- iročnino 20 ilir za bodioče ilcto, stem si bo- stc zaffotoviili hfl'Si dobretga prijatelja, kii vas bo irazvesedjeval celo leto. Na delo za Mladüko! VELIKA HlSA v Renčah št 36 je na prodaj. Za iniormaeije «stota'tn najraje ob rie.de 1 ja h. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." mvmm Telefon fit 50. wmm Brzojavnl naslov: Ljubljanska banka. DelniSka glavnlea SHS krön 50 MILIJONOV GENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS krön 45 MIUJONOV PODRUz-NICEi Breiice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribop, Ptx\j, Sarajevo, Split, Trst. Obro«toje vloge na|knjižlce po 4°/7« ~ Na"daljšo"oTpoved vezane vloge po dogovoru. Nakap in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Ixvrinj© vse V bančno stroko spadajoče posle najkulantnejŠe. Uradne mre za obcin»tvo Sllä—l2 in od S—5. Ob »obotah popoldne, ob nedeljah in prazntkih se ne uraduje. Vzajeiiina zavarovalnica & Fondia- rla zav\TTU.!c \se na suhem in na inoriu, i^ikjor: prori ¦pazairu, /ivinskim boliezmtm in nesgodani. Ta z^vasravalirica je naj- večia ,m zavamjc vs« po nojnižijiih oenah. ¦ Okrajni zastopnik za parišiko je jr. Ciril Bensa. Njetrova Risa.rnu.sc naliaja P'iaizza Cristo St. 2, kjer wradoije ob pon- dertjlkiih, čclrtikih an sohotah od 9. ure pred Püödne d© X Hire pcpolcLn-e, ostalc dni .pa v PocHsabaflimi st 178. Ofajni zastapnik za &radiščansko, ikras in ofroiko je g. A- lojjzijj SiliC v OrehwJJah pri Mitnu. Svojii k svojian! !v obdiwinu zbbru Konsumnega diruštva za iolmrinski okiraj v Tblminu, toi se vrši v iiedeiljo due 15. jamiairja t. 1. ob dveh po- poildnc v občinski dvorani v Tolminu. Dnervni red: 1. Boroeilo o računskem zak'Mucku za 1. 1921. 2. Razdcliitcv divideiwüet 3. Volitev wovc^a odbora. Za shiöaj}, fLa ne bo ob dolaccni itri zhnanili zadosmo sfcevilo članofv, se vrS občni zbor pol «ire pozneje pni vsatan številu öfeusav. K iobilni vdeiležbi vabi Odhor. Zahvala- Tern potam sc padpisana topic za- nvflfljuje, FfondianHji. Vza;]emnii ¦zavarovai- nioi in: nje kiraäfovncmu zta&top. lg. Pitsfo ira Pečinah, za- (kuladtno ceniitev in .ispla- cftw po'zarm; S-kodc, Ikd p j<3 napravil po- /ar na nw>j 12. predpoldne ill od 3. do 5. popxriudne. Ob sobotah in dnovih pred prazmiki je u/rad popoludne aapnt. Izšel je VEDEZ za lefo 1922. splošni žepjii koledar za vse stanove z najrazličnejšo in najzanjmiv^jšo visebino »Vedež« je neoibhodno potreben za vsa- fceffa ter stane lično vezan lire 3.— ele- Sfaiitmo v platnu lire 4. V dopolnitk) »Vedežu« izšci je tudi njegov spremljevalec: »Hišni prijateli«, zabavno-podučna družinslka knjig:a, ki stane za »Vedeževe« odjemalce saano 2 «ri. Obe iknjigi dobi se .v -krajiganiii I. §to- ka v Trstu, v kni^arnii »K. T. D.« v Qo- rid ulioa Cajducci 2 (Monto-va Iiiiša) in po vseh jfla'vnih tr^ovmaih 'jpo dezetä. Bre- prodiaiaflci jih -dobijo v .omiCnaen-ih knjiffar- nah s prinicrinin f>opuatoin. „ProNeško- Konto*eljskfi poHojil- n!ca In hranflnicu<( sedaj Jilsb-isrsla posojilnca. in liraninioa za Mo okofo" ^¦Kisfcrovana ziwlruga z nciOHLeicno za- vezo v Barko^Jjah Sprejema hramilne vloge od članov. W«g?e nad lit. 5lX)0.