542
m. k.
SO KRILA ČUSTEV DOVOLJ TRDNA?
Govorimo in govorimo o enotnosti slovenskega prostora, meje da ne morejo bistveno zarezati v živo celotnost naroda, še celo ne taka meja, ki velja za »najbolj odprto v Evropi«. Prek nje se pretakajo živahni tovornjaki trgovine,   prek  nje  stopajo  reprezen-
tančni politični in kulturniški obiski — znak prijateljstva in sožitja. In vendar, od kod seže to? Smo zamejci in »državniški« Slovenci še eno in isto? Ali nas veže še ista zavest, nas vednost drug o drugem še celi v isti organizem?
Vprašanja si zastavljamo, ko o čem dvomimo. Mnogi se o pravkar omenjenih stvareh ne sprašujejo in ne dvomijo: torej je vse v redu, vsi smo eno kot na taborih pred sto leti. Tudi jaz ne dvomim, čeprav sprašujem. Mislim, da se drug drugemu krepko odtujujemo in zganjamo nekakšno mistiko, ko govorimo o enotnosti prostora.
A naj spregovore številke! Med zamejske Slovence v Italiji prihaja tisk iz SR Slovenije v takih kapljicah: Delo 75 izvodov, Ljubljanski dnevnik 3, Tovariš 125, Pavliha (Ust za pametne Slovence!) 40, Antena 15, Pionir 55, Avto 6, Naši razgledi 31, Jezik in slovstvo 40, Dialogi 3, Problemi 4, Prostor in čas 10, Sodobnost 20. — Podatki se nanašajo na februar 1971.
Tisk mi je namreč za lakmusov papir o dejanski obveščenosti, zanimanju, prizadetosti, o zavesti pripadnosti. Gornji podatki so v tem smislu kaj zgovorni, posebno še če bi jih pretopili v razmerje med odstotkom Slovencev, ki žive v Italiji, in odstotkom oziroma promilom izvodov posameznega časopisa ali časnika, ki gre čez mejo.
Druga plat medalje: zamejski tisk v osrednji Sloveniji. Tu nimam pri roki številk, vsekakor je stopnja obveščenosti minimalna. Bolj informirani ljudje vedo o Primorskem dnevniku, včasih ga tudi kupijo, drugi zamejski tisk pa dobiš le tu pa tam — pri kakem intelektualcu in ljubitelju, kot redko ptico, eksotični primerek ali kaj takega. Mnoge zamejske periodične publikacije so za Slovenijo nezaželene ali celo s črnilom na belem prepovedane (Most, Zaliv, Mladika). In vendar prahaja najbolj kvalitetna informacija in obravnava problema navadno le od prizadetega.
543
So krila čustev dovolj trdna
Ne bom se spuščal v vzroke takega stanja niti ne bi mogel predpisati kakega uspešnega zdravila, opozoril bi le na nekaj posledic takega stanja. — Vednost in zanimanje za zamejskega človeka sta med širšimi plastmi skoraj enaka ničli; solidarnost se ob tem zre-ducira na golo besedovanje, ki je daleč od živega odnosa in spontanega, vsakodnevnega preseganja upravno politične razmejenosti, in sicer na ravni množičnega človeka, preprostega človeka, ki pa vendarle odločilno ustvarja razpoloženje v neki časovni, prostorski ali nacionalni enoti.
V zamejstvu pa tako stanje podpira in sili v avtarhičnost, samozadostnost: imamo svoje revije, svoj dnevnik in radijsko postajo, gledališče, umetnike in narodne voditelje, svojo banko in svoj strankarski mikrosistem. V takem otoškem prostoru ni težko manipulirati ali prodreti s kvazi kvaliteto, raz-cvetajo se nesporazumi glede matične Slovenije, nevednost in nepoznavanje se razrašča v džunglo, v kateri marsikdo prodaja svoje edinozveličavne misli in projekte.
A tega je na obeh straneh, kot je na obeh straneh mnogo votlih besed in medlih čustev o narodni solidarnosti, bratskih odnosih in podobnem.
Ta glosa verjetno ne bo postavila resnice z glavo navzgor. Napisana je pa le. Et scripta manent.
Tudi v zamejstvu bo voda zavalovala v kozarcu: kajti tudi Sodobnosti, kot rečeno, pride do tja le dvajset izvodov!
m. k.