— vezane na od- /KTv-ed *se lobiestuiejo, m&~ po 6% ^pff ter so 1.25 L — kostni supertosfat: 16118,.kg po 0.50 L — kalljeva sol: 40I45, kg-po 0.43 L — klorkaU: 40142, kg po 0.63 L — aid 50152, ki po 0.81 L — silvin (ka- li): 25127, fe^.po 0.38 L — pesine tropine: kg, po 0.61 L — žveplo: 2 x ras in. Trt^z:i v vrečah po 50 !kg, kg ix) 1.10 L„ Gtinc brez prcvozniinc in naše pro\izije, plačilo v mapnej. TRTE CEPLJENE imam na prodaj še n-tjk;« tisoč (orne in bdle vrste) na raznilli ajnonilkans.kih po- dbigah odarskimii po^opgi se prodajo po dcgovoru in star do due 9. ' II. 1922. Dne: 9 istega je jxi pno&fcoivoljna dražba ra;vno istüh posesrtciv v slučaju, Ja taista ni Mla že preje prodana. PoflctMiila da je Zävec Franc Vd. Ža- blje (Vipavsko) 33. lisitortaan sc wsi tudi ornenjenega due prostosvDajna dra^ba. Iščeit* pošteiieija in pridneßa miünarja, •katcr.i sfe zmožen z 50.000 L. kavciil-e (ne ^Uxlc na tr>rovsko izob/razbo). Ponudbe pod: >VcIiük:i raromet« na :Ka«rol Scheid- bach ^ixisredovalec posastev' v Martbciru -— Ocisposkia mliica. Pletilja s strojera se priporoča za 'zdclo- vanje pletciitih oblek, rlopic, biuz, naga^ic ka'kor tndi podptetauje iis-tih. Prevzamc tudii večja dc^a. Teireza Skoberne Sp. I- drija^lS. ^___________________________ TAJNIK, ORGANIST, z večletno rrakso in ivzAicen tudii v hiraiii^nicnih in posojlil- ničnih paslih lišče shižbo v Gorici. Ponud be na upravnii^tivo pod »Stulno delo--.___ Dr. A. Grusovin speciaHst za kožne in spolne bölezni ter ne^ovanje fcože. Sprcjema od 9—11 in od 3—5 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. Šledflnike, 1 ubljanskčga sistema, za vzidanje, izde- lujem in imam v ^alotfi. — Kzdefovalnica štedilnikov KRANJEC LUDOVIK, Trnovo )ri Iil. Bisirici. Domača tvrdka EUGEN RAJER ! Gctrica, iolska u?ka 8 ¦ rrip-oroda svojo zalogo prist- vm, žgaDja, likerjev itd. 1 Pßs1!re2ba to&a - Cene zmerne. zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve ter zaj^eve plačuje po najvišjih cenah.- D. WI>DSPACH, Tr»t, Via C*>s*ire Bntt^tl (Stadion) št, 10, II. imdntr. Goriška pratika je izäla v lepi novi opremi. 3 slikami in velezanimivo vsebino. . . .uz Cena L. 1,60 Trgovcwn popust, zahtevajle jo povtod KUIREK ZANEI trgov* c z jestviuami vi.S<''l vscui Hvojim odji'innlei'in nrcciKi In vi'8«lo iidvo loin! GORICA, ULiCct MUNICIPtO. zzzz TRGOVMÄ z= TEOD- HRIßlR - ^*m Gorso Verdi št. 32. St prtporodajo siiavnemu obč^stvu v mestu m na d^zeii zm obilen cöisk. BtAOO SOLIDMO. 0ENL ZMERNE. Pozor. Ha domačo tvrdko GORICA Andrei Maurii ul Carduccl it. 11 (prej GOSPOSKA ul) j Velika zaloga nianifaktumega blaga, volne, žime v zmeti iz gotovljenih obk^ | ter izgotovljenih stramacev. 1 Lastna moderna krojačnica za možke in žensko sprejema vsako naročilo. Postrežbe točna in so idn« I VeHka izbera kožuhovine (peliČ«rš]) s 30 popusta. ! P. n. naročniki dobe pri nakupu blaga tiudi slenski koledar s 3(55 krasn:n:.i I s mešnicami — zastoni. Joslp Kerševant, mehan^Hc In puikßr v 6oriciv Stolnl tr) 5t. 9- (desno) naznanja si. občinstva da mil je na novo došla velika mvv ziua blaga iz svetovno znanih tovaren, Novo — doälo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. Äivalne stroje Orig. f^UfidSos, Pföff, ÖHtzner, Adler, Weuman. Afrariii io WinseSm&nn. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno ve- x^ zenje in krpanje, katero dajam brezpla^no, Dvokolesa; Orig. Puch, Oflg, Styria, Orfig. Start, WdffßrirÄd, Regent, Kosmos, Ht^caJ H1 mala motorna kotesa O S>^Velika 'zbira Pušk» samokresov, Ms patron, dinamitnih patron, smodnik za " WUP raztreljevanje kamnov in za lovcey ter potrebščine za zgoraj omenjene predmet« Lastna delavnSca In paprayljalmca Stoles tr^ št. 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje dvokolesa in puško tudi na mesečne obr^^ Za točno solldno postrežbo in koKkureocno ceno ja^n^i. Jo Sip KerŠevani mehaaik ia paSkft^ Saj zdaj imam na izbero pri BRESCAK-U obilo lepers cenega in solidaegpa ZZZZZ Poliištva Gorica, Via Carducci 14.